Vesna Teržan

  • Vesna Teržan

    17. 6. 2016  |  Mladina 24  |  Družba

    Brazilski brutalizem

    Znanost, umetnost, tehnologija naj bi se na plemenit način prelile v smisel bivanja in se izrazile tudi v naših bivališčih. Oseminosemdesetletni brazilski arhitekt Paulo Mendes da Rocha pravi, da je pehanje za tehnološkim napredkom zanka, v katero se lahko ob vsakem novem koraku ujamejo tudi arhitekti. »Vedno nove in nove možnosti uporabe visoke tehnologije in novih materialov nas lahko premagajo in premamijo z željo, da jih uporabimo brez pravega razloga in brez poglobljenega znanja, čemur so zares namenjene. Tako se prepustimo lažni novi estetiki in postavljaštvu. To je po mojem neumno. Arhitektura je predvsem iskanje idealnih prostorskih razmerij in izmuzljivih oblik.« Več

  • Vesna Teržan

    3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Kultura

    V prid malemu človeku in ne kapitalu

    Konec prejšnjega tedna so se Benetke bleščale v ostrem poznopomladanskem soncu in ječale pod množico obiskovalcev. Poleg turistov so mesto »napadli« še arhitekti, kritiki in novinarji z vsega sveta. Letošnji bienale je vsekakor vreden ogleda, saj izziva svetovni red. Čilski arhitekt Alejandro Aravena mu je dal skoraj revolucionarni naboj. Koncept je gradil na kritični zavesti o alternativnih razvojnih možnostih in na vitalni arhitekturi kot delu družbenih procesov. Na bienale, ki ga je naslovil Poročilo s fronte, je uvrstil »poročila« tistih, ki so temeljito pregledali posamezna globalna družbena obzorja in poiskali nove možnosti za akcijo in za spoprijemanje z vprašanji, kot so segregacija, neenakopravnost, migracije, usoda obrobnih območij, omogočanje revnemu prebivalstvu človeka vredno življenje, odpravljanje posledic naravnih katastrof, kopičenje in recikliranje odpadkov, iskanje novih materialov in uporaba tradicionalne gradnje ..., pa tudi za dejavno sodelovanje različnih skupnosti, predvsem oblasti s prebivalstvom, in z razstavo Čas-prostor-obstoj celo za projekcijo prihodnosti megapolisov. Več

  • Vesna Teržan

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Kultura

    Wielki mistrz*

    Moč grafičnega oblikovanja, predvsem plakata, je v njegovem bistroumnem, preprostem in hkrati zagonetnem posredovanju sporočila in Henryk Tomaszewski je bil mojster takšnega oblikovalskega postopka. Štejejo ga med najboljše grafične oblikovalce na svetu, bil je odličen ilustrator in učitelj, pa tudi gledališki scenograf. Za poljsko oblikovanje je zelo pomemben. Tako kot njegovi kolegi Tadeusz Trepkowski, Jozef Mroszczak, Eryk Lipinsk, Daniel Mróz, Franciszek Starowieyski, Jan Młodożeniec, Waldemar Świerzy ... in njegovi uspešni študenti Mieczysław Wasilewski, Marcin Mroszczak ... Vsi skupaj so bili zaslužni za mednarodni ugled poljskega plakata in za nastanek mednarodne strokovne oznake – šola poljskega plakata. Tomaszewski je bil med ključnimi podpornimi stebri varšavske Akademije lepih umetnosti, ki je bila neke vrste osvobojeno družbeno ozemlje; bil je mentor številnim generacijam umetnikov in grafičnih oblikovalcev po vsem svetu, in to čeprav je predaval le na Poljskem. Z njegovo smrtjo leta 2005 se je končalo pomembno poglavje v zgodovini vizualnih komunikacij, saj se je z njim iztekla epoha velikih mojstrov, klasično izobraženih umetnikov v grafičnem oblikovanju. Več

  • Vesna Teržan

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Kultura

    Umetnik – homo politicus

    Valentin Oman je eden najuglednejših avstrijskih umetnikov, koroški Slovenec, ki mu je bilo in mu je še vedno mar za slovensko besedo na avstrijskem Koroškem. Za to se bori že vse življenje. Več

