Peter Petrovčič
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Politika
Postopno razpršeno preseljevanje Romov
Država nima strategije za reševanje problematike nelegalnih romskih naselij. Ko sta bila za to čas in denar, se s tem niso želeli ukvarjati, zdaj je prikladen izgovor kriza. V praksi to pomeni, da so občine prepuščene same sebi, ali bolj rečeno, imajo proste roke. Da kaj storijo, da ničesar ne, da se tega lotijo prav ali pa narobe. Občina Kočevje že dlje časa za rešitev vprašanja enega izmed dveh nelegalnih romskih naselij uporablja »postopno razpršeno preseljevanje Romov«, ki naj bi imelo za končno posledico izpraznitev in rušenje romskega naselja na lokaciji, kjer bo sčasoma zrasla poslovno-obrtna cona. Prav ali narobe?
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Politika
Minister za kulturo Uroš Grilc je kmalu po prevzemu funkcije napovedal, da vlada ne bo podprla minimalnih popravkov verske zakonodaje, ki so jih predlagali poslanci s prvopodpisanim Matejem Toninom (NSi), pač pa se je odločila za prepotrebno reformo. Zdaj pa sam predlaga zgolj minimalne popravke veljavnega zakona o verski svobodi iz časa prve Janševe vlade v delih, v katerih ga je ustavno sodišče spoznalo za neustavnega. Gre za kupovanje miru z RKC, ki je takoj po nastopu vlade napovedala, da od nje ne pričakuje reforme zakonodaje, ki bi oklestila njen monopol nad državnimi sredstvi? RKC se veljavnega zakona oklepa, ker omogoča razdelitev verske proračunske pogače med verske skupnosti na podlagi starih, neažurnih in nerealnih podatkov o številu pripadnikov posameznih verskih skupnosti.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
Leve vlade res boljše od desnih?
Prejšnji teden je nova vlada dopolnila akcijski načrt stare vlade za izvršitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih. In po letu dni smo dobili prvi vpogled, kako se bo Slovenija lotila poprave največje sistematične kršitve človekovih pravic za časa samostojnosti, zaradi katere je več let trpelo vsaj 25.671 izbrisanih in njihovih bližnjih.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
Manj referenduma = več politične samovolje
Čeprav civilna družba, prva in edina resnična upravičenka do pravice do referenduma, enoglasno nasprotuje spremembam referendumske zakonodaje, se politika zdaj brani, da je zakonodajni oziroma ustavodajni postopek že predaleč, da bi ga ustavili. Ni konec, dokler ni konec. Ni spremembe ustave, dokler je poslanci ne izglasujejo. In zdaj je čas za to. Namreč za to, da se z reformo referendumske zakonodaje počaka, dokler ne bo dosežen širši konsenz, vsekakor konsenz z ljudstvom, ki ima po ustavi oblast, v praksi omejeno le na volitve in referendum.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Politika
Iz desne Janševe vlade v levo Pahorjevo, od tam nazaj v desno Janševo in zdaj še v levo vlado Bratuškove. Z ministrstva za pravosodje na ministrstvo za okolje, od tam na notranje ministrstvo pa na ministrstvo za lokalno samoupravo in zdaj ponovno na pravosodno.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Politika
Policija je ustavila pregon domnevnih organizatorjev protestov, ki so potekali vso dolgo zimo in se utegnejo nadaljevati v pomlad. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), Združenje Sever, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, stranko TRS in njihove predstavnike ter Uroša Lubeja z Vseslovenske ljudske vstaje je obvestila, da je ustavila postopke o prekršku, ki jih je zoper njih začela v času Gorenakovega poskusa zatrtja »ilegalnih protestov«, kot se je nekoč iskreno izrazil.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Politika
Pravna država, ki si je želimo, ni pravna
Je – navkljub postopkom, ki potekajo zoper koruptivne politike in t. i. tajkune, in tudi že izrečenim obsodbam – pravnomočna obsodba nekdanjih vodilnih kadrov gradbenih monopolistov, Ivana Zidarja, Hilde Tovšak in Dušana Črnigoja, na zaporne kazni končno dokaz delovanja pravne države? Ne, predolgo je trajalo, da so bili obsojeni, kazni so prenizke, sedeli bodo prekratek čas. Nobena obsodba ne bo dovolj.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Politika
