Igra številk

Umetna inteligenca lahko izjemno prepričljivo imitira naš glas in način govora. Za tako imenovano kloniranje govora potrebuje le nekaj minut zvočnega posnetka govorjenja določene osebe, ki ga analizira v nekaj trenutkih, zatem pa lahko program začne tej osebi v usta polagati besede. Ta tehnologija se je v zadnjih mesecih v rokah spletnih prevarantov izkazala za zelo učinkovito orodje, ki lahko oškodovance opehari denimo s pomočjo klonov glasov njihovih bližnjih. Prišlo je tudi do prevar, v katerih so bila velika podjetja s pomočjo globokih ponaredkov oškodovana za milijonske vsote.

Pesnico Svetlano Makarovič zdaj toži samo še novinar Jože Možina

Potem ko se pravni proces, ki ga je zaradi domnevne razžalitve zoper pesnico Svetlano Makarovič sprožil novinar TV Slovenija Jože Možina, vsebinsko sploh še ni začel, saj se je na prvi obravnavi zapletlo zaradi proceduralnih razlogov, se je RTV Slovenija kot ena izmed dveh tožečih strank iz postopka preprosto umaknila. Svetlano Makarovič zdaj toži le še Možina, ker naj bi v svoji satirični pesmici Utrip laži grobo posegla v njegovo čast in dobro ime ter ga obtožila lažnivega novinarstva. »Pisanje toženke je objektivno žaljivo, neetično in nedostojno,« je zapisano v tožbi, sama pesem pa naj bi bila »v zadevah javnega pomena puhla, brez vsebine in namenjena žaljenju, blatenju in očrnitvam.« Možina sicer zahteva opravičilo, objavo sodbe in plačilo odškodnine (v znesku 2000 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi).

Slovenski šolarji so manj ustvarjalni od vrstnikov po svetu 

V torek so na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani predstavili izsledke raziskave PISA o podpovprečni sposobnosti ustvarjalnega mišljenja slovenskih petnajstletnikov. PISA je mednarodna raziskava, ki jo koordinira OECD, in na nekaj let meri bralne, matematične in naravoslovne sposobnosti petnajstletnikov. Rezultate za leto 2022 smo dobili decembra lani, ti pa so pokazali, da je glede na leto 2018 Slovenija nazadovala pri vseh treh kategorijah glede na ostale članice OECD. Kljub temu so bile matematične in naravoslovne sposobnosti še vedno nadpovprečne, medtem ko je bilo bralno razumevanje slovenskih šolarjev podpovprečno. »Priznam, kar nekaj dni sem potreboval, da sem sprejel, da smo padli tako globoko,« je takrat izjavil nekdanji minister za šolstvo Slavko Gaber.

Parado ponosa so zaznamovali manjši, četudi neopravičljivi incidenti

Po lanskoletni ljubljanski paradi ponosa, ki so jo zaznamovali izbruhi nasilja, prisotnost identitarcev, ki so udeležencem povorke kradli zastave in jih zažigali, ter propagandna akcija podmladka SDS – ne nazadnje pa tudi shod neonacistov v Ljubljani dober teden prej –, ni bilo ravno hvaležno pobirati stav, ali bo letošnja povorka minila v miru. K sreči so jo tokrat zaznamovali zgolj manjši, četudi neopravičljivi incidenti, predvsem pa močan pridih solidarnosti številnih udeležencev s Palestinci, ki še vedno trpijo pod škornjem izraelske oblasti, in dejstvo, da je povorka letos potekala ob okrogli 40-letnici gibanja mavrične skupnosti pri nas.

Zakaj vzhodna Slovenija najbolj podpira legalizacijo konoplje za osebno uporabo?

Ob evropskih volitvah so državljani glasovali na štirih posvetovalnih referendumih, dva izmed njih pa sta se ukvarjala z zakonskim statusom konoplje v Sloveniji. Prvi, ki je preverjal, ali se volivci strinjajo z gojenjem in predelavo konoplje za medicinske namene, je uspel z veliko razliko: za je glasovalo 66,7 odstotka volivcev. Pri drugem referendumu o legalizaciji omejene osebne rabe pa je bil rezultat bolj tesen: za je glasovalo 51,5 odstotka volivcev.

Slovenija zgolj sramežljivo spremlja porast neonacističnih gibanj v državi

Marsikdo se bo še spomnil, s kakšno lahkoto je policija razpustila povsem mirne shode proti avtoritarnosti vladanja v času zadnje vlade Janeza Janše. Včasih je bilo dovolj že, da so množici očitali oviranje prometa. Ko pa so se v središču prestolnice dva dni pred evropskimi volitvami zbrali neonacisti, dvigovali iztegnjene desnice in razobešali nacistične simbole, se to ni zgodilo.

»Stroški so vse večji, velik problem je tudi dostopnost do stanovanj«

Sabina Lange je znanstvena sodelavka na Centru za mednarodne odnose, na Fakulteti za družbene vede, zadnjih 15 let pa je delala tudi na Evropskem inštitutu za javno administracijo (EIPA) v Maastrichtu. Tam je diplomate in uradnike držav članic EU usposabljala za predsedovanje EU, uradnike in diplomate, zaposlene v EU-institucijah, pa je učila o delovanju unije. Je torej ena naših najboljših poznavalk notranjega ustroja Evropske unije v vseh njenih odtenkih.

Kako vpliven je TikTok v resnici? 

