ChatGPT / Cena bontona

Če ste pri klepetanju z razvpitim jezikovnim modelom ChatGPT vljudni, če se mu denimo prijazno zahvalite, ko vam pomaga napisati službeno elektronsko sporočilo ali kaj podobnega, s tem prispevate k večmilijonskemu računu za elektriko korporacije OpenAI – in seveda tudi k ogljičnemu odtisu sistemov umetne inteligence. Sam Altman, izvršni direktor podjetja, je pred nedavnim na družbenem omrežju X razkril, da upoštevanje bontona pri komuniciranju z modelom ChatGPT podjetje OpenAI stane več deset milijonov dolarjev na leto.

Na hrvaško-bosanski meji zaplenjena pesniška zbirka slovensko-črnogorskega pisatelja

To je zgodba o pesniški zbirki, zaplenjeni leta 2025 v Evropi prostega pretoka ljudi, dobrin in misli. Avtor dela je v Sloveniji živeči Črnogorec brez državljanstva, pesniška zbirka nosi naslov Rusko drvo in je že leto dni deponirana v enem izmed skladišč za zaplenjeno tihotapljeno blago v okolici mejnega prehoda Gradiška na severni hrvaško-bosanski meji.

Javnost razburjena, pravna stroka o tresoči se roki

V javnosti je v zadnjem času povzročilo razburjenje več odločitev sodišč, povezanih s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost. Taka je recimo sodba višjega sodišča v Kopru, ki je iz enoletne zaporne kazni v pogojno spremenilo kazen za moška, ki sta leta 2017 pod vplivom alkohola v kampu v Luciji spolno napadla dekle. Milejšo kazen je sodišče med drugim potrdilo z razlago, da zakonski pogoj »več oseb zaporedoma« pomeni najmanj tri storilce in ne najmanj dva, to pa je potrdilo tudi vrhovno sodišče. Konec marca je prav tako razburila odločitev celjskega višjega sodišča; to je očetu, ki je dolga leta, od leta 2005 do 2013, posiljeval mladoletno hčer, ji predvajal pornografijo in jo golo fotografiral, znižalo prvotno dosojeno zaporno kazen na osem let zapora.

Bančni dobički v tujino

Prejšnji torek, dan po velikonočnem ponedeljku, je banka OTP, v kateri so združene nekdanja Nova KBM, Poštna banka Slovenije, Banka Celje, Abanka in SKB banka, nakazala 232,9 milijona evrov dividend svoji madžarski lastnici OTP Bank. Če smo natančni, so ti milijoni iz Slovenije romali v Luksemburg in ne v Budimpešto, na račun banke OTP Luxembourg S. A. R. L., prek katere madžarski lastniki obvladujejo slovensko banko OTP.

»Ko se udriha po mladih, kako so nevzgojeni, se zmeraj pozabi povedati, kdo jih je vzgajal«

Psiholog dr. Dušan Rutar, sicer že več kot 30 let zaposlen v kamniškem zavodu Cirius, kjer dela z mladimi s posebnimi potrebami, je človek, ki bi ga lahko označili za polihistorja. V njegovi domači pisarni, kjer smo se sestali z njim, so knjige zložene do stropa. Nekateri ga poznajo po zapisih, ki jih skoraj vsak dan objavlja v spletnem dnevniku. Pedagogi, psihologi in vzgojitelji ga hvalijo zaradi strokovnih del na temo vzgoje, spet drugi se ga morda spomnijo s tečajev intelektualne samoobrambe, ki jih je kot anarhistični mislec dolga leta vodil na Metelkovi v Ljubljani, sicer pa je napisal tudi več deset knjig o filozofiji, psihoanalizi in filmih, ki jih naravnost obožuje. Kadar ne piše, se rad pogovarja. »V pogovoru se skriva bistvo odnosov,« pravi, »odnosi pa skupaj držijo svet.« Zato je za začetek pomembno, da se sploh znamo pogovarjati.

Potrebujemo levičarskega Trumpa

Pred dnevi je imel slovenski filozof Slavoj Žižek pogovor za oddajo BBC Newsnight, intervjuval ga je Paddy O’Connell. Pogovor se je, pričakovano, vrtel okoli Donalda Trumpa, pri čemer Žižek, znova pričakovano, ni dajal klasičnih odgovorov, češ da gre zgolj za nevarnega avtokrata, ki je izkoristil bedo ljudi. Spomniti se je treba, da je prav Žižek prvo Trumpovo izvolitev za predsednika ZDA leta 2016 podprl z nekim upanjem, da bo spodbudila vzpon novih levih političnih sil. Zmotil se je.

Ustavni sodniki so se odrekli svoji pristojnosti 

Tudi kdor površno spremlja delo ustavnega sodišča, ve, da to ne presoja le o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih in o skladnosti zakonodaje z ustavo, ampak prav tako o (pogosto trivialnih) odlokih in različnih občinskih aktih. To pač predvideva leta 1991 sprejeta ustava. Razprava, kako naj bi to nalogo opravljalo kako primernejše (in ažurnejše) sodišče, teče že desetletja. Zdaj pa so se ustavni sodnice in sodniki temu delu preprosto odrekli.