Ko je poročilo Komisije za preprečevanje korupcije obremenilo tedanjega predsednika vlade Janeza Janšo, se je ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres izrekel zoper njegov odstop in v podporo vladi, ker »je vsakdo nedolžen, dokler mu ne dokažejo nasprotno, in to s pravnomočno sodbo na sodišču«.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Politika
Janez Šušteršič je ne tako davno na pomisleke o ustavnosti neplačevanja regresa javnim uslužbencem odvrnil, da bodo regres pač izplačali in neustavnost odpravili, če bo tako odločilo ustavno sodišče. In je odločilo. In so izplačali. Zdaj je ustavno sodišče ugotovilo še eno neustavnost varčevalnih posegov prejšnje vlade – arbitrarno znižanje pokojnin. In spet bodo plačali, skupaj z obrestmi in dodatnimi stroški, ki so nastali zaradi sprejemanja neustavnih zakonskih rešitev. A Šušteršič in njegovi sodelavci v vladi niso in ne bodo plačali nič. Plačali bodo državljani. Ali so lahko politiki zaradi svojega delovanja še kako drugače in ne samo politično odgovorni?
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Politika
Nezaupnica Janši, odpoklic Jankovića?
»Zoran Janković bi moral odstopit tudi kot ljubljanski župan. To stokrat lahko še povem. Naš lokalni odbor ga k temu tudi poziva. Kot rečeno smo v parlament vložili tudi zakon, ki omogoča odpoklic,« je v oddaji Pogledi Slovenije dejal predsednik Državljanske liste Gregor Virant, potem ko je moral že kakih dvajsetič odgovarjati na vprašanje, zakaj vstopa v novo koalicijo ni pogojeval z odstopom Zorana Jankovića z vseh javnih funkcij.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Politika
Prejšnji petek je v državnem zboru na zasedanju komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti potekala javna predstavitev mnenj na temo »sovražni govor«. Razpravljali so številni predstavniki civilne družbe. Nekatere razloge za krepitev sovražnega govora pa je razkrila kar razprava sama.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Politika
Dr. Zlatan Dežman: Hitrejši, a krivičnejši kazenski postopek
Zlatan Dežman je teoretik in je praktik. Po nekaj desetletjih na položaju kazenskega sodnika v razpravni dvorani ima malokdo več izkušenj z rabo kazenskopravne zakonodaje v praksi. Na podlagi teh izkušenj svari pred konceptualno reformo zakona o kazenskem postopku in diskontinuiteto, ki bi jo ta prinesla. Poenostavljanju postopka, ki bi ga povzročila odprava sodne preiskave, nasprotuje, ker standardi varovanja človekovih pravic po njegovem mnenju niso nikdar previsoki.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Družba
(So)odgovorni za spolne zlorabe
V času vsesplošnega vznemirjenja zaradi izbiranja novega papeža smo v Sloveniji dobili odgovor na vprašanje, ali je rimskokatoliška cerkev odgovorna oziroma soodgovorna za spolne zlorabe, ki jih storijo njeni duhovniki. Okrožno sodišče v Mariboru je ponovno odločilo, da je, kadar so zlorabe storjene na delovnem mestu oziroma v službenem času. In spolne zlorabe, ki jih zagrešijo duhovniki doma in po svetu, so se dogajale (oziroma se še vedno dogajajo) prav v službenem času. V času, ko so otroci zaupani v oskrbo verskim uslužbencem bodisi pri verouku, maši, na izletu, najpogosteje pa kar v zakristiji … Tako je bilo tudi pri zdaj že pokojnem nekdanjem artiškem župniku Karlu Joštu. Rimskokatoliška cerkev oziroma pristojne nadškofija, škofija in župnija bodo po precedenčni razsodbi eni od Joštovih žrtev morale izplačati 80 tisoč evrov odškodnine.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Politika
V aferi Bulmastif, po mnenju desnice »eni največjih afer po osamosvojitvi«, so nekateri nekdanji ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal dali vzdevek »Pasja princesa«. Češ da je del pokvarjene mreže tranzicijske levice, ki ji ni nič sveto. Afera najema prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) oziroma »eden največjih korupcijskih škandalov v zgodovini samostojne države«, kot je v govoru v državnem zboru pred dnevi dejal Janez Janša, jo je stala položaja. Kakšni so danes epilogi teh in drugih afer, v katerih se je omenjalo ime nekdanje ministrice za notranje zadeve in predsednice LDS?
