-
16. 9. 2025 | Družba
Varnostno tveganje zaradi tekme med Srbijo in Albanijo
Evropska nogometna zveza (Uefa) je ugodila prošnji Srbije in kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo 2026 proti Albaniji v skupini K prestavila v Leskovac. Tekma med Srbijo in Albanijo je bila sprva predvidena za 11. oktober ob 20.45 v Beogradu, zaradi visokega varnostnega tveganja pa bo po novem na prošnjo srbske zveze v Leskovcu.
-
15. 9. 2025 | Družba
»Dokler bo tako, bo na koncu vedno zmagal fašizem«
"Dokler bo nasprotovanje fašizmu segalo samo do prizadevanj za povrnitev prejšnje normalnosti, 'normalnosti' neoliberalizma, bo zmagoval fašizem. Dokler bodo visokoproduktivne in neizmerno bogate države razvitega Zahoda ponujale svojim ljudstvom samo siromašenje, socialni razkroj in kaos, bo na koncu vedno zmagal fašizem. Resnične alternative so lahko v današnjem času samo radikalne, če ne kar ekstremne. Skrajno radikalna in ekstremistična je že sedanja, tudi nefašistična 'normalnost'. Prebijanje iz takšne normalnosti ne more biti drugačno."
-
15. 9. 2025 | Družba
»Nihče ne more pričakovati, da bo zdravstveni sistem ostal prav tak, kakršen je bil v preteklosti«
"Današnjega zdravstva ni mogoče enačiti s tistim pred desetletjem. Spremenile so se tudi prednostne naloge. Nihče ne more pričakovati, da bo sistem ostal prav tak, kakršen je bil v preteklosti. Ni pa sprejemljivo, da je v nekaterih primerih vse manj stabilen. Pomembni deli zdravstva klecajo v obdobju, ko v njem deluje toliko ljudi kot še nikoli. Posodabljanje mreže, ki je na papirju morda pustilo dober vtis, ima v praksi resne stranske učinke."
-
15. 9. 2025 | Družba
Od danes do petka poteka mednarodna kampanja Zdravila niso bonboni, katere namen je ozaveščanje javnosti o varni uporabi zdravil, ki se izdajajo brez recepta. Po navedbah Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki v Sloveniji koordinira kampanjo, je treba z zdravili brez recepta ravnati odgovorno, saj lahko povzročijo težave.
-
15. 9. 2025 | Družba
Tradicionalna družina ne obstaja
V prispevku z naslovom Sodobna družina, ki je objavljen v novi posebni izdaji Mladine DRUŽINA, se je novinar Luka Volk s sociologinjo dr. Alenko Švab pogovarjal o tem, da je družina pogosto predmet ideoloških bojev, najpogosteje med konservativnim in liberalnim razumevanjem družine.
-
13. 9. 2025 | Družba
»Priča smo poskusu strateškega preoblikovanja sveta«
"Priča smo poskusu strateškega preoblikovanja sveta tako, da Kitajska in v manjšem obsegu Rusija postaneta enakovredni velesili ZDA. Vendar ne gre le za vprašanje moči, temveč tudi za nov model upravljanja sveta. Kitajska ne želi le sodelovati v obstoječem sistemu, temveč želi spremeniti pravila igre, ki jih dojema kot zahodno pristranske. Izziva liberalno demokracijo kot univerzalni sistem in promovira alternativno avtoritarno pot razvoja. Z ekonomsko močjo gradi vpliv v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, s čimer si kupuje politično podporo. Rusija pri tem igra vlogo motečega igralca, ki destabilizira Zahod (na primer z vojno v Ukrajini), Kitajska pa se predstavlja kot alternativa – stabilna, razvojno usmerjena sila."
