Peter Petrovčič
-
Kaj so že dejali v SDS, ko so kmalu po imenovanju vlade Virantovi Državljanski listi »popustili« pri Pličaničevi zahtevi, da pristojnost nad tožilstvom ostane pravosodnemu ministrstvu? Lahko imate tožilstvo, a če koalicijska ocena njegovega delovanja po enem letu ne bo pozitivna, mora Pličanič odstopiti, tožilstvo pa preide pod Gorenakovo, notranje ministrstvo. Kmalu bo leto od tedaj. Državljanska lista je predlog takrat zavrnila in ga označila za »podcenjujočega do Državljanske liste kot koalicijskega partnerja«, zato je tožilstvo pristalo v pristojnosti notranjega ministrstva.
-
Protestniki že dlje časa in vedno odločneje zahtevajo od večnih in skorumpiranih politikov, da odidejo. In da se vzpostavijo razmere, v katerih bo pravna država veljala za vse enako. Enako kot zanje tudi za politike, tajkune, bankirje … No, vlada, katere premier je pred kazenskim sodiščem obtožen korupcije in ga je protikorupcijska komisija spoznala za kršitelja protikorupcijske zakonodaje, se ne da in vztraja, da bo pravna država veljala najprej ali predvsem za protestnike. Pravosodni minister Senko Pličanič in notranji minister Vinko Gorenak (oziroma njegova policija) namreč vztrajno iščeta »organizatorje« protestov, pišeta ovadbe in izdajata globe …
-
10. 1. 2013 | Politika
Že takoj po nastopu funkcije predsednika republike je Borut Pahor dobil priložnost, da dokaže svojo povezovalnost, ki jo je razglašal v predvolilni kampanji. Najti mora kandidata za varuha človekovih pravic, ki bi ga v državnem zboru podpirali dve tretjini poslancev. Med 26 prijavljenimi kandidati za bodočega varuha v državnem zboru nobeden ni bil deležen dovolj velike podpore.
-
O ukinitvi sodne preiskave se govori že lep čas, skrajšala naj bi kazenske postopke. Zapisana je bila že v koalicijski pogodbi prve Janševe vlade in je spet v sedanji. Spremembo zakonodaje, ki naj bi jo uvedla, oziroma novi zakon o kazenskem postopku naj bi poslanci v potrditev dobili še letos. In to čeprav spremembe ne potrebujemo. Podatki kažejo, da je rešitev za dolgotrajne kazenske postopke in zaostanke na tem področju prinesla že zadnja, dobrega pol leta stara novela zakona, ki je bila sprejeta v času Pahorjeve vlade. V nasprotju s to je odprava sodne preiskave namreč povezana s številnimi pomisleki o zmanjševanju procesnih pravic v tistem postopku države proti posamezniku, v katerem so posegi v človekove pravice največji.
-
Tomaž Virnik: "Po tokratnem rušenju se bo sodstvo po mojem mnenju spet pobiralo vsaj deset let."
Vlada je sodstvu odvzela 12 milijonov evrov za letošnje leto in tudi za leto za tem. Po posredovanju našega sindikata in vrhovnega sodišča je vlada to številko prepolovila in odvzela šest milijonov oziroma približno pet odstotkov evrov letne mase za plače. Vlada je ta denar odvzela kot neki blagajnik in ne kot vlada, ki naj bi vladala. Vrhovno sodišče in sodišča pa so se zaradi zakonskih omejitev lahko odločila le tako, kot so se. Sodniki imajo varovano plačo in delovno mesto. Tudi zniževanje plač pri okoli 4000 zaposlenih v sodstvu ni mogoče, saj je le tretjina sodnega osebja takšna, da bi jim lahko za okoli 10 odstotkov še znižali plačo, vsi ostali bi s tem že padli pod minimalno plačo.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Slovenija ima ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka, ki želi biti obveščen o preiskovalnih podrobnostih iz zanj zanimivih konkretnih zadev, ki jih preiskuje policija. In hkrati ministra, ki kritizira odločitve tožilcev v konkretnih zadevah, ki jih preiskuje policija. Prav tako ni več nič nenavadnega, če policija hodi v državni zbor preverjat istovetnost podpisov poslancev na zahtevi po referendumu. Na drugem, pravosodnem ministrstvu, imamo ministra Senka Pličaniča, ki piše reformo sodstva brez soglasja tretje veje oblasti. Ministra, ki predsednika vrhovnega sodišča obtožuje, da prireja podatke o trajanju sodnih postopkov. In ministra, ki želi razpustiti odvetniško zbornico.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Dobri dve desetletji po osamosvojitvi in skoraj točno na 21. obletnico izbrisa je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu izdalo končno sodbo o izbrisanih in Slovenijo obsodilo na plačilo odškodnin vsem, ki jih je izbrisala iz registra stalnega prebivalstva.