Društvo za tradicionalne vrednote se je zavarovalo s samoukinitvijo 

Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, ki je promoviralo identitarne ideje, koketiralo z etno-nacionalističnimi belskimi gibanji in pod bivšo Janševo vlado celo dobilo status delovanja v javnem interesu kulture, je bilo 30. maja letos ukinjeno. Obraz društva je bil Urban Purgar, član Rumenih jopičev, ki je bil zaradi nasilništva zaprt, avgusta 2021 pa je objavil tvit »Hitler je heroj«.

Maribor šampion?

Minulo soboto se je v Mariboru paradne povorke po navedbah organizatorjev udeležilo okoli 350 ljudi, med njimi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, udeležence povorke pa je v drugem največjem slovenskem mestu pričakala skupina v veliki večini mladoletnih fantov, domnevno članov »domoljubnega« in »rodoljubnega« gibanja Slovenski red, ki so se po Mariboru sprehodili s transparentom z napisom »Bodite ponosni na narod, ne na greh«.

Porno Cerkev

Da se avantura mariborske nadškofije v svet kapitalizma, tveganega kapitala in financ – z gradnjo finančnih holdingov, nato ustanovitvijo Krekove banke, njeno prodajo ter vlaganjem kapitala v telekomunikacijska podjetja in kemično industrijo – ne bo dobro končala, je postalo očitno že pred finančno krizo in papežem Frančiškom.

Natečaj za spomenik slovenski osamosvojitvi

Na rob Trga republike v Ljubljani smo 26. junija tistega usodnega leta posadili »osamosvojitveno lipo«, ki je – malce ironično, to je treba priznati – zaradi prostorske stiske naslednjih 20 let precej trpela, hirala in venela, dokler ni bila prestavljena na drugo stran ceste, ob stavbo parlamenta. Na njeno mesto je bil postavljen visok drog s slovensko zastavo, zdaj pa vlada upa, da bi tam v prihodnosti stal spomenik osamosvojitvi.

Kako izkoristiti, da imamo v javnih vrtcih po državi končno dovolj mest?

Spraviti otroka v vrtec pred desetimi leti ni bila lahka naloga. Otrók je bilo preveč, mest v vrtcu premalo.

Se stanovanjski stroj zaganja?

Gradnja javnih neprofitnih najemnih stanovanj je ena najpomembnejših obljub koalicije pod vodstvom Roberta Goloba in cilji so bili v skladu s tem na začetku mandata visoki: dobili bomo 30 tisoč javnih najemnih stanovanj v desetih letih ali 20 tisoč novih najemnih stanovanj do leta 2030, smo slišali pred volitvami. Ali kot je februarja leta 2023 dejal minister za delo Luka Mesec: v koaliciji želimo »do leta 2026 ustvariti stroj, ki bo sposoben zgraditi po dva tisoč stanovanj letno«, predsednik vlade Golob pa ga je na tisti znani tiskovni konferenci popravil na »tri tisoč«. Tri tisoč javnih neprofitnih stanovanj letno? Saj to je vsako leto toliko, kolikor smo jih v preteklosti zgradili v desetih letih! Mnogi so že pred leti vedeli, da so te obljube nerealne, a je bil pozitiven vsaj namen zagristi v ta dolgo zapostavljeni problem. A kje smo danes realno, po treh letih snovanja novega stanovanjskega programa, koliko javnih najemnih stanovanj ta novi »stroj« zmore dejansko zgraditi, v kolikšnem odstotku so se visokoleteče obljube uresničile?

Kje išče v aferi Spirit evropsko tožilstvo?

Prejšnji torek je Nacionalni preiskovalni urad zaradi suma zlorabe evropskih sredstev izvedel več hišnih preiskav na območju Ljubljane, Celja in Maribora. Novica o preiskavi, povezani z dvema izigranima razpisoma javne agencije Spirit, je poniknila med drugimi, čeprav si zasluži več pozornosti. Predkazenski postopek namreč usmerja Evropsko javno tožilstvo, v fokusu preiskave pa je poslovnež Tadej Von Horvath, ki je ključne poteze v svojem spornem načrtu naredil le nekaj dni po sestanku na gospodarskem ministrstvu, kjer je sedel s pripravljavci razpisa ter člani stranke SD.

Nič več sramu

Prijetnega spomladanskega večera se je 55-letna Susanne Liedtke iz Hamburga vračala domov s telefonom na uhlju, štruco kruha pod pazduho in otrokom pod roko. Za njo je bil dolg delavnik v pisarni in niti zvečer si ne bo mogla odpočiti. Ustavila se je pred semaforjem, iz žepa plašča potegnila rožnato nalepko in jo nalepila na kovinski drog.