-
12. 9. 2025 | Družba
»Ena največjih napak je prepričanje, da lahko mlade prestrašimo pred drogami«
"Ena največjih napak je prepričanje, da lahko mlade prestrašimo pred drogami, vključno z alkoholom in tobakom, in da bo to dovolj. V praksi to pomeni šokantne plakate ali letake, gledališke igre ali pričevanja ljudi, ki opisujejo svoje življenje v zasvojenosti. V knjigi sem opisal, kako takšni pristopi pogosto naredijo več škode kot koristi: mladi se od sporočila distancirajo, včasih pa celo dobijo napačno idejo, da je uporaba drog nekaj ''razburljivega" in nekaj, kar dejansko tisti trenutek iščejo. Druga napaka je moraliziranje glede rabe drog - delitev na 'dobre' in 'slabe' otroke. V resnici pa vemo, da so vzroki za uporabo substanc veliko bolj kompleksni: stres, duševne stiske, pritisk okolja. Tretja napaka je, da se preventiva pogosto izvaja ad hoc - nekaj predavanj ali delavnic na šoli, en dogodek v lokalni skupnosti - potem pa nič. Učinkovita preventiva je dolgoročen proces, ki mora trajati več let in vključevati vse deležnike."
-
12. 9. 2025 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
Vojaški izzivi na festivalu športa, kamor so vodili tudi osnovnošolce
Letos je v parku Tivoli občina Ljubljana organizirala tretji Ljubljanski festival športa. Obiskovalci so se lahko pomerili v košarki, odbojki, šahu in drugih športih. Na festival je prišla tudi Slovenska vojska. V duhu vojaškega življenja so organizirali orientacijski tek, oskrbo poškodovanca, vojaško vadbo in vojaški poligon.
-
12. 9. 2025 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
V Sloveniji je izbruhnila bolezen modrikastega jezika. Gospodarska škoda je precejšnja, rejci ocenjujejo, da je poginilo že več kot deset tisoč glav drobnice, kar je 2500 več kot lani. Izbruh je tako silovit, da se kaže pomanjkanje veterinarskih higienikov, zato imajo ponekod težave z odvozom kadavrov. Ker ti na kmetijah razpadajo, se postavlja vprašanje javnega zdravja, ker niso dovolj hitro odstranjeni, je možnost dodatnih okužb še večja. Kako se je to lahko zgodilo?
-
12. 9. 2025 | Mladina 37 | Družba
Slovenski distributerji izraelske propagande
Teads je oglaševalsko podjetje iz Francije, ki se ukvarja z distribucijo oglasov na spletu in s kontekstualnim oglaševanjem. »Kontekstualno oglaševanje pomeni, da se oglas ujema z vsebino spletne strani. Če bereš o kolesih, se ti zraven besedila o kolesih kažejo oglasi za kolesa,« pojasnjuje Domen Savič, direktor zavoda Državljan D.
-
12. 9. 2025 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
Oratorij je krščanski počitniški program za otroke. »Nepogrešljive sestavine oratorija so molitev, petje, dramska zgodba, kateheza, ustvarjalne delavnice in igre«, lahko preberemo na spletni strani. Oratorij je namenjen osnovnošolskim otrokom, vsako leto pa je v središču programa glavni junak, čigar življenjska zgodba je rdeča nit oratorija. Letošnje poletje je bil to Alojzij (Lojze) Grozde.
-
12. 9. 2025 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
»Najhuje je, da evropske države genocid sprejemajo«
Minuli teden se je festivala Mesto knjige v Novi Gorici udeležil sloviti francoski filozof Didier Eribon, v mladosti popisovalec francoskega intelektualnega življenja in borec za pravice gejev in lezbijk, pri nas ter po svetu pa zadnja leta dodobra znan predvsem po knjigi Vrnitev v Reims, s katero se je razkril kot nekdo iz izvorno nižjega, delavskega razreda ter poskrbel, da so družbeni razredi spet postali predmet živahnih javnih razprav. Številnim avtorjem, med njimi tudi francoskemu pisatelju Édouardu Louisu, ki sodi med Eribonove bližnje prijatelje, je pokazal način, metodo, kako pisati o svojih delavskih starših, o razrednem sramu, o revščini ter kako lastno življenje politizirati. Ob Eribonovem prihodu v Slovenijo je izšla še njegova knjiga Življenje, starost in smrt navadne delavke, s katero je, kot pravi sam, na politični zemljevid poleg vprašanj spolnosti, spolne usmerjenosti in razreda dodal še starost.