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič že dalj časa opozarja, da denarja za tako velik javni sektor, kot ga imamo, preprosto ni. Gospodarstvo in prebivalstvo ga v tem obsegu ne moreta več financirati. Zato je racionalizacija potrebna in jo davkoplačevalci upravičeno pričakujejo. O obsegu znižanja sredstev za javni sektor, pravi, ne bo dovolil razprave, edino »o načinu prilagoditve javnega sektorja zmanjšanim sredstvom se še lahko pogovarjamo«.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Predstavljajte si, da ste ekonomski, politični, verski ali begunec kake druge vrste, ki v domovini nimate niti najmanjših možnosti za preživetje oziroma človeka vredno življenje in je iz različnih razlogov neposredno ogroženo vaše življenje. Slabše, kot je, ne more biti. Zapustite državo, pobegnete in se prebijete do ene izmed obljubljenih dežel, recimo do Slovenije. In vložite prošnjo za mednarodno zaščito, torej prošnjo za azil.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Po ustavi ima oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno in prek izvoljenih predstavnikov. Ljudstvo ima med drugim pravico, da z referendumom prepreči uveljavitev zakona, ki ga je sprejel parlament. Zakaj ne bi imelo tudi možnosti, da še pred potekom mandatne dobe izreče nezaupnico poslancu, ki je izgubil zaupanje ljudi, ki so ga izvolili? Seveda stvar ni enostavna, ker je poslanec samostojen in ni vezan na zavezujoča navodila; toda v praksi poslanci delujejo tako, kot jim narekujejo politične stranke, neodvisni pa so samo nasproti ljudstvu, nasproti volivcem. Kot veste, pa danes na ulicah ljudje izražajo nezaupnico ne le posameznim poslancem, temveč tudi političnim strankam, ki jim Novomeški čuvar prepoveduje vmešavanje v postopek nezaupnice. Všeč mi je torej, da pobuda za glasovanje nastane izključno na podlagi podpisov volivcev. In všeč mi je, da na mesto tistega, ki je izgubil zaupanje, stopi naslednji kandidat z iste liste, kar preprečuje spreminjanje razmerja med strankami in manipuliranje strank z ljudsko nezaupnico. Dobro je po mojem mnenju tudi to, da gre za izjemno možnost nezaupnice, ne pa za uvedbo klasičnega odpoklica.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Miro Cerar je dolgoletni svetovalec državnemu zboru in nekdanji predsednik sodnega sveta, ki je po mnenju nekaterih osmislil pozive protestnikov. Nekatere poteze vlade je označil za nezaslišane, vlada in SDS pa sta v njem takoj videli nevarnost. Sam pravi, da se čuti poklicanega k večjemu angažmaju za izhod iz krize, v politiko pa (za zdaj) ne bo vstopil.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Kaj so izjave notranjega ministra o delu državnih tožilcev v konkretnih primerih? Kaj je žuganje s spremembo zakonodaje? Kaj pomeni reforma tožilske zakonodaje slabo leto po zadnji? Generalni državni tožilec pravi, da neposreden pritisk politike na tožilstvo.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
Sedanji protesti za zdaj nimajo jasno izraženega sporočila, kako naprej. So protesti proti. Proti točno določenim najvišjim političnim funkcionarjem, včasih kar proti vsem. Tudi ideja za ljudski odpoklic poslancev in županov, ki se je pred dnevi pojavila na spletu in jo je podpisalo že več kot 20 tisoč ljudi, je zgolj ideja proti. Gre pa za predlog, ki nekako artikulira edino doslej jasno izraženo željo protestnikov, željo po odstopu politikov. Da bi torej volivci lahko na zakonit način politikom povedali, »gotofi ste«, kar lahko zdaj in nasploh v vsakokratnem obdobju med volitvami zgolj vpijejo pred pročelji političnih institucij.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
Zasebna državna volilna komisija
Prevzemu številnih državnih organov in institucij je pred dnevi sledil še prevzem državne volilne komisije. Neprave strokovnjake je koalicijska večina v mandatno-volilni komisiji državnega zbora pod vodstvom poslanke SDS Sonje Ramšak zamenjala s pravimi. Med nepravimi se je znašel tudi nekdanji ustavni sodnik in dosedanji predstavnik stroke v komisiji dr. Franc Grad s Pravne fakultete v Ljubljani.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Politika
Referendum
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Svet
V času, ko Irsko pretresa škandal zaradi smrti nosečnice Savite Halappanavar, ki ji zdravstvene oblasti niso dovolile opraviti splava, in ko je evropski parlament za evropskega komisarja za zdravje imenoval izpričanega nasprotnika splava Tonia Borga, je Evropsko sodišče za človekove pravice izdalo novo sodbo o pravici do splava. Že drugič v dveh letih je zaradi preprečevanja splava v konkretnem primeru obsodilo Poljsko.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Politika