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Politika
Zato, ker smo vlado dolgo opozarjali na velike zamude pri imenovanju članov svetov, v zadnjih tednih pa ugotavljamo, da jih imenujejo na vrat na nos, in to predstavnike države, ki nikdar niso imeli stika z delom socialnovarstvenih ustanov in ne izpolnjujejo osnovnih pogojev, delovnih izkušenj, smeri izobrazbe, kar zahteva razpis ministrstva za delo. Glede potreb pravočasnega imenovanja predstavnikov v svete direktorje zavodov smo večkrat opozorili, naj tiste ljudi v lokalnem okolju, ki so strokovni in kompetentni, pozovejo, da oddajo prijave na razpis, in to so tudi storili. Prijave so bile oddane, pa vendar je vlada izbrala predvsem ljudi, ki nimajo stika s tem področjem. Niso bili torej imenovani, ker drugih, boljših, ne bi bilo.
-
Pravosodni nadzor? Osebna kaprica.
Zgodba o pravosodnem nadzoru zaradi zaposlitve Boštjana Škrleca na mestu generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ni zgodba o Alešu Zalarju, Zvonku Fišerju in Boštjanu Škrlecu, pač pa zgodba o Vinku Gorenaku, Barbari Brezigar in Gaji Štovičej. Aktivnosti direktorata za tožilstvo na notranjem ministrstvu so nasploh usmerjene predvsem v izčrpavanje tožilske uprave, razlog za ta nadzor nad tožilstvom pa je tudi ali zlasti osebne narave.
-
Dragica Lukić živi v Sloveniji že 29 let. Izbrisana, skupaj s še 25.670 drugimi, je bila 26. februarja 1992. Svoje žalostne zgodbe ni nikoli skrivala. No, ni je skrivala od preloma tisočletja, ko je dobila povrnjen status stalnega bivališča v Sloveniji, potem ko se je sedem let skrivala. Še danes pa pred širšo javnostjo skriva svoj obraz. V preteklosti so jo že posnele kamere, pa je imela potem težave na ulici, ko so jo ljudje prepoznali in pošiljali »nazaj v Bosno«, čeprav je državljanka Republike Slovenije.
-
V zadnjih mesecih so policija in drugi organi notranjega ministrstva razvili mehanizem izrekanja glob vsem mogočim civilnodružbenim gibanjem, ki se udeležujejo protestov, in njihovim predstavnikom ter celo posameznikom, češ da so organizatorji neprijavljenih shodov. Pred dnevi pa so poslali položnice za plačilo nekaj sto evrov globe posameznikom, ki so se udeležili mariborskega protesta v času sprejemanja proračuna v začetku meseca. Globe so izrekli 46 protestnikom.
-
Res potrebujemo stabilnejšo vlado?