-
12. 9. 2025 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
Ko umre kdo, ki je v življenju prejemal socialno pomoč ali varstveni dodatek, njegovi dediči od države, točneje od državnega odvetništva, dobijo obvestilo, da bodo morali prejeto socialno pomoč državi povrniti, če želijo dedovati. Država namreč dedovanje omeji, dokler se to vprašanje ne reši, dediči pa imajo na voljo več rešitev iz zagate, ki lahko znaša le nekaj tisoč evrov, lahko pa tudi več deset tisoč. Katero pomoč država zahteva nazaj, zakaj nekatere dediče neutrudno terja, druge pa pusti pri miru, in kako lahko v istem kontekstu govorimo o socialni pravičnosti in nepravičnosti hkrati?
-
12. 9. 2025 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
Medmrežje se je z leti izrodilo v greznico sovraštva in potencialno škodljivih vsebin, na katere so neizogibno najbolj občutljivi najmlajši – torej prav tisti del uporabnikov, ki na spletu preživi največ časa. Internet je minsko polje, polno zahrbtnih pasti: od radikalizacije zakompleksanih dečkov, kakršno je spomladi pronicljivo obravnavala britanska miniserija Adolescenca, prek neskončnih arhivov hardcore pornografije, ki so dostopni komurkoli in kjerkoli, do uničujočih posledic za duševno zdravje mladih, ki preveč časa preživljajo na družbenih omrežjih.
-
10. 9. 2025 | Družba
Prvič v zgodovini se več otrok spopada z debelostjo kot s prenizko telesno težo
Število otrok, ki se spopadajo z debelostjo, je letos na globalni ravni prvič preseglo število otrok s prenizko telesno težo, v danes objavljenem poročilu ugotavlja Sklad ZN za otroke (Unicef). Eden od desetih otrok v starosti od pet do 19 let po svetu oziroma 188 milijonov jih trpi zaradi debelosti in zato tvega življenjsko nevarne bolezni.
-
10. 9. 2025 | Družba
Vreme / Včeraj rdeče opozorilo, danes oranžno
Noč je kljub rdečemu vremenskemu opozorilu za jugozahod države minila mirneje, kot je kazalo. Zjutraj je Arso rdeče opozorilo spremenil v oranžno, ki velja za zahodno in osrednjo Slovenijo. Do poznega popoldneva bodo predvsem v zahodni ter deloma osrednji in južni Sloveniji možni močni in dolgotrajni krajevni nalivi, opozarjajo na Arsu.
-
10. 9. 2025 | Družba
Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 363 ljudi
Svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga zaznamujemo danes, že drugo leto poteka pod geslom Spreminjajmo razumevanje samomora. Geslo izpostavlja pomen zmanjševanja stigme ter spodbujanja iskrenih in odprtih pogovorov. Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 363 ljudi, vendar pa Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) beleži trend upadanja.
-
9. 9. 2025 | Družba
"Mislim, da smo že čez to mejo, da bi lahko rekli mladim generacijam, naj ne uporabljajo modernih tehnologij oziroma modernih digitalnih rešitev, ker to je njihov vsakdan. Danes obstajajo družbena omrežja, na katerih posamezniki čutijo potrebo, da komunicirajo z vsemi o vsem, da povedo vse. Tu pa je pomembno predvsem ozaveščanje, da vse informacije ostanejo na spletu. Informacija, ki jo v nekem trenutku uporabnik da v digitalni prostor, mu ne bo nujno škodila danes. Lahko pa mu škodi čez deset let in tega se je treba zavedati."
