Borut Mekina

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Politika

    Marjan Šarec, predsednik svoje liste

    Politiki, ki jih ne poznamo, imajo v Sloveniji prednost. Ni dvoma, da Marjanu Šarcu z njegovo listo zato na prihajajočih volitvah dobro kaže. Je pač politična neznanka, ki je za zdaj še brez nacionalnih grehov. Šarcu v prid gre veliko zaupanje, ki si ga je pridobil v domačem kraju, kjer je leta 2010 presenetljivo zmagal kot politični novinec v županski tekmi. O njegovi prihodnji vlogi v državni politiki morda pričajo izvedeni projekti v Kamniku, kljub temu pa Šarec ostaja kandidat, na katerega mnogi stavijo in z njim tvegajo. Zdi se, da se tega zaveda tudi sam. Več

  • Borut Mekina

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Politika

    Oglasi za Nova24

    Televizijo in spletni portal Nova24 je leta 2015 ustanovilo 70 funkcionarjev, članov in simpatizerjev stranke SDS. Nova24 ni klasični medij, ampak propagandno glasilo stranke SDS, ki z nepodpisanimi članki in komentarji, ki jih pišejo uslužbenci stranke, igra pomembno vlogo v sedanji predvolilni kampanji. Nova24 je na papirju sicer samostojno podjetje, zaradi česar SDS izdatkov za njeno razširjanje manipulativnih novic ni treba prijaviti računskemu sodišču, a SDS vlaga v propagando neprimerno več kot druge stranke. Samo lani so v Nova24, ki drugače ne bi mogla preživeti, svetovalci madžarskega premiera Viktorja Orbána vložili 800 tisoč evrov. In čeprav ta medij ne dosega niti osnovnih standardov obveščanja, ga po novem finančno podpirajo tudi nekatere javne ustanove in državna podjetja. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Politika

    Miro Cerar: Mi smo državo pripeljali iz rdečih številk, Šarec pa je občino, ki jo vodi, vanje še bolj potisnil

    Z Mirom Cerarjem smo se pogovarjali v prostorih stranke SMC, lučaj od parlamenta, jutro po prvem soočenju predsednikov parlamentarnih strank na RTV Slovenija. Njegova stranka je po javnomnenjskih raziskavah zdaj sicer na četrtem mestu, a v SMC računajo prav na soočenja, na katerih bi se pokazale Cerarjeve izkušnje. Njihov največji konkurent je Lista Marjana Šarca, ki poskuša ponoviti Cerarjev nepričakovani uspeh, pa tudi nepričakovani uspeh novih strank v preteklosti. Če je Cerar pred štirimi leti zmagal zato, ker je na politično sceno prišel kot nov obraz, zakaj naj bi tokrat prevladale izkušnje? Več

  • Borut Mekina

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Politika

    Novi obrazi, novi porazi?

    Odkar se je po letu 2004 končala vladavina LDS z Janezom Drnovškom na čelu, se pred vsakimi volitvami kot feniks iz pepela dvignejo nove stranke. Prvi – rad ponavlja Gregor Golobič – je to pot tlakoval njegov Zares, ki se je dičil s sloganom »nova politika«. Izkušnjo s stranko Zares je Golobič v svojem stilu – je vendarle filozof – primerjal s Heglovim pojmom lepe duše, ki ostaja na videz idealna, dokler se ne odpravi v akcijo. »Poslance s hrbtenico hočemo – dokler se ne zgodijo; po novih obrazih hlepimo – dokler jih ne vidimo; nove stranke podpiramo – dokler se ne ustanovijo ...« je pred leti družbenokritično izpostavil v intervjuju za Mladino. Češ, v Sloveniji je lahko popularen zgolj tisti, ki ničesar ne stori in samo obljublja, ko pa začne sprejemati ukrepe, ga dežurni dušebrižniki uničijo. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Dániel Németh

