Vanja Pirc

  • Vanja Pirc

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Politika

    Napad na fotoreporterje

    Dogovor, ki sta ga podpisala vladni urad za komuniciranje (Ukom) in Slovenska tiskovna agencija (STA), je tej prinesel vsaj kratkotrajno olajšanje. Potem ko vlada agenciji skoraj leto ni želela plačati opravljene javne storitve in jo je s finančnim izčrpavanjem pripeljala na rob stečaja, ji je podpis dogovora omogočil preživetje. No, vsaj začasno, saj dogovor velja le do konca leta.

  • Vanja Pirc

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Kultura

    Andrej Grah Whatmough – veliki cenzor slovenskega filma

    Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je tipični nameščenec vlade Janeza Janše, ki gazi vse pred seboj, da bi izpolnil svoje poslanstvo – popolno politično podreditev RTV Slovenija. Po novem pa je tudi veliki cenzor slovenskega filma. V razpisnem postopku RTV za sofinanciranje novih domačih celovečernih igranih filmov je najprej mesece pritiskal na strokovno komisijo, naj spremeni svojo odločitev, in ker je ni, je prejšnji teden enemu od štirih izbranih filmov, filmu Roka Bička Črna mati zemla, preprečil, da bi dobil predvidenih 150 tisoč evrov. Oziroma celo 183 tisoč evrov z naknadno vštetim DDV.

  • Vanja Pirc  |  foto: Igor Škafar

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Kultura

    Portreti upanja

    Po eni od ljubljanskih štiripasovnic, ki je bila začuda povsem prazna, sta lahkotno korakali mlada ženska in njena psička. Prva je bila oblečena v pisano rožnato frfotavo obleko, na obrazu je imela masko iz blaga v enakem vzorcu. Druga, rjavo-bela mešanka, je z rahlo odprtim gobčkom z naklonjenostjo zrla v lastnico. To sta bili Kukla in Ariel – in takšni je v objektiv fotoaparata ujel fotograf Igor Škafar.

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Kultura

    »To, kar se dogaja zdaj, je totalni prevzem«

    V ponedeljek je Igor Samobor sporočil, da po osmih letih vodenja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana nepreklicno odstopa s položaja. V pismu, ki ga je delil z javnostjo, je zelo odkrito in natančno pojasnil, kako je sedanja oblast z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem na čelu zablokirala nujno potrebno obnovo osrednjega slovenskega gledališča, ki deluje v 110 let stari, zelo dotrajani palači, in da sumi, da je do tega prišlo zato, ker se je minister pravzaprav želel s položaja znebiti njega. Odzivi na odstop so si enotni – tako tisti, ki so Samoborja vseskozi podpirali, kot tisti, ki so bili do njegovih repertoarjev ali iskanj poti do novega občinstva kdaj tudi kritični, se strinjajo, da gre za veliko škodo, za še eno veliko sramoto ministra Simonitija. Odhaja profesionalec, ki se je do zadnjega boril za prepotrebno prenovo in jo je tudi pripeljal skoraj do začetka.

  • Vanja Pirc

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Kultura

    »Kateri jezik sploh govorijo?«

    Skoraj leto dni je že, odkar je RTV Slovenija objavila javni razpis za sofinanciranje filmskih projektov v letu 2021. Gre za vsakoletni razpis, s katerim javna RTV sofinancira filme, ki bodo predvajani v kinematografih; zanje mora po zakonu vsako leto nameniti 1,7 milijona evrov od zbranega RTV-prispevka. Ker gre za redni razpis, je bil tudi tokratni skorajda rutinski – bil je objavljen pravočasno, rok za prijave se je iztekel marca, strokovne komisije za vsako od štirih področij (celovečerni dokumentarni, celovečerni igrani, otroški in animirani filmi) so delo začele maja in ga končale sredi poletja. Takrat bi se moral zaključiti tudi razpis, producenti bi morali prejeti sredstva. A jih niso dobili. Ne vsi.

