Izak Košir
-
Na 27. seji Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), ki mu predseduje Uršula Cetinski, sicer direktorica Cankarjevega doma, kjer so razpravljali o trenutnem stanju na področju nevladne kulture in o kulturnih vsebinah na nacionalni televiziji, je za performans poskrbel umetnik Dragan Živadinov. Napovedal je »posvetovalni referendum«, kjer se bodo morali udeleženci opredeliti, ali so za to, da vlada (oziroma v njenem imenu premier Miro Cerar) prvo slovensko zastavo, ki je bila v vesolju (od 4. do 18. marca 1994 v okviru odprave Columbia), odkupi za 960.000 evrov, znesek pa nameni neodvisnim umetnikom in umetnicam. V nasprotnem primeru naj bi jo Živadinov 8. februarja, na dan kulture, protestno zažgal, in sicer »zaradi državnega nasilja nad umetnostjo v času Cerarjeve vlade ter pod kulturnim ministrovanjem Toneta Peršaka«.
-
V okviru Vojnega muzeja Logatec, prepoznavnega po raziskovalni in publicistični dejavnosti tako o 1. in 2. svetovni vojni kot osamosvojitveni vojni za Slovenijo, je izšla prva obsežna knjiga o partizanski spomenici 1941. Vsebuje do zdaj najobsežnejši seznam nosilcev tega priznanja, ki formalno sicer ni sodilo med odlikovanja, po pomenu in ugledu pa je bila to visoko cenjena nagrada za prvoborce narodnoosvobodilnega boja (NOB) na Slovenskem. Stopničko višje je bil le red narodnega heroja.
-
Neorealizem: Nova podoba v Italiji, 1932–1960, Narodna galerija, Ljubljana
Italijanski neorealizem je obdobje, katerega pomembne spremembe in presežki se kot reference pogosto pojavljajo v sodobni vizualni umetnosti. Posvečena mu je obsežna fotografska razstava v Narodni galeriji, ki bo jeseni gostovala tudi v prestižnem Metropolitanskem muzeju v New Yorku, predgovor za ameriški katalog pa bo napisal nihče drug kot sloviti filmski režiser Martin Scorsese. Razstava se ponaša z več kot 200 fotografijami najpomembnejših italijanskih fotografov iz obdobja neorealizma (tudi z zgornjo fotografijo Maria De Biasija Italijani se ozirajo, ki je leta 1954 nastala v Milanu) in je razdeljena v več poglavij: fotografskega, revijalnega, knjižnega, kataloškega in filmskega. Spremlja jo razstava Nina Migliorija v Galeriji Fotografija.
-
Nekdanji minister za znanost, izobraževanje, kulturo in šport v Janševi vladi Žiga Turk bo sodeloval v skupini strokovnjakov evropske komisije za spopadanje z lažnimi novicami in spletnimi dezinformacijami. V 39-člansko skupino ga je komisija izbrala na podlagi samoprijave med 349 prijavljenimi, člani pa so bili izbrani glede na »strokovno znanje in izkušnje«. S tem, da se posamezniki prijavljajo sami, ni nič narobe, skrb zbujajoče pa je, da slovenske institucije, ki se znanstveno ali pač cehovsko ukvarjajo z mediji, niso kandidirale nikogar.
-
Grad gori!, Klub Cankarjevega doma, Ljubljana
V glasbeno zasedbo Grad gori! so se povezali vokalistka Brina Vogelnik, violinistka Barja Drnovšek, harmonikar Matija Solce in tolkalec Blaž Celarec, da bi skupaj obudili slovenske in evropske ljudske zgodbe ter jih postavili v sodobnejšo glasbeno preobleko. Rezultat je nekakšna »grajska« glasba, ki opeva slovenske, švedske in češke ljudske zgodbe grajskih princes, ukletih, rešenih in predvsem samosvojih junakinj vseh časov. A brez skrbi, ne gre zgolj za romantiko, temveč tudi humor in kabaret. Kako zvenijo, lahko v živo preverite v torek, 30. januarja, na koncertu ob izidu njihove prve plošče.
-
Budnost, boj, ponos: Skozi njene oči, Umetnostna galerija Maribor
V Mariboru je na ogled fotografska razstava 13 umetnic z različnih koncev sveta, ki odpirajo vprašanja o težavah sodobne družbe, v kateri je treba pravice žensk, ki so bile težko priborjene, ponovno zagovarjati in se boriti zanje. Umetnice se tematike lotevajo zelo različno, ob tem pa problematizirajo vprašanja identitete, družine in doma, sprašujejo se o spolnosti in vlogah spolov, zastopanosti žensk, politike žensk, delavskih in socialnih pravicah žensk, pa tudi o viktimizaciji žensk in otrok.
-
Komaj se nekaj reši na enem koncu, že se na drugem pojavijo nove težave. Tako so rušenje Cmaka, Cerkljanskega mladinskega alternativnega kluba, ki deluje že 20 let, prestavili za leto dni. Napovedani program in aktivnosti bodo odslej uradno potekali nemoteno in po prvotnih načrtih. Za zdaj je torej še prostor za mlade v Cerknem.
-
Nina Čelhar: Svetlo na svetlo, Ravnikar Gallery, Ljubljana
Umetnica mlajše generacije Nina Čelhar (roj. 1990) velja za eno od bolj perspektivnih slovenskih slikark. Med drugim je prejemnica pomembne nagrade za študente umetnosti, ki jim jo na začetku njihove kariere v osmih državah srednje in jugovzhodne Evrope podeljujeta muzej sodobne umetnosti ESSL Museum. V delih, ki so na ogled na razstavi Svetlo na svetlo, avtorica išče idealen prostor sodobnega človeka, medtem ko išče idealen prostor zase.