  • Vesna Teržan

    22. 4. 2016  |  Mladina 16  |  Družba

    Hiše z značajem

    Samostojno pot so začeli v času krize, takrat, ko so drug za drugim propadala gradbena podjetja in so skupaj z njimi v stečaje tonili tudi arhitekturni biroji. Njihovi naročniki so večinoma zasebniki, ki vlagajo v svoja udobna domovanja, le redko projektirajo objekte, financirane z javnimi sredstvi. SoNo arhitekti pravijo, da so začeli z majhnimi projekti in da so bili pripravljeni na dolgo učno pot, ki jo dajeta praksa na gradbiščih in nepremičninski trg. Pridobljene izkušnje jim omogočajo, da danes uspešno izvajajo večje in zahtevnejše projekte. Več

  • Vesna Teržan

    1. 4. 2016  |  Mladina 13  |  Družba

    Pregrajeno sonce

    Piranski župan Peter Bossman je 18. septembra 2014 slovesno odprl nov javni park Sonce v Luciji, ki ga je občina uredila na območju nekdanje steze za karting med trgovinsko-poslovnim centrom Lucija in Marino Portorož. Zasnovan je bil kot središče na novo načrtovanega urbanega razvoja Lucije. Takrat je obsegal 22 tisoč kvadratnih metrov zelenih površin, zasadili so mandljevce, naredili sprehajalne poti, uredili 400 metrov dolgo tekaško progo, park je pridobil talno fontano, rožni vrt, zelene gričke, otroška igrišča in kotiček za hišne ljubljenčke. Nekdanja steza za karting je postala poligon za učenje varne vožnje s kolesom in tekaška steza. A park je sedaj presekala ograja, ki jo je dala postaviti Marina Portorož. Več

  • Vesna Teržan

    18. 3. 2016  |  Mladina 11  |  Kultura

    Mistik

    Evropa se je po drugi svetovni vojni počasi celila in umetnost je bila eden izmed obližev na še odprte rane. Takrat je drugi val modernizma naplavil dve sorodni, a v svojem bistvu zelo različni slikarski smeri, informel (1951/52) in tachisme (1954). Obe smeri, porojeni v Parizu, takrat še umet- Več

  • Vesna Teržan

    18. 3. 2016  |  Mladina 11  |  Kultura

    Kiparski ponos

    Kiparski simpozij Forma viva je ena naših najstarejših kulturnih prireditev z neprekinjeno tradicijo. Je torej že prava institucija, pa vendar se je zadnja leta zdelo, da postopoma ugaša. Na Obali, eni od zibelk Forme vive, so se kiparji dolga leta srečevali na delovnih srečanjih, se spoprijemali s kamnom, ga preoblikovali v skulpture in z njimi trajno obogatili obalne javne površine. Tako je bilo tudi leta 2011, ob 60. jubileju te bienalne prireditve. Dve leti kasneje, leta 2013, pa je Forma viva prevzela podobo posveta. Kustosi, umetniki, likovni kritiki in umetnostni zgodovinarji so se tedaj lotili pomembne teme, vprašanja javne plastike v sodobnem mestu in kulturni krajini nasploh; toda ta »papirnati« posvet je hkrati zbujal strah, da bodo kiparska delovna srečanja le še preteklost. Več

  • Vesna Teržan

    26. 2. 2016  |  Mladina 8  |  Družba

    Rastoča stanovanja kot odgovor na globalno krizo?