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Politika

    Krisztian Simon, madžarski politolog: Orbán je uresničil naša najhujša pričakovanja

    Krisztian Simon sodi v mlajšo generacijo madžarskih intelektualcev. Je nekdanji novinar, zdaj pa na Svobodni univerzi v Berlinu končuje doktorat o kršenju človekovih pravic – predvsem svobode govora – na Madžarskem in v drugih državah nekdanjega vzhodnega bloka. V zadnjih dveh letih se je o tem pogovarjal z vsemi pomembnimi uredniki na Madžarskem, tudi tistimi, ki širijo propagando v imenu vlade. Zato pozna medijsko sprego med Janezom Janšo in Viktorjem Orbánom. Z njim smo se pogovarjali v Budimpešti dan po volitvah na Madžarskem, na katerih je Orbán v tretje zmagal z rekordno podporo in po novem tudi ustavno večino. Številni, predvsem skrajno desni evropski politiki so mu takoj čestitali – tudi slovenska SDS –, opazovalci na volitvah pa so organizacijo OVSE opozorili na rasistično kampanjo in neenak položaj tekmecev. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Urad za informiranje Republike Madžarske

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Politika

    Zoltán Kovács, tiskovni predstavnik madžarske vlade: Med Orbánom in Janšo je kemija

    Ne. Priljubljeni smo, ker predstavljamo nekaj, v kar ljudje verjamejo. Dejstvo, da smo dvakrat dobili ustavno večino, ne more biti plod mahinacij. Seveda lahko na nas gledate z vidika mahinacij in medijske propagande, a to je neumno. Z mediji ne moreš kamuflirati nečesa, kar ne deluje ali je napačno. Samo zato, ker imaš pod nadzorom medije, ljudje ne bodo glasovali zate. Pred letom 2010 je imela opozicija pod nadzorom večino medijev v državi, katerih lastniki so večinoma prihajali iz Zahodne Evrope, pa ji ni uspelo. Ne gre za vprašanje medijev, gre za vprašanje vsebine. Več

  • Borut Mekina

    30. 3. 2018  |  Mladina 13  |  Politika

    Zasebni interesi pod krinko javnega

    V zadnjih treh letih so številne organizacije in društva v imenu boja za paciente izražali zelo ostra stališča. Zahteve po odstopu zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc so se kar vrstile, zaradi zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim je država omejila divji zahod na področju zdravstvenih koncesij, so državljani domnevno spontano začeli zbirati podpise za referendum. Še več je bilo raziskav, ki so jih financirale zasebne zdravstvene zavarovalnice, in tiskovnih konferenc, na katerih so te javnosti poskušale vsiliti svoj model zdravstvenega sistema po bolj ali manj tržnih načelih. Več

  • Borut Mekina

    23. 3. 2018  |  Mladina 12  |  Politika

    Nova fronta

    V ponedeljek, 11. marca 2013, se je Janez Janša, ki je takrat na položaju predsednika vlade opravljal tekoče posle, odpeljal na grad Mokrice in s tedanjim hrvaškim premierom Zoranom Milanovićem podpisal memorandum o Ljubljanski banki. V njem v angleščini piše: »Vlada Republike Hrvaške na podlagi tega memoranduma o soglasju do končne rešitve tega vprašanja … zagotovi ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli dve hrvaški banki (ZaBa in PBZ) v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.« Dva dni pozneje, 13. marca, je slovenska vlada memorandum ratificirala, istega dne se je z njim seznanila tudi hrvaška vlada. Na koncu dokumenta piše: »Ta memorandum začne veljati z dnem prejetja zadnjega od uradnih obvestil, s katerima se pogodbenici po diplomatski poti obvestita o dokončanju notranjepravnih postopkov.« Konec tistega tedna, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, je Hrvaška Slovenijo z noto obvestila o dokončanju notranjih postopkov. Tako je z vidika Ljubljane odpadla še zadnja ovira za slovensko ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU. Več