  • Vanja Pirc

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika

    Maščevanje zaradi neuklonljivosti

    Doktorica zgodovine Kaja Širok je bila zadnje desetletje direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bila je ena najbolj zagnanih direktoric slovenskih kulturnih institucij, saj se je muzej pod njenim vodstvom v kratkem času izrazito vpel v mednarodne projekte in postal obiskana destinacija. A po dveh mandatih se je od položaja morala posloviti. Simonitijeva politična čistka je ni zaobšla, namesto nje je bil imenovan zgodovinar in doktor teologije Jože Dežman, čigar mandat se vedno ujame z vladavino SDS. Ministru pa ni bilo dovolj, da je Kajo Širok »le« zrušil s položaja. Kot kaže, jo ruši, kjer jo le lahko.

  • Vanja Pirc

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura

    Popolna blamaža?

    Beneški bienale sodobne umetnosti je ena najpomembnejših mednarodnih umetniških razstav. Doslej so ga pripravili 58-krat, naslednja, 59. izdaja se začne maja prihodnje leto. Številne države so nanjo že dodobra pripravljene. Nemčija je denimo oglase, ki vabijo k ogledu projekta umetnice Marie Eichhorn, objavila februarja in nemški paviljon vse odtlej velja za enega najzanimivejših na prihajajoči razstavi.

  • Vanja Pirc

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura

    Nova Cukrarna

    Če bi morali izbrati najbolj prepoznaven slovenski zgodovinski objekt, bi se za to titulo prav gotovo borila tudi ljubljanska Cukrarna. Najverjetneje bi jo tudi osvojila, kajti nekaj malega o njej vemo prav vsi, za katerimi je vsaj osnovna stopnja slovenskega izobraževalnega sistema. Osnovnošolci se iz generacije v generacijo učijo, da so že tedaj zdelano Cukrarno, to ogromno poslopje vzdolž reke Ljubljanice, katerega ime priča, da je v njem nekoč delovala tovarna sladkorja, na prelomu iz 19. v 20. stoletje naselili ljudje z vseh vetrov, ki si drugega, dostojnejšega bivališča niso mogli privoščiti, in tako so se v tamkajšnjih skromnih sobicah zbirali tudi literati iz obdobja moderne – Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov. Slednja sta tam živela in umrla – prvi leta 1899, star le 23 let, drugi leta 1901 še mlajši, star komaj 22 let. Umrla sta v isti sobi, na isti postelji, za isto boleznijo, jetiko, a s svojimi deli zaznamovala številne naslednje generacije poetov.

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Politika

    Napad na celoto?

    V Ljubljani, tako se imenuje ljubljansko občinsko glasilo, je bilo junija letos objavljeno pomembno obvestilo. Ni bilo posebno dolgo. Zasedlo je le tretjino strani. A bilo je pomembno, saj je prebivalce našega glavnega mesta seznanilo, da Mestna občina Ljubljana spreminja občinski prostorski načrt in da je osnutek sprememb tudi javno razgrnila, zato jih vabi k dajanju pripomb, za kar imajo na voljo mesec dni.

  • Vanja Pirc

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Družba

    S škarjami nad protestnike

    Prejšnjo soboto popoldne, ura je bila natanko 14.22, je v galerijo Kranjske hiše, ki stoji v starem mestnem jedru, vstopila ženska z velikimi vrtnimi škarjami. Napotila se je k razstavi fotoreporterja Luke Dakskoblerja Bolezen časa, ki je tam na ogled v sklopu novega, velikopoteznega fotografskega festivala Kranj Foto Fest, in zarezala v umetniška dela.