Končno delavske pravice za migrante

»Vsak dan trdo delamo, prispevamo k družbi in plačujemo davke. Mi smo tisti, ki skrbimo za polne police v nakupovalnih središčih, mi smo tisti, ki čistimo javne prostore, mi smo tisti, ki pripravljamo in dostavljamo hrano, mi smo tisti, ki vzdržujemo hotele in restavracije. To delo z veseljem opravljamo, toda ali nam v zameno ne pripada nekaj osnovnega spoštovanja?« Tako je oktobra 2023 na manjšem shodu za delavske pravice prosilcev za azil pred državnim zborom javnost in politiko spraševal Arinze Bauldwin Anumuduihe iz Nigerije. Šlo je za shod pod geslom »Smo delavci, ne kriminalci«, namenjen opozarjanju na krivično dejansko stanje, v kakršnem številni tujci danes živijo v Sloveniji.

Sodobne spovednice / Kaj prinaša predlog novega zakona o psihoterapiji?

Zgodovinar Christopher Lasch, ki je leta 1979 napisal slovito knjigo Kultura narcisizma, je pri ameriški družbi že tedaj ugotavljal, kako je podivjani potrošniški kulturi uspelo patologizirati tudi povsem normalna čustvena stanja in občutja, ki morebiti popadejo človeka, živečega v visoko individualizirani družbi: delovna mesta, ki zaposlenim ne prinašajo zadovoljstva, a zaradi njih domov prihajajo zgarani, pomanjkanje občutka skupnosti in skupnih vrednot, ki jih je nekoč pomagala uokvirjati cerkev, nenehne družbene krize in pretresi ... Nič od tega ni znak, da je s svetom, v katerem živimo, nekaj v temeljih narobe. Ne, občutki nesmisla, žalosti, utrujenosti ali jeze ob naštetem niso klic k družbenim spremembam – temveč k »delu na sebi«. V neoliberalnem kapitalizmu nič namreč ni vprašanje kolektivne odgovornosti. Za vse smo krivi sami.

To je Slovenija

Zagotovo ste že naleteli nanj – na posnetek malce starejše gospe, ki je sprva ponosno vihtela slovensko zastavo pred gasilskim domom v Jelšanah in vzklikala: »Ne damo Slovenije, banda! Prokleta banda, hudičeva banda! Jebem vam mater! Ne boste nas jebali! Mene že ne! Ne damo naše države!« Nato pa je, nekoliko v zanosu in tudi zato, da bi svojim besedam dodala nekaj teže, začela z zastavo na vso moč udrihati po tleh in nadaljevala: »Tukaj je naša zemlja! To je Slovenija! Moja država!«

To je dobra novica

Število družinskih zdravnikov je zadnji dve desetletji v Sloveniji sicer naraščalo – leta 2005 smo jih imeli skupaj 774, konec lanskega leta pa že 1490 –, a vsakoletni prirast je bil kljub temu premajhen, da bi zadovoljil povpraševanje. Kriza zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov se je v vsem obsegu pokazala predvsem po letu 2019, ko je Fides dosegel, da lahko družinski zdravniki odklanjajo nove paciente zaradi preobremenjenosti ali kakovosti dela. Za povrhu se je tedaj zmanjšalo tudi zanimanje za študij družinske medicine.

Naslednja postaja: Bruselj

Inštitutu 8. marec in sorodnim skupinam po Evropi je že decembra uspelo zbrati zahtevani milijon podpisov za evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira), ki evropsko komisijo poziva, naj vzpostavi finančni mehanizem, s katerim bi bilo varno opravljanje splava omogočeno tudi ženskam v državah, kjer je splav prepovedan ali močno omejen. Prejšnji mesec pa je inštitutu uspelo zbrati še dodatnih 200 tisoč podpisov, če bi morebiti pri štetju glasov prišlo do neljubih napak. Naslednja postaja je Bruselj.

Zakaj tako dolgo

Ob koncu lanskega leta je gradbeni inšpektor odredil izselitev prebivalcev ene od hiš v mreži Doma na Krasu, kjer živijo invalidi, vključeni v širšo skupnost, zunaj institucij. Razlog je bil drobnjakarski, napačna opredelitev namembnosti stavbe, ki je bila namenjena bivanju, ne pa institucionalnemu varstvu. Po ogorčenju javnosti in posredovanju pristojnega ministrstva se je deložacija prebivalcev skupnosti ustavila, je pa inšpektor v tem času začel še šest drugih podobnih postopkov proti drugim hišam iz te skupnosti.

Nedotakljivi / Zakaj politiki za očitne lumparije niso nikoli obsojeni?

Mar politike in druge ljudi, ki imajo moč, slovenska sodišča obravnavajo drugače od slehernikov? Zakaj so tako redko obsojeni, zakaj dokazi ravno zoper njih tako pogosto padejo? Prejšnji petek je bila na sodišču v Celju za ob dveh popoldne napovedana razglasitev sodbe v zadevi Trenta, v kateri je bil predsednik opozicijske SDS Janez Janša soobtožen zlorabe položaja v času, ko je prvič vodil vlado. Pred sodno stavbo se je zbralo nekaj sto njegovih podpornikov, vzklikali so različna do pravosodja sovražna gesla in skandirali obtoženčevo ime, tu in tam je vzklike preglasil pok.