  • Borut Mekina

    15. 3. 2018  |  Politika

    Tekma se je začela

    Dejan Židan in Karl Erjavec sta v sredo zvečer novinarjem, ki so čakali konec na hitro sklicane vladne seje, že nakazala, da utegne predsednik vlade Miro Cerar čez nekaj trenutkov povedati nekaj, »nad čim bomo vsi presenečeni«, kot se je izrazil Židan. Zato je marsikdo pričakoval eksplozijo, nihče pa cunamija. Nihče ni pričakoval, da bo Cerar, ponosen, da je v Slovenijo vrnil politično normalnost, tako dramatično napovedal svoj odstop. »Oblast vračam v vaše roke,« je sporočil v nagovoru državljanom, »državnemu zboru bom podal odstopno izjavo. To odločitev sem sprejel, ker je treba vedeti, kaj je prav in kaj narobe. Gre za odgovornost in odločitev, ki bi jo moral sprejeti vsak zaupanja vreden politik,« je dejal predsednik, ki zdaj že opravlja samo še tekoče posle. Več

  • Borut Mekina

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Politika

    Vojna za milijarde

    Članek o vojski je najprimerneje začeti s citatom iz kakšne od kupa knjig, ki govorijo o nesmiselnosti vojne. Recimo s Hellerjevim Kavljem 22, ki je med vojnimi satirami izjemno cenjen. »Kaj je država?« se na nekem mestu vpraša junak romana. »Država je kos zemlje, ki jo iz vseh strani obkrožajo meje. Najpogosteje nenaravne. Angleži umirajo za Anglijo. Američani umirajo za Ameriko. Nemci umirajo za Nemčijo. Rusi za Rusijo. Zdaj je okoli petdeset ali šestdeset držav, ki se bojujejo v tej vojni. Seveda tako veliko držav ne more biti vrednih, da za njih umiramo.« Več

  • Borut Mekina

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Politika

    Junak trojke

    Se še spomnite Francka Duponta? Francoza? Ne? Leta 2013 je vodil »delovno skupino« za Slovenijo pri evropski komisiji. Natančneje delovno skupino »finančna kriza«, oddelek »D5 državna pomoč III«, ki je bil del pododdelka D, podrejenega namestnikom generalnega direktorja, ki so podrejeni generalnemu direktorju za konkurenčnost, ta pa je podrejen komisarjem, odgovornim predsedniku evropske komisije. Z drugimi besedami, prihodnost Slovenije je bila leta 2013 odvisna od uradnika Duponta, ta pa je nekega popoldneva vehementno, z enim samim elektronskim sporočilom zavrnil utemeljitve slovenskega ministrstva za finance, ki se je pred tem trudilo s tujimi najetimi odvetniškimi pisarnami in pravnimi mnenji ovreči njegov sklep o tem, kako mora Slovenija sanirati bančni sistem. Več

  • Borut Mekina

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Družba

    Kako visoka je plača Gorenjevega oznanjevalca slabih novic?

    Novi direktor korporativnega komuniciranja v Gorenju Denis Oštir, nekdanji Pristopov PR-ovec, novinar POP TV in urednik spletnega portala 24ur.com, zadnje tedne v imenu Gorenjeve uprave zaposlenim in javnosti pojasnjuje razloge, zaradi katerih so se v podjetju odločili za drastičen ukrep – odpoved podjetniške kolektivne pogodbe. Domnevno naj bi šlo za »posodobitev«, seveda pa tudi za zmanjšanje delavskih pravic. Več

  • Borut Mekina

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Politika

    Zakaj je stavko treba podpreti

    Predsednik vlade Miro Cerar je ta teden ocenil, da so zahteve sindikatov javnega sektorja nerazumne. Sindikati naj bi zaznali, da je v predvolilnem času mogoče postaviti tudi visoke zahteve. Te so, je dejal v parlamentu, nerazumne, bistveno pretirane in naj bi sesule finančni sistem. Več