  • Vanja Pirc

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura

    Več kot polovica kulturnoustvarjalnih delavcev razmišlja, da bi panogo zapustili

    Konec julija je bilo v Rimu zgodovinsko srečnje skupine G20 – voditelji gospodarsko najmočnejših držav so se prvič sestali samo zaradi kulture. Ta sodi med panoge, ki jih je pandemija najbolj prizadela, a ob ustrezni podpori je lahko močno orodje za hitro gospodarsko okrevanje, saj ima vlaganje v kulturo izjemen multiplikativni učinek. Članice G20 se tega zavedajo.

  • Vanja Pirc

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Kultura

    »Sreča je upor, ki osvobaja!«

    Ljubljana je leta 1997 gostila Evropski mesec kulture in na prireditvi ob odprtju je skupina Laibach nastopila z orkestrom Slovenske filharmonije. Naša svetovno znana glasbena zasedba, kritična do vseh režimov in centrov moči, se je ravno vrnila z odlično obiskanih koncertov po Evropi in ZDA, takrat pa je v polnem Cankarjevem domu, kjer so v prvih vrstah sedeli diplomati, predsedniki držav, cerkveni dostojanstveniki in drugi visoki gostje, s svojo glasbo neposredno soočila elite. Nastop je bil že sam po sebi političen, še dodatno ga je politizirala pridiga Petra Mlakarja, v kateri je ta med drugim rekel: »Politika je hroma vlačuga, ki ga ne dvigne nobenemu več.« Odzivi so bili nasprotujoči si, tudi zelo siloviti. Takratni nadškof Rode je protestno zapustil prizorišče.

  • Vanja Pirc

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Politika

    Še ena cenzura

    Zgodbo o tem, kako je skušal minister za kulturo Vasko Simoniti brezsramno cenzurirati razstavo slovenskih umetnikov, ki spremlja predsedovanje Slovenije Svetu EU, poznamo. Razstava je bila nazadnje vseeno postavljena v prvotni obliki, precej manj sreče pa je imel največji kulturni projekt, ki je nastal ob slovenskem predsedovanju.

  • Vanja Pirc

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Kultura

    Umetnost ni kaznivo dejanje

    V torek je odjeknila novica, da je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper avtorje provokativne umetniške instalacije Akril ni voda. Ta se je jeseni pojavila pred ministrstvom za kulturo in tako razburila nekaj tam zaposlenih, da so dejanje prijavili policiji. Rdečo barvo, prelito čez pisarniške mize in stole, ki je simbolizirala krvavenje kulture pod ministrom Vaskom Simonitijem in njegovo ekipo, so namreč – sprevrženo – razumeli kot grožnjo s smrtjo njim samim. Policija jim je januarja pritrdila in ovadila dva od avtorjev, ki ji ju je na podlagi posnetkov edina uspelo prepoznati. Tožilstvo pa je postopek zdaj ustavilo. Ovadbo je zavrglo, saj je ugotovilo, da njuno dejanje ni bilo kaznivo, temveč umetniški projekt.

  • Vanja Pirc

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura

    Slovenska kultura je pri črpanju sredstev EU brez strokovne podpore

    Ustvarjalna Evropa je edini program, prek katerega EU sofinancira kulturni in ustvarjalni sektor v državah članicah, pa tudi drugih evropskih državah. Julija je začela veljati nova sedemletna shema tega programa z rekordnim proračunom, ki znaša 2,4 milijarde evrov in je za 63 odstotkov višji od proračuna dosedanje sheme. Predvsem zato, ker je kultura ena od panog, ki so v pandemiji najbolj prizadete.

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura

    Oživljeni dvorec

    Sredi Spodnje Savinjske doline že skoraj tri stoletja stoji mogočen baročni dvorec Novo Celje. Po zgledu dunajskega Schönbrunna ga je dal sredi 18. stoletja na prostrani ravnici sezidati grof Anton pl. Gaisruck, kasneje pa je dvorec večkrat zamenjal lastnike in v prejšnjem stoletju kar nekajkrat tudi namembnost; sprva je bil novo središče celjske gosposke (od tod njegovo ime) in dom različnih plemiških družin, tudi družine prve slovenske pesnice Fani Hausmann, kasneje je v njem delovala »umobolnica«, kot so ustanovo imenovali v času Dravske banovine, med drugo svetovno vojno je bil tam okupatorjev lazaret, po njej pa pljučna bolnišnica in dom starejših občanov.