    Arhitekt Alejandro Aravena in njegovo podjetje Elemental sta poiskala odgovor na to, kako revnemu prebivalstvu zagotoviti višji stanovanjski standard in mu s tem dati priložnost za dostojnejše življenje in morebitno poslovno priložnost. S svojo dejavnostjo pomagata pri uresničevanju javnega interesa: pri gradnji javne infrastrukture in urejanju javnih površin ter energetsko varčnih socialnih stanovanj z inovativnim tlorisom po načelu »rastočega« stanovanja, vendar s skromnimi javnimi finančnimi sredstvi. Več

  • Vesna Teržan

    12. 2. 2016  |  Mladina 6  |  Kultura

    Razmožganjenje

    Kralj Ubu, brezobzirni divjak z ludistično obsesijo gospodarja, ki vse pomendra pod seboj, ljudi razmožgani ter z naslado in pohlepnim nagonom uživaško mrcvari vse živo, je podoba današnjih brezobzirnih gospodarjev naših življenj. Več

  • Vesna Teržan

    22. 1. 2016  |  Mladina 3  |  Kultura

    Poteptane civilizacije

    Prihajajo s pogorišč iraške in sirske vojne, prihajajo z območja, ki je bilo stoletja poligon neštetih interesov in osvajanj. Prihajajo z območij med rekama Evfrat in Tigris, prežetih z bogato zgodovinsko izkušnjo, visoko kulturo in s posebno lepoto umetniških stvaritev. Vendar ključna arheološka najdišča v Iraku in Siriji, ki pričajo o teh starih visokih kulturah, ISIS zdaj sistematično uničuje. Ruši jih z bagri ali razstrelivom, hkrati pleni dele arhitektur, kipov in fresk po naročilu zbiralcev umetnin. Tako postaja plenjenje arheoloških najdišč tudi eden izmed finančnih virov za vzdrževanje oboroženega nasilja ISIS. Več

  • Vesna Teržan

    2. 10. 2015  |  Mladina 40  |  Kultura

    Mojster Muster

    Njegov stripovski junak Zvitorepec je vzgajal generacijo današnjih šestdesetletnikov, pa so se, žal, le redki od njih nalezli Zvitorepčeve simpatične zvitosti. Generacija današnjih štiridesetletnikov se je sladkala s kremo Viki prav zaradi ljubkega Indijančka v reklamni risanki in na etiketi embalaže. Oba sta nastala na Mustrovi risalni mizi. Več

  • Vesna Teržan

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Kultura

    Končno dokazi

    V mrežo evropskega konstruktivizma so končno ujeli Avgusta Černigoja, tokrat zares, z dokazi in natančno raziskano dokumentacijo mednarodne šole evropske avantgarde, ki je delovala od leta 1919 v Weimarju, nato od leta 1925 do 1932 v Dessauu in delovanje končala leta 1933 v Berlinu, kjer je danes tudi osrednji muzej z zbirko bauhausovcev. Bauhaus je prelomil z dotedanjim načinom razmišljanja o umetnosti, odprl je novo poglavje in utrl pot modernim arhitekturi, oblikovanju in vizualni umetnosti. Tam najdemo začetke minimalizma, funkcionalizma, eksperimenta v gledališču ... in vpliv Bauhausa sega vse do današnjih dni. Več

  • Vesna Teržan

    24. 7. 2015  |  Mladina 30  |  Kultura

    Zgodbe s plakatov

    Tako obsežen pregled plakatov, kot je na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani, skriva v svojih nedrjih nešteto zanimivih zgodb, ki jih je mogoče izluščiti iz razstavljene gmote približno 200 plakatov, nastalih v preteklih sto letih. Predvsem zgodb, ki do danes še niso bile deležne toliko pozornosti javnosti kot na primer zgodba, ki jo nosi plakat JBTZ, tega je Zdravko Papič naredil za Mladino, ali pa zgodbe niza plakatov Matjaža Vipotnika, kot so Marx na kolesu, Maškarada in Ujetniki svobode, in ne nazadnje zgodba plakata, zaradi katerega je izbruhnila plakatna afera ob dnevu mladosti leta 1987. Več

  • Vesna Teržan

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Kultura

    Gospod s črnim klobukom

    Njegova silhueta s klobukom se je zarisovala v jutranjih meglicah, ko se je dan za dnem odpravljal na »delo« v atelje v Rožni dolini v Ljubljani. Čez nekaj let se je v atelje preselil in njegova silhueta se je zajedala v veduto mesta, ko je v mraku odhajal na soareje s prijatelji. Vedno prešerne volje je vsako družabno omizje držal pokonci, kot se reče za duhovite ljudi s karizmo, ki znajo dobro razpoloženje vzdrževati na visokih obratih. Danes Batič šteje devetdeset let in prizna, da ga je življenje utrudilo in obklesalo, tako spretno, kot je sam klesal kamen. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Krajnc

