Diskriminacija ne more biti rešitev

»Metelkova mesto je širom po Sloveniji in svetu znano središče umetniškega in rokodelskega ustvarjanja, političnega delovanja in neodvisne kulturne produkcije s področja glasbe, gledališča, slikarstva, videa, stripa, kiparstva in drugih umetnosti. Znana je tudi kot sproščen in navdihujoč družabni prostor,« piše na spletni strani največjega in najstarejšega, pravzaprav edinega dolgoživega slovenskega skvota. Metelkova je nastala kot skvot in formalnopravno je še vedno skvot, čeprav njeni kritiki radi rečejo, da je z leti vse manj skvot in zmeraj bolj mainstreamovski žur plac. Zato je po svoje upravičeno pričakovanje, da bi, ker je skvot, lahko ponujala več družbene in socialne občutljivosti kot zgolj klasična območja zabave. Zato je upravičeno tudi pričakovanje, da bi se pri vratih skvoterskih klubov ločevanje po barvi polti dogajalo kvečjemu redkeje, kot se v prostorih zabave v Sloveniji dogaja sicer. A zadnje čase vse več posameznikov vse večkrat ostane pred vrati vse več klubov na Metelkovi zgolj zaradi barve polti.

»Čas je, da se odločevalci prebudijo«

Začelo se je novo šolsko leto in Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) še vedno domuje v Križankah, pa četudi jo že kar nekaj let želijo izseliti, a ne vedo prav dobro, kam. Je že res, da bi glede na nove učne programe potrebovala več delovnih prostorov in učilnic, kot jih ponuja tisti del Križank, ki SŠOF pripada že od ustanovitve. Vendar je za šolo, kakor je povedala ravnateljica Apolonija Simon, izrednega pomena, da ostane v Križankah in pridobi ustrezne dodatne prostore le na eni dodatni lokaciji. Bi bila to za ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in za Mestno občino Ljubljana (MOL) res tako nemogoča naloga?

Omejitve hitrosti / Bomo sledili velikim evropskim mestom?

V Parizu se bo s 1. oktobrom omejitev hitrosti na mestni obvoznici zmanjšala s 70 kilometrov na uro na 50. Odločitev je sprejela pariška županja Anne Hidalgo. Napovedala jo je že januarja, veljati pa bo začela zdaj, po olimpijskih in paraolimpijskih igrah, ki so potekale v mestu. Leta 1973, ko je bila obvoznica odprta, je bila hitrost na njej omejena na 90 kilometrov na uro, leta 2014 so jo znižali na 70, zdaj na 50 kilometrov na uro. Mestne oblasti so poudarile, da bo zaradi tega ukrepa promet tekel hitreje, to pomeni, da bo večina voznikov na cilj prišla prej, ne pozneje. Povprečna hitrost na obvoznici je že zdaj le 50 kilometrov na uro čez dan, od 30 do 45 v času prometnih konic in 60 ponoči.

Nekdanjemu novinarju Nova24TV pogojno pet mesecev zapora

Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je pred dnevi končal kazenski postopek na podlagi zasebne tožbe digitalnega umetnika Vuka Ćosića zoper Luko Perša, ustanovitelja in urednika spletnega medija Prava, ki se je pred tem novinarsko (s)kalil na portalu Nova24TV.

Za strpnost, proti rasizmu

V soboto, 7. septembra, je v Postojni v organizaciji urada za oskrbo in integracijo migrantov potekal nogometni turnir pod geslom »S športom do strpnosti«. Na njem so sodelovale tri ekipe – begunska reprezentanca Slovenije, domače moštvo NK Proteus Postojna in ekipa mladoletnikov brez spremstva, ki so nastanjeni v Postojni. »Urad in domači postojnski nogometni klub NK Proteus Postojna sta na turnirju spletla tesne vezi, lokalni nogometni klub pa bi lahko omogočal vadbo nogometa še večjemu številu mladoletnikov brez spremstva, ki so nastanjeni v namestitvi za mladoletnike brez spremstva,« so zapisali na spletni strani urada.

Res ne gre brez pujsa?

Pred tednom smo pisali o dopisu zavoda Petka, ki v nekaj šolah v okolici Žalca skrbi za šolsko prehrano. Z dopisom je zavod starše obvestil, da obrokov v prihodnje ne bo več prilagajal otrokom, ki zaradi svoje veroizpovedi ne smejo jesti svinjine, to so v Sloveniji muslimani. »Vsi priseljenci morajo razumeti, da so se s prihodom v Slovenijo odločili, da se bodo prilagodili našim navadam, tradiciji in načinu življenja in se tako uspešno integrirali v naše okolje.«

Najmanj poslov v desetletju

V prvem letošnjem četrtletju je bilo v Sloveniji skupno prodanih 2057 stanovanj in hiš, kar je pol toliko kot na vrhuncu sredi leta 2021 (4153 prodaj) in celo najmanj po tretjem četrtletju leta 2013, ko se je gospodarstvo spoprijemalo s kriznimi razmerami in varčevalnimi ukrepi, ugotavlja Banka Slovenije v zadnjem, ta mesec objavljenem Pregledu makroekonomskih gibanj. Predrag Todić, direktor podjetja Ljubljana nepremičnine, potrjuje, da je na trgu trenutno »nekakšen velik vakuum«; zaradi skromne ponudbe (pre)dragih rabljenih stanovanj se čaka na nov val novogradenj.

Ko gradnja povezuje

Brvi so praviloma ožji mostovi za kolesarje in pešce, ki znotraj urbanih prostorov ali naravne okolice igrajo pomembno vlogo: premoščajo reke, kanjone, potoke, ustvarjajo nove bližnjice, pešpoti in kolesarske poti, nekatere tudi precej uspešno estetsko dopolnijo krajino in postanejo prave mestne ikone in simboli.

Snejana Lachi izdeluje lestence v tehniki makrameja

Prostor so napolnile igrive sence, ustvarila jih je svetloba, ki je pronicala skozi umetelno vozlane vzorce lestenca. Bogate svetlobne risbe so poskrbele za skrivnosten ambient, ki je utripal, kot da bi ga napolnila mehka glasba, izvabljena iz stare, hruškasto oblikovane lutnje. Lestenec je v tehniki makrameja izdelala Snejana Lachi. Njeno ime se izgovori Snežana Laki, v Slovenijo je prišla po dolgi poti vse od rodne Moldavije prek Rusije in Hrvaške, kjer je maturirala na jezikovni gimnaziji, nato pa pred 17 leti prišla študirat ruščino in južnoslovanske jezike na ljubljansko Filozofsko fakulteto.

Kako se spreminja narava bivanja?

Velja po kakovostnem bivanju je stara toliko kot človeštvo. Temeljne sestavine kakovosti bivanja so prijetno, zdravo in čisto bivalno okolje, urejena infrastruktura, dostopne storitve ( javni prevoz, zdravstvena oskrba, varstvo otrok, šole, uradi), bližina zelenega pasu, čut pripadnosti, solidarnost, vključenost v javno življenje. Kljub temu ima vsak posameznik glede na življenjski slog svojo predstavo o tem, kaj je potrebno za kakovostno bivanje, prioritete pa se (lahko) v različnih življenjskih obdobjih spreminjajo. Posameznikove prioritete izražajo tudi širše družbenopolitično ozračje in splošno uveljavljene družbene vrednote.