  • Vanja Pirc

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Politika

    Odstranjena ovira

    Kadrovski stampedo, ki ga uprizarja vlada pod vodstvom SDS, je te dni spet dosegel področje kulture. Vlada je kadrovala v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS) in Moderni galeriji, v obeh je imenovala po dve novi članici sveta, najvišjega muzejskega organa. Z vidika SDS je največja pridobitev nova članica sveta Moderne galerije Margarita Maria Dolinar, znana tudi kot Marjetka Dolinar, saj je goreča podpornica največje vladne stranke. Na listi SDS je v Ljubljani kandidirala za članico sveta četrtne skupnosti, je tudi članica Odbora 2014, redno retvita najvidnejše člane stranke, no, pa tudi denimo z neonacističnimi idejami povezano gibanje rumeni jopiči.

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura

    Pismo za prihodnost

    V proizvodni hali v enem od številnih industrijskih objektov, ki so bili nekoč združeni v veliko Mariborsko tekstilno tovarno (MTT), ponos našega drugega največjega mesta in največji obrat s tekstilno industrijo na območju nekdanje Jugoslavije, so še nedavno brneli stroji, ki so navijali bale blaga, narejene v sosednji hali. Zadnjič so jih prižgali leta 2014, potem pa jih ugasnili in skupaj z drugimi stroji prodali. Ker so že leta prej enako usodo doživele tudi vse druge hale in okoliška poslopja, je s tem propadel še čisto zadnji branik nekoč mogočne mestne tekstilne industrije. Skoraj stoletne zgodbe s številnimi vzponi in padci je bilo konec.

  • Vanja Pirc

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Kultura

    Projekcije prihodnosti

    Na tleh se je zvijala vrv in za hip se je zazdelo, kot da jo je nekdo pomotoma pozabil tam, tik ob steni velike galerijske sobane. Vendar ni bila pozabljena, tam ni bila po naključju, iz kupa se je strmo vzpenjala vse do stropa, kjer se je skrila v belo škatlico, nato se je nekaj metrov vila tik pod stropom in se sredi galerije spet spustila k tlom in tam pristala v ogromni kovinski posodi, polni tekočine. Bela penica na površju je izdajala, da je to milnica, vanjo potopljen velik krog, tak z metrskim premerom, pa, da bi bilo za vrv na drugem koncu galerije smiselno potegniti. In res, po nekaj močnih potegih se je krog dvignil in se razlezel v ogromen stožec iz vrvi. Obvisel je v zraku, z njega se je pocedila tekočina, na njem pa so se napele ogromne, geometrijsko kompleksne opne iz milnice, iz katerih bi lahko nastali ogromni baloni. Ko je stožec čofnil nazaj v posodo, so se opne iz milnice razblinile.

  • Vanja Pirc

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura

    Nekateri nagrajeni, drugi kaznovani

    »Ideologija LGBT je postala agresivna v večini evropskih držav in želi izpodriniti našo primarno celico družino ter naše vrednote,« je oktobra 2019 v intervjuju za tednik Demokracija razmišljala Ana Zagožen. Ni naključje, da je tako homofobno izjavo delila ravno s propagandnim glasilom stranke SDS. Tudi sama je namreč članica te stranke. Zastopa jo v ljubljanskem mestnem svetu. Tudi tam je že govorila o »ideologiji LGBT«.