Analitiki zdaj že dva tedna poskušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo na evropskih volitvah. V Nemčiji je delež mlajših od 25 let, ki so volili skrajno desno Alternativo za Nemčijo (pri čemer so na teh volitvah prvič lahko svoj glas oddali tudi 16-letniki), občutno poskočil. Med zadnjimi volitvami leta 2019 in letošnjimi naj bi se povečal za 11 odstotnih točk. V Franciji, po drugi strani, je skrajno desnemu Nacionalnemu zboru uspelo prepričati 25 odstotkov volivcev, mlajših od 25 let, kar je, podobno, za 10 odstotnih točk več kot leta 2019. Mladi volivci so vseeno, kot je v navadi, bolj podprli liberalne kot konservativne stranke. Skrb, da bi takšen »zasuk v desno«, če bi se trend nadaljeval, lahko pomenil popolno spremembo politične podobe Evrope, je resna. In še bolj je resno vprašanje, kakšno vlogo pri vsem skupaj igra specifično družbeno omrežje – TikTok.

Za koga dela javni zavod?

Septembra lani je občina Kanal ob Soči zahtevala od Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) podatke o okoljskih meritvah, ki jih kot pooblaščeni izvajalec izvaja za cementarno-sosežigalnico odpadkov Salonit Anhovo, po novem Alpacem Cement. Vendar NLZOH, ki je javni zavod, podatkov noče dati. Še več; ko mu je razkritje okoljskih podatkov konec aprila letos naložila Informacijska pooblaščenka, je namesto razkritja sprožil tožbo in zdaj odločbo pooblaščenke spodbija na sodišču.

Forenzična arhitektura in urbicid / Tokrat žal o rušenju domov in ne o njihovi gradnji

V Gazi smo priča enemu največjih genocidov in urbicidov v 21. stoletju. Izraelska vlada je na Hamasov teroristični napad 7. oktobra 2023 odgovorila silovito, tako silovito, da še vedno, že osem mesecev, bombardira gosto naseljeno palestinsko Gazo. Do nedavnega sta v njej živela okoli dva milijona prebivalcev. Doslej so ubili 40.000 civilnih prebivalcev, med njimi je največ otrok in žensk; torej tistih, ki pomenijo prihodnost Palestine. In kot poročajo le nekateri mediji, izraelska vojska prodira na palestinsko ozemlje, ruši domove in mori civilno prebivalstvo. Zob za zob, a hkrati so na delu tako imenovani kriteriji umetne inteligence za identificiranje sovražnih ciljev, ki v vojaških akcijah predvidevajo, koliko civilistov naj bo žrtvovanih ob iskanju Hamasovih vojakov. Nekateri podatki pravijo, da je en Hamasov vojak »vreden« 15 civilnih prebivalcev oziroma tistih, ki so tako imenovana kolateralna škoda. Grozno in nedoumljivo! O človeški »kolateralni škodi« odloča več med seboj povezanih izpopolnjenih računalniških sistemov, s katerimi v realnem času vojaški štab spremlja število ciljev na zemlji. Brez omahovanja lahko trdimo, da se na ozemlju Gaze izvajata urbicid in genocid.

Prostori plemenitosti in človečnosti

Arhitekturo Maruše Zorec sta že pred desetletjem slovenska in mednarodna strokovna javnost prepoznali kot izredno in odlično. Vrednote njene arhitekture so opazili tudi pri nemški Družbi Heinricha Tessenowa (Heinrich Tessenow Gesellschaft) in ji za njen izredni opus 8. maja letos v Arhitekturnem centru Severnega Porenja - Vestfalije v Dortmundu podelili medaljo Heinrich Tessenow 2024. Kot so zapisali na Skladu Heinricha Tessenowa, so prejemniki medalj ustvarjalci izjemnih ustvarjalnih dosežkov na področju arhitekture in industrijskega oblikovanja. Medaljo so ji podelili za njen arhitekturni opus in predstavili izbor projektov iz obdobja 1999– 2019. V obrazložitvi so zapisali, da se v nizu prenov kulturne dediščine »jasno odraža njena strokovna kompetentnost, ki jo dopolnjuje visoka občutljivost za posebnosti določenega kraja in arhitekture. Posebno pozornost namenja materialom ter hkrati zaupa v obstoječe možnosti in arhitekturne danosti objekta, ki ga prenavlja. S prenovo pa tudi odkriva njegove skrite vrednosti. K vsaki nalogi pristopi s spoštovanjem in v vsakem projektu je viden izrazit občutek za ravnovesje.«

Slovensko-avstralska oblikovalska naveza, ki briše meje med oblikovanjem in umetnostjo

Kavna mizica s puščavskim peskom, pult iz »napihnjenih« opek, plešoča zibelka in stol, ki z zašiljenimi koničastimi robovi v spomin prikliče zobotrebce. Slovensko-avstralski oblikovalski tandem Soft Baroque svet arhitekture in oblikovanja že nekaj let navdušuje in pretresa s presenetljivimi, nekonvencionalnimi in osupljivo inovativnimi objekti, ki se udobno pozibavajo na meji med oblikovanjem predmetov in (konceptualno) umetnostjo.

»Romski«, slabšalni pridevnik

Ko se je prejšnji teden na Osnovni šoli Velika Dolina v občini Brežice zgodilo medvrstniško nasilje, je župan Ivan Molan na Facebook profilu občine Brežice objavil opis dogodkov, ki se začne z besedami, da je »romski učenec napadel osmošolca v razredu«. Je to sovražni govor? Je brežiški župan storil kaznivo dejanje spodbujanja nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika, ki se kaznuje z zaporom do dveh let? Pretiravamo?