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Družba

    Včasih so njene roke črne od brušenja

    Leta 1966 je Matej Barbalič vstopil v občinski urad in želel prijaviti obrt. Uradnica ga je pogledala prek očal in dejala »Nič ne bo! V Ljubljani imamo že štiri popravljalnice dežnikov. Več ne rabimo!« Gospod Barbalič se ni pustil odgnati, vztrajal je: »Ampak jaz sem že kupil lokal, kaj naj zdaj storim?« Uradnica je snela očala, se zamislila in pritisnila žig, rekoč: »Naj vam bo!« Tako dramatičen in hkrati značilno uradniški je začetek zgodbe o popravljalnici dežnikov na Trubarjevi cesti v Ljubljani, ki jo danes vodi in v njej popravlja dežnike hči gospoda Barbaliča, Marija Lah. Več

  • Vesna Teržan

    12. 6. 2015  |  Mladina 24  |  Kultura

    Šofer Kostaki

    Zdi se, da avantgardna gibanja z začetka 20. stoletja ostajajo še nepresežena in so hkrati večni vir idej, provokacij in razmisleka o umetnosti, njenem poslanstvu in smislu. Še posebej v sodobni umetnosti najdemo pogosto sklicevanje nanje, pa tudi niz citatov iz evropske in ruske avantgarde. Kostaki se je zavedal njenega pomena, četudi ni bil izšolan umetnostni zgodovinar ali sociolog kulture. Njegova življenjska zgodba je nekaj posebnega, naravnost filmska je. Več

  • Vesna Teržan

    8. 5. 2015  |  Mladina 19  |  Kultura

    Kapitalizirani kapital

    Osemdeseta leta so bila v Sloveniji že usklajena z Zahodno Evropo – naelektrena z adrenalinom jezne mladine, prepojena z znojem delavcev in začinjena z bližnjim dotikom državnih represivnih organov. Svoj energijski naboj so zagnala že v drugi polovici sedemdesetih. Takrat so prvi punkerji vznemirili socialistično (meščansko) idilo, vajeno le drobnih izgredov hipijskega »pacifizma«. Duh osemdesetih let je prehiteval svojo dekado podobno, kot je 21. stoletje prehitevalo samo sebe in že v prejšnjem stoletju količilo svoj ustroj. Svet je postajal postindustrijski, postimperialističen, postgutenbergovski, poststrukturalističen, postmarksističen, postmoderen ... vse je postalo POST, nekaj IZZA, kar je nadomestilo resnična razmerja in napovedovalo eno največjih in najbolj travmatičnih, vsesplošnih družbenih preobrazb v zgodovini človeštva, ki jo danes že živimo, a še vedno težko dojemamo. Več

  • Vesna Teržan

    8. 5. 2015  |  Mladina 19  |  Kultura

    Makučev Kras

    Delo grafika je težaško, obdelava plošč za tisk je dolgotrajna, sledijo poskusni odtisi, številni, šele nato dokončni odtis. Tako delajo tisti, ki so zahtevni do sebe in do materiala, vztrajajo, vse dokler ne dosežejo želenega učinka. Mednje sodi tudi Vladimir Makuc, doajen ljubljanske grafične šole, ki je slavo slovenskih grafikov ponesla v svet. Tiskanje grafik zahteva veliko časa in dolga leta je vse delal sam, brez pomoči tiskarjev. Danes ni več tako, a še vedno se vsako jutro odpravi v svoj atelje in ustvarja akvarele. Makuc je briljantni grafik, risar, ki je svoj umetniški izraz uspešno prelil v slikarstvo in tudi v kiparstvo. Več