  • Vanja Pirc

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Politika

    »Nekaj vem o knjigah, nisem pa strokovnjak za te urade«

    Glede na to, kako nasilnemu nameščanju nestrokovnih ali nekompetentnih direktorjev smo v zadnjem letu priča v najpomembnejših kulturnih institucijah, nas ponedeljkova novica, da se bo na položaj v. d. direktorja Javne agencije RS za knjigo že v kratkem zavihtel Dimitrij Rupel, ne bi smela presenetiti. Pa nas vseeno je. Nekdanji večni zunanji minister Rupel, ki je že nekaj časa upokojen, zdaj pa naj bi se reaktiviral in prihitel na pomoč slovenskemu založništvu, je bil namreč vso svojo dolgo kariero predvsem politik. Sicer je res, da je bil v prejšnji državi tudi urednik nekaj revij in da je avtor kar nekaj knjig, vendar si težko predstavljamo, da pozna sodobne smernice in težave na področju založništva ali da ga te sploh zanimajo. Na to kaže že njegova prostodušna izjava za Radijski dnevnik Radia Slovenija, ko je v isti sapi potrdil, da ga položaj v. d. direktorja zanima, in dejal: »Nekaj vem o knjigah, nisem pa strokovnjak za te urade, ki se s knjigami ukvarjajo pri nas.« Torej: bi, ne znam, ampak bom že nekako.

  • Vanja Pirc

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Politika

    Vrnitev v leto 1948

    Po skoraj poldrugem letu, ko so Moderno galerijo vodili vršilci dolžnosti direktorja, je odjeknila novica, da je osrednja ustanova za sodobno umetnost dobila direktorja s polnimi pooblastili. Minister za kulturo Vasko Simoniti, pod katerim sta lani propadla dva javna razpisa, je tretjega pripeljal do konca in imenoval Aleša Vaupotiča. Strokovna javnost je zgrožena, a izbira ni presenetljiva.

  • Vanja Pirc

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura

    Polovični direktor?

    Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je ena od kulturnih ustanov, katerih vodstvo je lani zrušil minister za kulturo Vasko Simoniti. V MAO se je moral s položaja posloviti Matevž Čelik Vidmar, ki je muzej v desetletju povzdignil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Svet muzeja ga je podprl, a minister je raje izbral dr. Boga Zupančiča, dolgoletnega kustosa za arhitekturo v tem muzeju, ki je program zastavil bolj nacionalno.

  • Vanja Pirc

    16. 3. 2021  |  Kultura

    Težave z »določeno konotacijo«

    Slovenska tiskovna agencija je danes objavila (pisni) intervju z v. d. direktorjem Moderne galerije Robertom Simoniškom, ki je vodenje naše osrednje kulturne inštitucije za sodobno umetnost prevzel decembra, in to kljub odločnemu nasprotovanju strokovne javnosti, ki mu je očitala neizpolnjevanje pogojev za zasedbo tega vodstvenega položaja. Intervju je zanimiv zlasti zato, ker je Simonišek v njem verjetno prvič javno pokomentiral razstavo »Večje od mene/Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije«, ki jo v rimskem MAXXI-ju, enem najpomembnejših muzejev sodobne umetnosti, letos pripravlja Zdenka Badovinac. Razstava, kjer bodo med drugim predstavljena dela številnih slovenskih sodobnih umetnikov, je izjemno mednarodno priznanje slovenski umetnosti in umetnosti našega širšega prostora. A Simonišek tega ni zmogel izreči. Preprosto ni zmogel. Do razstave, do zasnove Zdenke Badovinac, je zavzel kritično stališče.

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura

    Kaj zares potrebujemo?

    Kavarne, restavracije, turistične agencije, čistilnice, knjigarne, slaščičarne, frizerski saloni, pekarne, prodajalne spominkov, optike, čajnice, trgovine s kopalniško opremo, prodajalne avtomobilov, galerije, fotokopirnice, trgovine s čevlji, trgovine z oblačili, trgovine s poročnimi oblekami, prodajalne mobilnih telefonov, izposojevalnice koles ... To je le peščica lokalov, trgovin in drugih prostorov, namenjenih večinoma gospodarski dejavnosti, ki so pred natanko letom dni, potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo koronavirusne bolezni, z danes na jutri zaklenili svoja vrata in popolnoma obnemeli. Za več tednov so zamrznili v času. Nekateri za vedno. Ne le pri nas, po vsem svetu.