  • Borut Mekina

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Ekonomija

    Manipulacija gospodarske zbornice

    Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je teden pred največjimi protesti zaposlenih v javnem sektorju pripravila propagandno gradivo. Pripravila je animirani filmček Od gospodarstva je odvisna naša prihodnost, v katerem je predstavljen vlak z vagoni, torej javno upravo, zdravstvom, šolstvom, upokojenci in brezposelnimi, ki jih vleče lokomotiva – »gospodarstvo«, in letak Plačne zahteve v javnem sektorju v luči kakovosti storitev za državljane, v katerem svari pred zahtevami 160 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Več

  • Borut Mekina

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Politika

    Vitki ali shirani?

    Javni sektor je parazit. Javnih uslužbencev je preveč. Imajo previsoke plače, kofetkajo, filozofirajo in pasejo lenobo. Največji zagovorniki vitke države so pred leti iznašli nove skovanke, s katerimi so ilustrirali tega razvojnega sovražnika. Govorili so o »lenuhokraciji« in »akademskem karkolizmu«. Vladajoči politiki so ob tem, v skladu s prevladujočimi stereotipi, javnosti predstavljali učinke varčevanja in rezanja pri državnih uslužbencih. Leta in leta, pri eni in drugi vladi, je bil boj proti državnemu uradništvu ena pomembnejših prioritet. Omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju je bilo predstavljeno kot uspeh, kot najproduktivnejša oblika državnega varčevanja. Mantra, ki smo jo slišali in jo bomo po novem slišali ob še treh prihajajočih, napovedanih stavkah zaposlenih v javnem sektorju, je, da je gospodarstvo tisto, ki služi, dela in zagotavlja kruh, s katerim se hranijo javni uradniki in ostali zaposleni v javnem sektorju, od učiteljev do medicinskih sester. Več

  • Borut Mekina

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Politika

    Tragični junaki

    Mihael Strmljan je eden najbogatejših ljudi v Sloveniji. Po oceni revije Manager iz leta 2015 ima 12 milijonov evrov premoženja. Njegova podjetja so mu v letih 2014 in 2015 izplačala za 2,4 milijona evrov dividend, leta 2016 pa je Strmljan kupil podjetje za varovanje Varnost Maribor, za katerega delež je po neuradnih podatkih plačal 1,6 milijona evrov. Lani, predlani in predpredlani je imela njegova skupina okoli 1,7 milijona evrov čistega dobička. Ta izjemni dobiček pa ni posledica visokotehnološkega know-howa, neverjetne dodane vrednosti na zaposlenega, ampak je večinoma sad dela najslabše plačanih. Strmljan se lahko za to bogastvo zahvali predvsem čistilkam, sobaricam, čistilkam specialistkam, čistilcem logistikom … Več

  • Borut Mekina

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Politika

    »Nerezidenti BiH ali podobno. Jože bo rešil.«

    Ko je minuli teden odjeknila novica, da je stranka SDS z nerezidentko iz Bosne in Hercegovine, 32-letno Dijano Đuđić iz Prijedora, sklenila 450 tisoč evrov težko posojilno pogodbo, je bilo očitno, da ne gre za navadno posojilno pogodbo, ampak za enega od načinov prikrivanja izvora denarja. Kljub najboljšim namenom je ob tem težko skleniti kaj drugega. Očitna kršitev zakona o političnih strankah, ki tem prepoveduje pri fizičnih osebah najemati posojila, večja od desetkratnika povprečne mesečne plače v enem letu, je še najmanjša težava. Pomembnejše vprašanje je, ali so v SDS tako prali denar oziroma skrivali njegov izvor. In če so ga, kje je dejanski vir. Več