-
9. 9. 2025 | Družba
V prispevku z naslovom Družina na Slovenskem, ki je objavljen v novi posebni izdaji Mladine DRUŽINA, se je novinar Luka Volk z zgodovinarko dr. Matejo Ratej, pogovarjal o družini na Slovenskem v obdobju svetovnih vojn, saj so ob velikih družbenih prelomih družine tiste, ki morajo vase vsrkati družbene napetosti in antagonizme.
-
8. 9. 2025 | Družba
Noben pojem v sodobnem času ni toliko izpostavljan in tudi zlorabljen kot družina. Kaj je sploh družina? Res obstaja tradicionalna družina? Koliko časa so vloge med moškim in ženskim takšne, kot jih danes predstavljajo politiki in ideologi? Zgodovina družine je nekaj najbolj nenavadnega, tudi na evropskih tleh, razmerja med družinskimi člani pa najbolj spreminjajoča se forma.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Družba
Prvega septembra so se odprla šolska vrata in v izobraževalne ustanove so vstopili vračajoči se učenci ter novopečeni prvošolci. Kot vsako leto je osnovnošolce čakal kup promocijskega gradiva, ki ga šole prejmejo od podjetij in drugih izobraževalnih ustanov. Letos pa jih je v tem kupčku čakalo še nekaj. Ministrstvo za obrambo je osnovnim šolam poslalo posebno darilo za prvošolce – slovensko zastavo z napisom, s katerim jim čestita ob prvem šolskem dnevu. To bi bila prijazna gesta, vendar se je v paketu, ki so ga prejele šole, skrivalo še presenečenje.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Družba Za naročnike
»Sindikati morajo spremeniti svoje delovanje«
Andraž Mali je soustanovitelj in organizator ter raziskovalec Centra za družbeno raziskovanje (Cedra), ki na terenu pomaga delavkam in delavcem pri organiziranju in kolektivnih akcijah. Zlasti pomemben je njegov prispevek k sindikalnemu organiziranju delavk in delavcev trgovinske verige (v Lidlu in Tušu), v zdravstvu in socialnem varstvu ter leto kasneje pri nastanku sindikata kulturno-ustvarjalnega sektorja Zasuk, kjer je tudi koordinator za sindikalne boje in akcije. Diplomirani sociolog kulture in filozof se je pred Cedro s položajem delavcev in sindikatov ukvarjal v okviru političnih gibanj, najprej v Iniciativi za demokratični socializem in kasneje v Levici, a so se potem razšli. »Ključen se mi je zdel in se mi zdi še vedno stik z delavstvom in njihovo organiziranje. Tukaj vidim silo za spremembe na bolje za vse,« pojasni razhod.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Družba Za naročnike
V gimnazijskem učbeniku za zgodovino so namenoma prekrili golo oprsje
Leta 1999 je pri Državni založbi Slovenije izšel zgodovinski učbenik za tretji letnik gimnazije. Spisala sta ga Stane Granda in Franc Rozman, ugledna zgodovinarja starejše generacije. Na naslovnici sta ga krasili dve podobi, prva je bila črno-bela zrnata fotografija vojakov iz prve svetovne vojne, druga delo francoskega slikarja Eugèna Delacroixa Svoboda vodi ljudstvo. Na sliki je upodobljena francoska »julijska« revolucija iz leta 1830, ki je pripeljala do odstopa francoskega burbonskega kralja Karla X. Osnovni lik na njej je ženska figura Marianne z golim oprsjem in francosko trobojnico v roki. Gre za znano podobo, za simbol upora zoper zatiranje, za ikonično upodobitev francoske revolucije. Marianne je ena izmed najbolj znanih podob upora, primerljiva s fotografijami Cheja Guevare ali pa, na neki drugi ravni, s Picassovo Guernico ali s sliko 3. maj 1808, na kateri je španski slikar Francisco de Goya upodobil streljanje upornikov.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Družba Za naročnike
Melamin je kemična tovarna, ki v Kočevju stoji že celo večnost – točneje od leta 1954, ko je bila ustanovljena pod imenom Kemična tovarna Kočevje. Čeprav gre z vidika okolja in zdravja ljudi za umazano in nevarno proizvodnjo, je to podjetje s skorajda nedotakljivim statusom, kakršen navadno pritiče »največjim zaposlovalcem« na nekem območju. A tudi takšen neformalen status ne traja celo večnost. Melamin je v vojni z okoliškim prebivalstvom in njegovimi civilnimi iniciativami, pa tudi z »lastnimi« delavci. Namesto da bi izplačal vsaj osnovne reparacije, je pred dnevi vložil odškodninsko tožbo zoper preživele svojce enega izmed delavcev, ki so umrli v tragični industrijski nesreči maja 2022.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Družba Za naročnike
Zakaj so letos poroke istospolnih partnerjev deležne manj javne podpore kot lani?