-
Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Cankarjev dom, Ljubljana
Knjiga Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini Šentflorjanski je ponarodela, ime »doline« pa je postalo sinonim za našo državo, kadar o njej govorimo kritično oziroma negativno. Večno aktualna zgodba govori o zaplankanem kraju, v katerem se bojijo prišlekov oziroma vsega tujega. Ob spominjanju stote obletnice smrti pa bo dočakala novo gledališko uprizoritev. Ambiciozno koprodukcijo, ki je po Iliadi ter Vojni in miru že tretje veliko sodelovanje Cankarjevega doma, SNG Drame Ljubljana in Mestnega gledališča ljubljanskega, je na oder postavil režiser Eduard Miler, v njej pa med drugim igrajo Uroš Smolej, Maša Kagao Knez, Igor Samobor, Iva Krajnc Bagola in Nik Škrlec.
-
Očetova zgodba, Galerija Photon, Ljubljana
Nekdanji Mladinin fotograf Borut Peterlin sodi med vodilne poznavalce »starinske« tehnike mokrega kolodija na steklu. V tej tehniki so narejene tudi fotografije iz cikla Očetova zgodba, ki jih bo predstavil na tokratni razstavi. Potem ko sta se z ženo razšla, je ugotovil, da govorijo o izgubi in oddaljenosti, o navezanosti, o fotografiji kot mostu s preteklostjo, hkrati pa tudi o radostih in bolečinah biti oče. Razstavo, ki se po ljubljanski epizodi seli še v Photonovo galerijo na Dunaju, bo pospremil izid knjige fotografij.
-
Cerkljanski mladinski alternativni klub, bolj znan kot Cmak, deluje že 20 let. Na lokaciji, kjer je zdaj, mu grozi izselitev, saj občina nima posluha za trajno rešitev prostorskih težav mladih. V pogodbi ima Cmak zapisano, da se mora na vsakih deset let preseliti, zato zdaj uporabniki prostorov v dopisu občinske svetnike prosijo za trajne mladinske in kulturne prostore. Uradnih podatkov o »begu možganov« iz Cerknega nimamo, a kot pripoveduje tamkajšnja mladež, razmere niso spodbudne. »Malo je mladih iz cerkljanske občine, ki imajo namen tu ostati, zato je mladinski center za nas zelo pomembna stvar, saj se tu ponuja nešteto možnosti aktivnega preživljanja prostega časa,« pojasnjuje predsednik Cmaka Matic Rijavec.
-
Uroš Weinberger: Die Drohnen, Kino Šiška, Ljubljana
Slikar Uroš Weinberger, ki ga poznamo tudi kot člana glasbene zasedbe Moveknowledgement, je v svojih likovnih delih vedno angažiran, in nič drugače ne bo ob tokratni samostojni razstavi, na kateri se bo predstavil z novimi deli. Na prvi pogled bo spet postregel z idiličnimi prizori, prekritimi z žarečo mešanico zelene in rumene, ki spominja na osvetljen ekran, a pozoren gledalec bo hitro ugotovil, da imajo tudi ta Weinbergerjeva dela globlje sporočilo – da opozarjajo na pasti predajanja (pre)hitro razvijajoči se tehnologiji. Razstava naslikanih dronov je opomin odgovornosti, ki jo prinese vsak napredek.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura | Dogodki
Vse je OK!, Galerija Kresija, Ljubljana
Od daleč se zdi, da je v upodobitvah slikarja Staša Kleindiensta, ki je leta 2014 prejel nagrado OHO, našo osrednjo nagrado za mlade likovne umetnike, vse običajno. Podrobnejši pogled pa razkriva, da na videz umirjeno dogajanje sestavlja množica prizorov, v katerih marsikaj ni »okej« ali je celo daleč od tega. V tem (post)svetu srečamo zapuščene objekte, ki jih protagonisti uporabljajo brez zavedanja o njihovih nekdanjih vlogah – denimo v Modri pošasti kopalci povsem zadovoljni stojijo v bazenu, kamor se odtekajo toksični odpadki.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Kultura | Dogodki
Estetika potrošnje v socializmu, Balassijev inštitut, Ljubljana
Muzej za arhitekturo in oblikovanje je pripravil izbor slovenskih in madžarskih tržnih, pa tudi filmskih plakatov iz 60. in 70. let. Danes je oglasov na zunanjih površinah absolutno preveč in marsikdo bi bil takoj za to, da bi jih povsem umaknili z ulic, v času socializma pa so bili redkost. V Jugoslaviji so si večjo prisotnost na ulici zagotovili z ekonomsko-političnimi spremembami v 60. letih, pridobitniško-potrošniški zagon pa so dobili v 70. letih. Na Madžarskem je bilo polje plakata svojevrsten medij svobode, saj se politika s tem področjem ni posebej ukvarjala. Plakat na ulici je bil tako redka zvrst likovne umetnosti z zahodnim pridihom.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Kultura | Dogodki
Marij Pregelj: Retrospektiva, Moderna galerija, Ljubljana
Moderna galerija predstavlja še enega velikana slovenskega modernizma, slikarja Marija Preglja (1913– 1967). Tema njegovega slikarstva je bila praviloma človeška figura, ki jo je upodabljal skozi uprizorjeno bolečino, trpljenje in nasilje, pa tudi skozi uporništvo, borbo in revolt. Na razstavi, ki se bo osredotočila na zadnja desetletja Pregljevega opusa, bo predstavljen izbor okoli 300 del v vseh »njegovih« medijih, od klasičnega slikarstva do monumentalnih stenskih mozaikov.