Pretekli teden je minil v iskanju vzrokov za odločitev sodnika Gorazda Fabjaniča, da izloči nekatere v tujini pridobljene dokaze v zadevi Balkanski bojevnik in posledično izda oprostilne sodbe za večino obtoženih. Pritožbam nad preširokimi človekovimi pravicami so sledili pomisleki o integriteti oziroma podkupljivosti sodnika ter opozorila pred grožnjami in vplivanjem obtoženih na sodnika. Nič od tega res ni mogoče nikoli povsem izključiti, kot v Pravni praksi piše višja sodnica Vesna Bergant Rakočevič. A vendar, vse to je mogoče in treba izključiti prej in lažje kot to, da je sodnik ravnal v skladu z veljavno zakonodajo in sodno prakso.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Politika
Ko je poleg kriminalistov, ki so preiskovali izgubljene sindikalne podpise za referendum o slabi banki, v državni zbor prišla še druga skupina kriminalistov, da bi preverila avtentičnost podpisov opozicijskih poslancev Pozitivne Slovenije, so bili v tej stranki zgroženi. Odziv je bil pričakovan. Manj pričakovan je bil odziv predsednika državnega zbora Gregorja Viranta iz koalicijske Državljanske liste: »Ostaja grenak priokus, da je bila ta policijska preiskava opravljena iz političnih razlogov SDS, ne morem se znebiti tega občutka.« Gre za politično folkloro opozicije in znotrajkoalicijsko merjenje moči, policijska preiskava pa je zgolj prikladen izgovor? Ne, bolj kot na politično predstavo za javnost okoliščine primera kažejo na klasično zlorabo policije v politične namene.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Politika
Izbrisani: »Slepci in sleparji«
Kmalu bo potekla polovica enoletnega roka, ki ga je evropsko sodišče za človekove pravice določilo slovenski vladi za pripravo načrta za izplačilo odškodnin izbrisanim. Vlada je vse skupaj vzela resno. Nedavno je ustanovila posebno medresorsko delovno skupino za reševanje problematike izbrisanih, zdaj pa je naročila še pripravo akcijskega načrta in modela za izvršitev sodbe evropskega sodišča. In sicer pri Jambrekovi Fakulteti za državne in evropske študije. Že ve, zakaj.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Politika
Oaze nespoštovanja človekovih pravic
Pred dnevi je sodeči sodnik v zadevi, znani pod imenom Balkanski bojevnik, izločil nekatere dokaze, češ da niso bili pridobljeni v skladu s procesnimi standardi, ki na tem področju veljajo v Sloveniji. Po mnenju tožilk v zadevi, Blanke Žgajnar in Mateje Gončin, »je Slovenija očitno neka oaza spoštovanja človekovih pravic« in s tem »edina evropska oaza« te vrste. Potem smo vsi skupaj z grozo ugotavljali, da je to očitno res. Ker zdaj se nam pa že počasi ponavlja, da nam na podlagi v tujini pridobljenih dokazov ne uspe obsoditi domačih storilcev kaznivih dejanj.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Politika
Zgodba o primernosti Blanke Žgajnar, ene najtesnejših zaupnic Barbare Brezigar, za delo v elitni skupini tožilcev, se vleče od pomladi. Žgajnarjeva pravi, da ima težave zaradi nekorektnosti novega vodje specializiranega tožilstva Harija Furlana. Čeprav je, nasprotno, v nemilosti šefov zaradi svojega nekorektnega odnosa do sodelavcev.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Politika
Zakon o verski svobodi: Vse za cerkev
Zakon o verski svobodi je potreben sprememb, tako so že poleti 2010 rekli ustavni sodniki. Po nekaj neuspešnih poskusih levice bo zdaj poskusila desnica. Predlog sprememb je temu primeren. Je seznam katoliških želja oziroma samo ene želje, da se ob upoštevanju odločbe ustavnega sodišča na tem področju ohrani status quo.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Družba
Je strošek za osvetlitev sakralnih objektov strošek, ki bi se mu v času krize in vsesplošnega varčevanja cerkev lahko odrekla? Še posebej, ker je na izpostavah župnijskih Karitas več povpraševanja, kot je ponudbe?
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Politika
Imaš kuću, vrati stan* (epilog)
Te dni mineva leto od razkritja, da nekdanji notranji minister, zdaj poslanec SDS Dragutin Mate tudi sedem let po odhodu z obrambnega ministrstva še vedno uporablja službeno stanovanje. Uporablja ga še danes in ga bo tudi jutri, morda še pojutrišnjem, potem pa bo s tem konec.