Tradicionalistična usmeritev, širjenje sovraštva, radikalne razprave na družbenih omrežjih, vse to in še marsikaj odpira prostor za retradicionalizacijo in radikalizacijo. Da javno mnenje ni statično, ampak je občutljivo za politični kontekst in aktualno dogajanje, so razkrili tudi zadnji podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Družba Za naročnike
Brezdomka / »Še vedno jočem, dvakrat sem že izgubila dom«
Kaj pomeni biti brezdomec? Ostati brez varnosti, trdnosti in z družino živeti na ulici? Občutek zatiranja in ponižanja, ki ne sodi k človekovim pravicam, o katerih smo se učili v šoli in ki jih razglašajo mednarodne ustanove? V Gazi so vsi mednarodni zakoni pokleknili pod vojnim strojem, človekove pravice pa so poteptali z različnim orožjem: stradanjem, uničevanjem, pobijanjem in razseljevanjem.
-
2. 9. 2025 | Družba
»Ko ne bomo več imeli dobre javne osnovne šole – šele takrat bomo vedeli, kaj smo izpustili iz rok«
"Trenutno vlada silno nespoštovanje ne samo našega poklica, ampak silno nespoštovanje v družbi nasploh. Mnenje je postalo pomembnejše od česar koli drugega in problem je, ker mnogi ljudje mislijo, da je njihovo mnenje merodajno in da imajo pravico zahtevati, da se upošteva. Pa naj gre za mnenje o tem, kako bi moral zdraviti zdravnik, soditi sodnik, polagati ploščice keramičar ali otroke učiti učitelj. V takšnem vzdušju so šole, o katerih ima mnenje praktično vsak, pod velikim pritiskom in to duši njihovo delo," opisuje."
-
2. 9. 2025 | Družba
»Nič čudnega, da sta Nika Kovač in Inštitut 8. marec slovenski desnici velik, boleč trn v peti«
"Nič čudnega, da sta Nika Kovač in Inštitut 8. marec slovenski desnici velik, boleč trn v peti. Tako velik, da ne more več stopiti nanjo, ne da bi iz rane zaudarjalo po seksizmu, neskrivanem preziru do mladih žensk, licemerju in politični nemoči ob mednarodni uspešnosti te neustavljive zagovornice človekovih pravic in ranljivih družbenih skupin."
-
2. 9. 2025 | Družba
Pri projektu so sodelovali študenti 2. stopnje Grafičnega oblikovanja ALUO in študenti 2. stopnje z Oddelka za filozofijo FF UL. Projekt kot mentorji vodijo red. prof. Boštjan Botas Kenda (ALUO), doc. Emil Kozole (ALUO), red. prof. dr. Janko Lozar Mrevlje (FF) in kreativni urednik Mladine Robert Botteri.
-
2. 9. 2025 | Družba
V Izoli bo 21 ljudi tri tedne neprekinjeno ležalo
Znanstveno-raziskovalno središče Koper v sodelovanju z izolsko splošno bolnišnico v tem tednu začenja raziskavo za italijansko vesoljsko agencijo. Vanjo je vključenih 21 odraslih, ki bodo tri tedne neprekinjeno ležali, medtem ko bo več kot 90 raziskovalcev spremljalo številne fiziološke odzive tako na funkcionalni kot na celični ravni, so navedli.