  • Vesna Teržan

    17. 4. 2015  |  Mladina 16  |  Kultura

    Igrivost linij

    Ob vstopu v prvo preddverje Cankarjevega doma se je že od daleč slišal pogovor; prihajal je izza paravanov, kjer je postavljena razstava grafičnega oblikovalca Radovana Jenka. Glasova sta razpravljala, ali je Jenko ustvarjalec, ki posreduje med dvema jezikoma, med verbalnim in vizualnim, ali pa oboje združuje v vidno sporočilo kot enakovredna izrazna elementa. Torej, da v resnici ne gre za prevajanje iz verbalnega v vizualno, ampak sta beseda in slika enakovredni, sicer samosvoji, a se dopolnjujeta v skladno celoto učinkovitega vidnega sporočila. Več

  • Vesna Teržan

    17. 4. 2015  |  Mladina 16  |  Kultura

    La Grande Trieste*

    »Med dehtečimi akacijami je vozil tramvaj od Opčin do Trsta, od obeliska do mesta, od vrha do globine. Kako čudno! Kolik prepad med Trstom in okolico!« je nekoč vzkliknil Srečko Kosovel, ko je opisoval Trst s Kraškega roba, od obeliska zrl na Tržaški zaliv in daljno obzorje, ko so se v pristanišče vračale trabakule in ko se je iz ladijskih kuhinj kadilo od kuhane polente. Več

  • Vesna Teržan

    14. 4. 2015  |  Družba

    In memoriam Janko Zlodre (1949–2015)

    Odšel je teoretik, arhitekt, ki ni nikoli projektiral, a je zato veliko vedel o arhitekturi.

    “Prav jasnina, sinjina in zvezde so tisto, o čemer (Angel) ne more govoriti, in so tisto, o čemer molči. Toda to ne pomeni, da je za njim ostal zgolj nič. Za njim je ostalo hrepenenje, je ostala iskra upanja. /.../njegovo hrepenenje (upanje) ni hrepenenje po moči, ni volja do moči, ampak hrepenenje po prihodnosti.”
    Več

  • Vesna Teržan

    13. 3. 2015  |  Mladina 11  |  Kultura

    Marko Turk, mojster mikrofonov

    Marka Turka štejemo med najpomembnejše in najžlahtnejše slovenske industrijske oblikovalce. A po njegovem je to postal po pomoti, saj je zase trdil, da je v prvi vrsti konstruktor elektroakustičnih aparatur in ne oblikovalec. Z reševanjem problemov pri konstruiranju aparatov in mikrofonov je želel doseči, da bi brezhibno delovali. Izpopolnjene oblike izdelkov so tako izhajale iz njegove težnje po tehnični in konstrukcijski popolnosti. Več

  • Vesna Teržan

    31. 12. 2014  |  Mladina 1  |  Kultura

    Rujevit je plašč razgrnil

    Črni plašči slovenskih knezov so zašušteli na odru in nad njimi je kot koprena lebdelo izrečeno: »Rujevit* krvav je plašč razgrnil [...] četrto noč so konjiki ognjeni dirjali v polku dolgem po oblakih, idoč od nemške na slovensko stran.« Več

  • Vesna Teržan

    21. 11. 2014  |  Mladina 47  |  Kultura

    Seks in vojna

    »Vsaka vojna mobilizira vse impulze okrutnosti, vojna v celoti je eno samo orjaško dejanje okrutnosti,« je v knjigi Nravstvena zgodovina svetovne vojne (izdani leta 1931) zapisal nemški zdravnik, seksolog Magnus Hirschfeld. Raziskoval je, kako lahko zatiranje Erosa in nasilje nad njim v posebnih okoliščinah sprožita sprostitev destruktivne sadistične moči. Med okoliščine, ki so k temu pripomogle, je štel tudi hinavsko moralo vladajočega družbenega razreda, ki je z represijo dušila naravne nagone, zaradi česar so se ti potem v nekem trenutku razdivjali. »Osvoboditev zatiranih impulzov, ki jih je omogočila vojna, in njihovo silovito razbohotenje, ki v miru ne bi bilo nikoli mogoče, sta povzročila neobvladljivo epidemijo, ki je obsedla ljudi onkraj vsakega nadzora zdrave pameti,« je ugotavljal v knjigi, ki je bila hkrati glavni vir za pisanje drame Figurae Veneris Historiae. Spisal jo je Goran Stefanovski, makedonski dramatik svetovnega slovesa, po naročilu SNG Drame Ljubljana, zrežiral Aleksandar Popovski, dramaturško taktirko je vihtela Darja Dominkuš, dramo prevedla Valerija Cokan. Več

  • Vesna Teržan

    17. 10. 2014  |  Mladina 42  |  Kultura

    Oni zgoraj?