  • Borut Mekina

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika

    Karl med porcelanom

    »Jaz čutim ljudstvo,« nam je dejal zunanji minister Karl Erjavec sredi pogovora v kongresnem centru Brdo povsem resno, kot kak jasnovidec, ki odkriva svoje nadnaravne sposobnosti. »Jaz čutim ljudstvo. Tudi ko gre za Hrvaško,« je zatrdil. »Zato mi mnogi pravijo, da sem populist.« Zamislil se je nad svojim tragičnim položajem, nad nerazumevanjem svojih kolegov. Ostali politiki, je dejal, poudarjajo zgolj dialog, dialog in dialog. »Jaz pa ne verjamem več v dialog,« je nadaljeval. »Če bi mi že julija začeli z implementacijo arbitražne odločbe, bi imeli ta problem že zdavnaj rešen. Ker sem prepričan, da Hrvaška ne bi tvegala svoje turistične sezone zaradi spora s Slovenijo. Ampak vsi so govorili dialog, dialog, dialog,« pove malce užaljeno, ker se ni uresničila njegova prerokba izpred pol leta, da bodo imeli turisti, ki bodo na hrvaško obalo potovali iz Nemčije in Avstrije skozi Slovenijo, težave, če Zagreb ne bo sprejel odločitve arbitražnega sodišča. Erjavec bi najraje Hrvaško nekako kaznoval. Jih vzgojil, jim dal lekcijo. Več

  • Borut Mekina

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Politika

    Finančna ministrica zaščitila superbogate

    »Tam je omara,« je začela pogovor ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki so jo pred dvema tednoma sprejeli na urgenco ljubljanskega kliničnega centra zaradi izčrpanosti, bolečin v prsih in stresa. »V njej je 21 kupov papirja, različnih scenarijev, 21 verzij te zdravstvene reforme. Pred enim letom sem koalicijskemu vrhu predstavila novelo zakona o pacientovih pravicah, o zdravstveni dejavnosti in ta predlog zakona o zdravstvenem varstvu. Že dejstvo, da se po enem letu usklajevanj še vedno pogovarjamo predvsem o denarju in preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja, dokazuje, kako velik zalogaj je ta zakon.« Z roko je pokazala proti dvoinpolmetrskemu pisarniškemu elementu v kotu svoje pisarne in razburjeno nadaljevala. »Na koncu nisem imela več idej, kako presekati ta gordijski vozel. Enostavno nisem več vedela, kaj bi še lahko skuhali. Miro, sem rekla, jaz več ne morem. Zdaj si na potezi ti in koalicija,« je opisala enega od bolj dramatičnih trenutkov v svojem ministrovanju v zadnjih mesecih, ko je razmišljala tudi o odstopu. »Ne bi mogla ostati tiho. Ne bi vzdržala, da bi vsak v Sloveniji kazal s prsti za mano, glejte, nič ni storila, ko pa zadnja poteza ni bila več v moji moči,« nam je povedala. Več

  • Borut Mekina

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

    Erjavec popravlja napako

    Zunanji minister Karl Erjavec je zaradi »bistveno spremenjenih okoliščin« vladi predlagal, naj Slovenija dokonča postopek priznanja Palestine. Nazadnje je leta 2014 priznanje Palestine zahtevala Levica, po tem, ko se je kot prva izmed EU-držav za to samostojno odločila Švedska. S svojo pobudo so bili razmeroma uspešni – slovenski parlament je v začetku lanskega leta zares sklenil, naj naša država Palestino prizna do konca leta. A se je nato vlada odločila, da bo poskušala priznanje Palestine izvesti skupaj s še kako članico EU, kar pa se doslej ni zgodilo. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Družba