Po dveh desetletjih neuspešnih poskusov je sprememba volilnega sistema spet aktualna. Zveza društev upokojencev je pred dnevi začela zbirati potrebnih 5000 podpisov za vložitev reforme volilnega sistema v zakonodajni postopek. Predlagajo kombinirani večinsko-proporcionalni sistem. Sprememba volilnega sistema nedavno ni bila realna možnost. A zdaj se je za kombinirani sistem kot drugo možnost izrekel tudi Janez Janša oziroma SDS, ki je dolgo podpirala zgolj večinskega. Nova predsednica Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek je med kratkoročnimi prednostnimi nalogami pred novimi predčasnimi volitvami navedla spremembo volilnega sistema. Prav zato se je treba spomniti na pasti, ki jih s seboj nosijo predlogi, ki bi pomenili odklon od sistema sorazmerne zastopanosti, kot ga poznamo danes.
-
Trenutno je nasploh članstvo v SDS obvezni pogoj za prevzem politične funkcije ali zaposlitev na ministrstvih in njim podrejenih direktoratih, uradih, upravah in agencijah, članstvo v NSi pa je drugorazredna referenca, le na ministrstvu za pravosodje in javno upravo je enako dobra, če ne celo boljša. Resor, kjer je NSi svoje kadre pospešeno zaposlovala za časa Lovra Šturma, torej ostaja pomembna postojanka te stranke.
-
Mitja Svete: "To je začaran krog. Če imaš občutek, da tvoj glas nima vpliva, ne greš na volitve."
V času, ko ljudje na ulicah izražajo nezadovoljstvo s sedanjo politično in tudi ekonomsko ureditvijo, je milo rečeno nenavadno, da so parlamentarne stranke tako složne glede sprememb referendumske zakonodaje in celo ustave. Spremembe, ki jih predlagajo, bi namreč omejevale soodločanje ljudi. Pri ureditvi, ki jo imamo, je referendum edini instrument neposredne demokracije, ki je dostopen prebivalstvu.
-
»Javnost želim obvestiti o pritiskih politike, ki jih doživljamo že nekaj časa in se nerazumno stopnjujejo.« »Ministrstvo je želelo izvesti pravosodni nadzor, za katerega niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, kar smo morali zavrniti.« »Ministrstvo z vsem navedenim ustvarja okolje, zaradi katerega je na državnih tožilstvih težko normalno delati.« »Samostojnost državnih tožilcev in državnih tožilstev bomo branili.« Kot bi poslušali stare izjave iz časov, ko je tožilstvo vodila Barbara Brezigar. Pa ni tako, gre za sporočila, ki jih je v ponedeljek javnosti in vladi poslal njen naslednik, generalni državni tožilec Zvonko Fišer.
-
Protesti počasi, a vztrajno dajejo rezultate. Ne tisti v podporo nekaterim koruptivnim politikom. Tisti drugi, vstajniški, ki zahtevajo več politične higiene. Stranke v zadnjem času kar tekmujejo s predlogi zakonodaje, ki bi tudi v politiki zakoličila meje etike in morale. Neparlamentarnemu Zaresu sta zdaj s predlogoma sledili še Državljanska lista in Pozitivna Slovenija. Z malenkostnimi razlikami vsi predlagajo rešitve, ki bi dokazano koruptivnim politikom in kršiteljem kazenske zakonodaje onemogočale kandidaturo za najvišje javne funkcije ter urejale prenehanje funkcije ali možnost predčasnega odpoklica.
-
Pred časom se je Islandija odločila v nekaterih točkah spremeniti ustavo. O tem, katere spremembe podpirajo, je povprašala ljudi na referendumu. Pri nas pa vlada oži pravico do referenduma. Islandska politika je dala možnost ljudem, da se na referendumu izrečejo o najpomembnejših vprašanjih, slovenska pa je v zadnjih dvajsetih letih referendum uporabljala za preverjanje javnomnenjske podpore v času med rednimi volitvami ali si jo z njim celo dvigovala. S predlagano spremembo referendumske ureditve se sicer politika res uradno samoomejuje, a v praksi pušča preveč odprta vrata za omejevanje »ljudskega« referenduma. Ne z določitvijo praga za veljavnost referendumske odločitve, pač pa s širjenjem polja za prepovedi referendumskega odločanja.