    Kako postaviti na oder tako obsežen in zapleten roman, kot je Čarobna gora velikega nemškega pisatelja Thomasa Manna? To se je spraševal že marsikateri režiser, dramaturg, pa tudi gledališki kritik. Ob odrski postavitvi režiserja Sebastiana Hartmanna v Central Theatru v Leipzigu (2010) je kritik zapisal: »Seveda lahko danes na oder postavimo karkoli oziroma vse! Ampak ta roman? Saj je povsem ‘unspielbar’ s svojo epsko širino in filozofskim balastom!« Več

  • Vesna Teržan

    3. 10. 2014  |  Mladina 40  |  Kultura

    Matjaž Vipotnik

    Oblikovati je začel že pri osemnajstih letih, okoli leta 1962, pri Cankarjevi založbi, kjer je bil njegov oče, Cene Vipotnik, urednik knjižnih zbirk. Tako je poklicno pot začel s knjigo in v bogati, dolgi karieri je naredil na tisoče knjižnih prelomov in ovitkov skoraj za vse slovenske založbe. Podobo posamezne knjige, t. i. knjižnega organizma, je izpilil do najvišjih standardov. Oblikoval jih je neutrudno in s potrpežljivostjo, tako kot se ravna s prvo ljubeznijo, in tako počne vse do danes, ko ima na delovni mizi poskusne odtise knjige, posvečene pesniku, žlahtnemu intelektualcu, cenjenemu uredniku in prevajalcu – svojemu očetu ob stoti obletnici njegovega rojstva. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Krajnc

    27. 6. 2014  |  Mladina 26  |  Družba

    Puškarstvo, star poklic

    »Puška ustreli, kopito zadene! Sicer zelo nerad ponavljam ta stari izrek,« pribije Robert Flerin, »ker je tako oguljen, ampak kaj hočemo, če je pa res. Kopito je temelj in ta rek najbolje ponazori bistvo vsega. Je pa treba upoštevati nekaj dejstev. Pri puški z risano cevjo to ni tako pomembno, ker ima pri njej človek čas, da se pripravi na strel, se umiri. Pri puškah šibrovkah pa je strel hiter. Strelec puško dvigne in ustreli v nekaj sekundah, pri teh pa je zelo pomembno, da imaš os, cev in vse drugo, poravnano.« Da bi to nazorneje pokazal, išče primere po delavnici in vzame v roke najprej preprosto puško. Več

  • Vesna Teržan

    13. 6. 2014  |  Mladina 24  |  Kultura

    Tkanje filmskih zgodb

    Ročno šivani kostumi, ki so na ogled v sobanah Ville Manin blizu zamejskega Vidma, z razkošjem barv in žlahtnih tkanin ter natančnostjo krojenja vse do najmanjših podrobnosti kažejo, kakšno neverjetno ročno spretnost je premogel krojač Piero Farani in kakšna ustvarjalna moč je pri delu vodila kostumografa, scenografa in filmskega umetniškega direktorja Danila Donatija. Več

  • Vesna Teržan

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Družba

    Jurij Hübscher, urarski mojster

    Na Bregu v Ljubljani, v Hübscherjevi urarni, izmenično odzvanja bitje ur, nekatere od njih napovedujejo čas tudi z melodijo. Ure iz različnih zgodovinskih obdobij s svojimi mehanizmi in umetelnim dizajnom kažejo, kako so nekoč imeli poseben odnos do časa in do naprav, ki ga merijo. Več