    Pater Karel Gržan, duhovnik in doktor literarnih ved

    Karel Gržan (1958) je duhovnik in doktor literarnih ved. Širši javnosti je postal znan leta 1997, ko je na Razborju pod Lisco ustanovil don Pierinovo komuno za dekleta. Ljudje ga poznajo po številnih literarnih delih, ljudskih igrah in tudi arheološkem delu, nedavno pa je zaslovel s političnoekonomskimi besedili s pomenljivimi naslovi, kot so Vstanimo v suženjstvo zakleti ali 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. To besedilo je napisal letos, ob 500. obletnici reformacije. Biva na samotni domačiji nad Lučami skupaj s kobilo Kapro. Tja se je pred leti umaknil po možganski kapi. Več

  • Borut Mekina

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Politika

    Janšev klan

    V času prve vlade Janeza Janše je njegova tedanja žena Silva Predalič dobila službo na Statističnem uradu, nato pa v državni družbi za upravljanje avtocest, na Darsu. V času njegove druge vlade je Predaličeva napredovala v vodjo službe za informatiko na Darsu. Več

  • Borut Mekina

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Družba

    Čakalni paradoks

    Dr. Tomaž Smrkolj je predstojnik oddelka za urologijo v ljubljanskem kliničnem centru (UKCLJ). Njegovo področje dela se je ta mesec znašlo pod udarom računskega sodišča, ki je pri reviziji programov zdravljenja raka na prostati ocenilo, da ministrstvo za zdravje v zadnjih treh letih v tem boju ni bilo uspešno. Razmere, kot jih je opisal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, naj bi bile resne in skrb zbujajoče. Čakalne dobe na operacijo raka prostate naj bi bile nedopustno dolge, pri nekaterih urologih naj bi bilo treba na prvi pregled čakati celo eno leto, urologov naj bi bilo enkrat manj, kot je povprečje v EU, primanjkovalo naj bi operacijskih dvoran in pomožnega zdravstvenega osebja. Združenje za urologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu je poročilo komentiralo, da naj bi »Slovenijo na področju urologije prehitela epidemiološka situacija«. Kdor je bral poročilo in odzive nanj, je hitro dobil vtis, da se je sistem zlomil. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Evropski parlament

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Politika

    Novo klicanje trojke

    V torek popoldne je bilo v Bruslju posebno zasedanje odbora evropskega parlamenta, ki se ukvarja s pranjem denarja, izogibanjem davkov, bančnimi utajami (PANA). Nastal je po izbruhu zgodbe o Panamskih dokumentih. A tokrat evropski poslanci niso pregledovali, kako delujejo davčne oaze, na pobudo SDS so razpravljali zgolj o Sloveniji. Pri nas naj bi se namreč zgodila, po interpretaciji SDS, afera apokaliptičnih razsežnosti. Gre za domnevano pranje denarja, ki naj bi ga v NLB počel Iraj Farrokhzadeh. Na predstavitvi pred odborom je sodeloval poslanec SDS Anže Logar, pa tudi novinar Mladine Borut Mekina, ki ga je na zasedanje povabila Evropska skupina zavezništva socialistov in demokratov v evropskem parlamentu (S&D). Več

  • Borut Mekina

    28. 11. 2017  |  Politika

    Novo klicanje trojke

    Danes bo stranka SDS v Bruslju, pred parlamentarci posebnega odbora Evropskega parlamenta, ki se ukvarja s pranjem denarja (PANA), poskušala Slovenijo opisati kot državo, ki je Iranu pomagala graditi atomsko bombo in kemično orožje. Evropskim poslancem so iz SDS včeraj že poslali gradivo v angleščini, v katerem pišejo o slovenskem kriminalu stoletja in v katerem so med drugim zapisali: Več

  • Borut Mekina

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Politika

    Koalicija proti nestrpnosti

    V Evropi se je politika nagnila na desno. Večinoma celo proti skrajnemu desnemu robu sprejemljivega. Razprav o vzrokih novodobnega rasizma, antisemitizma, ksenofobije, homofobije, antiislamizma in drugih iracionalizmov je ogromno ter tudi idej, kako se odzvati na to. Ignorirati ali se soočiti s populističnimi gibanji, ki vnašajo razdor in onemogočajo razumen dialog? Predlogov je veliko, v praksi pa so se mnoge doslej uveljavljene, tudi desnosredinske stranke odločile za izolacijo svojih najbolj radikalnih izvedenk. Več