»Seveda zunanji pritiski vplivajo na pravosodne funkcionarje«

Sodba je bila za tožilstvo presenečenje, saj smo na podlagi vsebine dokazov v spisu pričakovali obsodilno sodbo. Zato smo tudi napovedali pritožbo. Ko bo sodba spisana, se bomo lahko podrobno seznanili z razlogi, ki so sodišče vodili v oprostilno sodbo, in se šele na tej podlagi odločili o nadaljnjih procesnih dejanjih.

V razcvetu

Monstere, taščini jeziki, fikusi in spatifili pa praproti, kaktusi in bonsaji – najverjetneje imate doma vsaj eno izmed naštetih rastlin. Sobne rastline so pred nekaj leti doživele pravi »boom«, saj so po njih začele množično posegati in jih gojiti tudi mlajše generacije. Zdaj je videti, da se njihova priljubljenost le še povečuje. Danes jih lahko kupimo že kar v živilskih trgovinah, namesto šopka pa ljubljenim osebam pogosto raje podarimo lončnico. Slovenske skupine na družbenem omrežju Facebook, ustanovljene z namenom izmenjave sobnih rastlin in potaknjencev, imajo več deset tisoč članov. Pa znamo z njimi sobivati, zanje skrbeti? Se zavedamo, da so rastline živa bitja, ki potrebujejo skrb in nego?

Oživljeni silosi

Kristiansand je peto največje norveško mesto, po številu prebivalcev malo večje od Maribora. Znano je po južni obmorski legi, številnih lokalih in kulturnih prireditvah, njegova največja zanimivost pa je ogromen živalski vrt z zabaviščem, ki ga na leto obišče 1,2 milijona obiskovalcev. A pred skoraj natanko letom je mesto dobilo še eno znamenitost, zaradi katere se danes vanj zgrinjajo trume obiskovalcev z vsega sveta. To je Kunstsilo. Ime v norveščini pomeni Umetniški silos in natanko to tudi je: 40 metrov visok in 90 let star silos za žito, predelan v ogromno,monumentalno galerijo moderne in sodobne umetnosti.

Vse dovoljeno?

Nedaleč od Blejskega jezera podjetje družine najbogatejših Slovencev Sama in Ize Sie Login načrtuje gradnjo šestih vil, ki so jih zrisali v londonskem biroju. Gre za eno zadnjih velikih nepozidanih parcel tik ob Blejskem jezeru, o načrtovani gradnji pa sta Loginova – kot je razvidno iz medijskih objav – javnost obvestila sama. Iz javnih objav razberemo tole: družina Login je prek podjetja Lliebe Establishment s sedežem v Liechtensteinu lastnica Vile Epos na Bledu in večjega okoliškega zemljišča. »Podjetje družine najbogatejših Slovencev Sama in Ize Sie Login nedaleč od Blejskega jezera načrtuje gradnjo šestih vil, ki so jih zrisali v londonskem biroju. Na 22 tisoč kvadratnih metrih nad Mlinim – blizu pristanišča za pletne – je po prostorskem načrtu iz leta 2005 mogoča gradnja sedmih vil. Londonski studio Tim Fu naj bi pripravil arhitekturno zasnovo za šest vil na južni obali Blejskega jezera in obnovo Vile Epos, katere prizidek je zasnoval Jože Plečnik.«

Se bodo cene res znižale?

Korekcijo napovedujejo iz leta v leto, vendar je, žal, ne bo, in to iz več razlogov. Bila bi mogoča, če bi imeli veliko brezposelnih, a je ravno nasprotno, saj ni ljudi, da bi jih zaposlili, čeprav bi jih potrebovali. Obrestne mere za posojila bi za umiritev morale biti visoke, kot so že bile, vendar je tudi pri tem ravno nasprotno. Recimo zelena posojila (za energetske prenove, gradnjo nizkoenergijskih hiš in podobno, op. a.) imajo fiksno obrestno mero 2,4 odstotka. Tudi makroekonomski kazalci so primerjalno za Slovenijo še dobri. Če se bodo stabilizirale carine, ustavila vojna v Ukrajini, bo učinek zelo verjetno šel v isto smer kot po covidu.

Ponudba, ponudba, ponudba

Na nepremičninskem trgu v Sloveniji se je lani že tretje leto zapored nadaljeval isti trend: nakupov in prodaj vseh vrst nepremičnin je bilo manj, cene pa so se dodatno zvišale. »Zmanjšanje prometa z nepremičninami ni imelo vpliva na znižanje cen, temveč obratno,« poudarjajo na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) v svežem, ta mesec izdanem poročilu. Kaj torej kažejo podatki in kaj za letos napovedujejo državni analitiki, ki imajo najboljši vpogled v nepremičninske evidence?