  • Vanja Pirc

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Politika

    Koga bi izbrisali tokrat?

    »Mogoče bi poleg rokavic spremljali tudi ostale statistično relevantne podatke, npr. nacionalnost, veroizpoved ipd., tako kot v večini drugih držav po svetu?« je 26. januarja na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša. Ta zajedljivi tvit je frcnil Statističnemu uradu RS in mu dal vedeti, da ga je s svojo objavo, od katere sta tedaj minili le dve uri, razjezil.

  • Vanja Pirc

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Politika

    Umetnost kot kaznivo dejanje?

    Skoraj štirje meseci minevajo, odkar se je pred ministrstvom za kulturo pojavila umetniška instalacija Akril ni voda. Zgodilo se je bliskovito, na protestni petek 23. oktobra. Prinesli so šest pisalnih miz s pripadajočimi stoli, na vsako so postavili list z imenom uslužbenca, ki je na hrbtni strani skrival slogan (»Smrt umetnosti«, »Pohojsajmo filme«, »Zasužnjimo RTV« ipd.), in čez vse skupaj zlili vedro rdeče barve. Kakor hitro so prišli, so tudi odšli, za seboj pa pustili krvavečo umetniško instalacijo – krvavečo kulturo, ki ji usodne rane zadajajo zaposleni na pristojnem ministrstvu, najbolj pa tistih šest poimensko izpostavljenih: Vasko Simoniti, Ignacija Fridl Jarc, Mitja Iršič, Alenka Gotar, Miro Petek, Vesna Jurca Tadel. Torej vodstvo ministrstva, zaslužni kader SDS in nekateri birokrati.

  • Vanja Pirc

    11. 2. 2021  |  Politika

    »Je takšno ravnanje v naši državi v 21. stoletju res možno?«

    Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, ki se mu mandat izteka in mu programski svet javne radiotelevizije na nedavno končanem javnem razpisu ni podaljšal mandata, temveč je za novega generalnega direktorja izbral Andreja Graha Whatmougha, je včeraj vložil tožbo, s katero izpodbija imenovanje izbranega kandidata. Prepričan je, da je bil postopek imenovanja novega generalnega direktorja javne RTV oporečen.

  • Vanja Pirc

    30. 1. 2021  |  Kultura

    »V urejeni državi je v korist vseh državljanov, da se tipi pričesk standardizirajo – če ne, sledi kazen!«

    Umetniška skupina FrešTreš je pod priložnostnim nadimkom Kulturno Civilna Iniciativa FrešTreš (slovnične napake v imenu so namerne) vladi Janeza Janše, ki silovito bije kulturni boj po zgledu Madžarske in Poljske, o čemer se te dni razpisal tudi ameriški časnik The New York Times, sklenila olajšati delo in na posebni spletni strani pripravila sveženj predlogov za rast slovenske kulture po novih vladnih standardih. Sveženj so poimenovali Univerzalni kulturni paket ali UKP.

  • Vanja Pirc

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Kultura

    »Sramota ostane«

    »Sramota,« je v mikrofon izrekel Karpo Godina, ena ključnih osebnosti ne le slovenske, temveč tudi jugoslovanske kinematografije, prejemnik številnih najvišjih nagrad za svojo ustvarjalnost, tudi Prešernove in Badjurove. Sedeminsedemdesetletni filmski režiser, ki je v svojih stvaritvah vselej nasprotoval represiji, četudi se je kak film z začetka njegove kariere zato znašel v bunkerju, je ponovil: »Sramota.« In spet: »Sramota.« In spet: »Sramota.« Svoj protest je sklenil z besedama: »Sramota ostane.«