  • Borut Mekina

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Politika

    Referenduma ne bo, a najpomembnejši del zdravstvene reforme šele prihaja

    Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik je ta teden, ko zbornici ni uspelo zbrati dovolj podpisov za referendum o zakonu o zdravniški dejavnosti, napisala sporočilo za javnost o zaroti proti zdravnikom. Zdravnikom s predlogom referenduma ni uspelo domnevno zato, ker mediji »naših in mojih osebnih opozoril večinoma niso želeli predstavljati javnosti,« je zapisala. Mladi zdravniki naj bi bili razposlali sporočila na več kot 300 medijskih naslovov – »skoraj brez vsakega odziva«. Vprašala se je, zakaj je iz arhiva oddaj RTV Slovenija izginilo poročilo z novinarske konference v zvezi z zbiranjem podpisov za referendum. Več

  • Borut Mekina

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Politika

    Priznali so napako

    Leta 2013 je bila Slovenija poskusni zajček za nov način reševanja evropskih bank. Evropska komisija je gradila sistem, eksperimentirala je z različnimi zamislimi in od Slovenije, ki je tako ali tako sama klicala trojko, zahtevala, da sprejme nenapisana pravila. V Ljubljano je prišlo 200 tujih finančnih strokovnjakov in nato so pol leta računali velikost bančne luknje, recimo s tako imenovano pločnik metodo, to je s stanjem na pločniku in ocenjevanjem vrednosti zastavljenih nepremičnin. Njihova ekspertiza je bila vredna približno 500 evrov na uro, koliko pa je skupaj stal celoten postopek, Banka Slovenije do danes ni objavila – predvideva se, da približno 30 milijonov evrov. Več

  • Borut Mekina

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Politika

    Bogokletno?

    Stranka Levica predlaga vladi razmislek o ponovnem nakupu Mercatorja ali celo o preoblikovanju družbe v kooperativo v lasti dobaviteljev. Njen predlog temelji na raziskavi, ki so jo opravili trije ekonomisti, Jože P. Damijan, Drago Babič in Jure Jež, sodeč po njihovih izsledkih pa bi se državi v nekaterih okoliščinah ponovni nakup Mercatorja splačal. Več

  • Borut Mekina

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Družba

    Slovenski medijski kaos

    V zakonu o medijih piše, da mora ministrstvo za kulturo dati soglasje k vsakemu nakupu več kot 20-odstotnega deleža medija. Gre za standardno določbo, ki jo v podobnih oblikah poznajo številne države, z njo pa vlade preprečujejo medijske ali oglaševalske monopole. Če želi recimo neko podjetje kupiti 21-odstotni delež Mladine, mora ministrstvo za kulturo preveriti, ali ne bi združeno podjetje pomenilo prevelike oglaševalsko-medijske koncentracije. S to logiko v mislih je newyorški sklad KKR prek svoje pooblaščene odvetniške pisarne Pantelič in partnerji letos poleti na ministrstvo za kulturo vložil vlogo za izdajo soglasja »za pridobitev dvajset ali več odstotkov …« lastninskega deleža v skupini Pro Plus. Družba KKR, ki ima prek podjetja luksemburškega podjetja Broadband Slovenia v Sloveniji že v lasti Telemach, se je namreč odločila, da od podjetja Central European Media Enterprises (CME) za 230 milijonov evrov kupi najpomembnejšo slovensko medijsko »korporacijo« s programi, kot so POP TV, Kanal A, Kino, Brio, ki ima eno najbolj gledanih spletnih strani v državi, 24ur.com, ter obvladuje kar 75 odstotkov oglaševalskega trga in dosega 48 odstotkov vseh gledalcev. Več