-
Pravna država je tudi tista država, kjer je jasno, kaj je narobe in kaj ne. Kjer je z veliko verjetnostjo mogoče predvideti, katera ravnanja so pravno dopustna ali zaželena in katera prepovedana oziroma nezaželena. Vprašanje je, ali danes sploh še obstaja taka država, Slovenija to zagotovo ni.
-
Ko je komisija za preprečevanje korupcije objavila poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, je bil odziv podpornikov predsednikov največjih strank na ugotovitve, da sta ravnala v nasprotju s protikorupcijsko zakonodajo, različen. Volilna baza Zorana Jankovića je svojega vodjo opozicije pozvala k odstopu, volilna baza Janeza Janše pa svojemu predsedniku vlade še odločneje izrekala podporo. Glavni podporniki ga hrabrijo pri odločitvi, naj ne odstopi, naj se ne umakne iz politike, češ da je vsak nedolžen, dokler ni dokazano, da je kriv. Da torej tudi zanj velja domneva nedolžnosti.
-
Strasser obsojen, Thaler v negotovosti
V času, ko se pri nas veliko govori o korupciji najvišjih predstavnikov oblasti, se je zanimivo spomniti še ene korupcijske afere izpred dveh let, ko so zakrinkani novinarji Sunday Timesa razkrili dovzetnost nekaterih evropskih poslancev za korupcijo, med drugim zdaj že nekdanjega slovenskega evropskega poslanca Zorana Thalerja. Sredi januarja je avstrijsko sodišče bivšega evropskega poslanca Ernsta Strasserja, ki so ga prav tako posneli novinarji, obsodilo na štiri leta zaporne kazni.
-
Policija že dlje časa izreka globe in očita prekrške domnevnim organizatorjem protestov. Med njimi so se znašli predsednik neparlamentarne stranke, vodja krovnega sindikata v javnem sektorju, rektor ljubljanske univerze, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. In to kljub temu, da je verjetno »pametnim« policistom jasno, da ne gre za organizatorje. Ker ne gre za organizatorje, ima izrekanje glob sodelujočim na protestih drugačen smisel. Lahko bi šlo za zastraševanje, lahko bi bil to tudi poskus onemogočanja javnega zbiranja.
-
Dobro je, da je vlada učinkovita, vendar se vlade hitro menjajo in vsaka vlada želi spreminjati zakone po svoje, kar ni dobro. Zakoni bi morali biti stalnica pri vseh vladah, ne pa, da so posamezni členi v zakonih odvisni od tega, kdo želi komu kaj dokazati. Dobro bi bilo, da bi bila posamezna vlada učinkovita na dolgi rok. V štirinajstih letih, odkar sem začela delati na okrožnem tožilstvu v Ljubljani, je bilo že osem različic kazenskega zakonika, kar je absolutno preveč. Kazenska zakonodaja nasploh se spreminja tako hitro, da je s pripravami sprememb očitno nekaj narobe.
-
22. 1. 2013 | Politika
Slovenija kot vzorčni primer koruptivne države?
Generalni sekretar najstarejše in največje zveze evropskih držav, Sveta Evrope, Thorbjorn Jagland, je v nagovoru ob začetku prvega letošnjega zasedanja parlamentarne skupščine Sveta Evrope izpostavil prioritete, kot jih vidi sam v Evropi danes. Kot prvo bi se po njegovem mnenju morali spopasti s korupcijo in zlorabo oblasti. Ker je »korupcija danes največja grožnja demokraciji in spodkopava vero ljudi v vladavino prava«. Generalnega sekretarja Sveta Evrope resno skrbi to, nad čemer je Janša zamahnil z roko.