Medved v ribniku

Francesca Michelon se ne boji sama iti v gozd. »Saj medved vendar ne preži za vsakim drevesom in čaka, da bo koga ubil,« pravi mlada gozdna inšpektorica, ki dela v Alpah v italijanski provinci Trentinsko - Zgornje Poadižje. Vseeno je poskrbela za zaščito in v levem žepu nosi obrambno pršilo, v desnem pa beretto.

Kaj bomo s Trgom republike?

Dela na takratnem Trgu revolucije so se začela v šestdesetih letih, ko se je pod vodstvom arhitekta Edvarda Ravnikarja začela graditi podzemna garažna hiša, leta 1965 je zrasel še prizidek h Gimnaziji Jožeta Plečnika (Šubičevi gimnaziji), ki stoji ob trgu. Leta 1971 je Ljubljana dobila Maximarket in stolpnico TR2, v katero se je preselila Ljubljanska banka, današnja NLB, nekaj let kasneje je bila dokončana še druga stolpnica, TR3, v kateri je dobila prostore takratna industrijska velikanka Iskra. Obširna dela so se končala leta 1982 s koncem graditve Cankarjevega doma. Nasproti trga republike od leta 1959 stoji stavba slovenskega parlamenta, še prej skupščine socialistične republike Slovenije, ki jo je zasnoval Vinko Glanz. Do leta 2014 je bilo na trgu urejeno parkirišče, danes pa je tam odprta ploščad.

Kaj tiči v ozadju odpovedi delovnega razmerja Frideriku Klampferju?

Filozofu Frideriku Klampferju, donedavnega predavatelju na mariborski Filozofski fakulteti, je bila marca vročena odpoved delovnega razmerja. Formalno naj bi bil za to kriv birokratski zaplet – potekla mu je habilitacija v naziv izrednega profesorja, vlogo zanjo pa je, ob zagotovilih, da s tem ne bo težav, oddal precej pozneje, kot narekujejo pravila. Dober delodajalec bi v tem primeru najbrž poskrbel, da zagato reši ... Vendar kafkovski proces, ki je sledil in še poteka, Klampferju, tudi glasnemu kritiku dekana Darka Friša, daje misliti, da vodstvu fakultete ni bilo nikoli do tega.

Če zakonodaja ne omogoča omejitve poslovanja z izraelskimi družbami, spremenimo zakonodajo

Po sušnih letih koronske prizemljenosti se Letališču Jožeta Pučnika obetajo boljši časi, število potnikov se povečuje, trendi kažejo, da naj bi do konca leta tam našteli okoli 1,5 milijona potnikov. Zdaj letališče ponuja malo več kot 170 poletov na teden na 26 destinacij.

Je desni populizem premagal podnebni boj?

Prejšnji teden so bili predstavljeni izsledki raziskave Slovensko javno mnenje (SJM) 2024, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med drugim so skrb zbujajoči odgovori anketirancev o odnosu do podnebnih sprememb. V standardizirani raziskavi, opravljeni od oktobra lani do februarja letos, je odgovarjalo 992 ljudi, raziskava SJM pa v Sloveniji poteka že desetletja.

Učenje s Cankarjem

Ljubljanski študentje in dijaki že leta občutijo neznosno pomanjkanje prostorov za učenje. Za približno 40 tisoč študentov naj bi bilo po oceni Študentske organizacije Univerze v Ljubljani po vsem mestu na voljo le okoli 4000 čitalniških mest. Še zlasti huda težava so nedelje – spomnimo se samo, kako nezamisljivo dolga vrsta študentov se je med letošnjim zimskim izpitnim obdobjem ob nedeljah vila pred edino na tisti dan odprto knjižnico, Centralno tehniško knjižnico. A gneča je pravzaprav vedno, tudi pred tokratnim izpitnim obdobjem.

»Prvi pogoj dialoga je enakost. Tega pri skrajni desnici ni.«

Po desettedenski blokadi humanitarne pomoči v Gazi – ko so iz te od vojne uničene enklave začele prihajati fotografije shiranih otrok, izraelska oblast pa je začela napovedovati še krvoločnejše napade –, so nekateri evropski voditelji, med njimi tudi slovenski, minuli mesec povzdignili glas, svet Evropske unije (EU) za zunanje zadeve pa je sprejel odločitev, da bo zaradi kršitev človekovih pravic pod drobnogled vzel pridružitveni sporazum med Izraelom in EU. O nasilju, ki je postalo del našega vsakdanjika, in samodržcih, ki na njem gradijo svoj politični kapital, smo se pogovarjali s filozofom dr. Vittoriem Bufacchijem, ki poučuje moralno in politično filozofijo na Univerzi v Corku na Irskem. V Ljubljani ga je gostil Pedagoški inštitut.

Ukradli so nam internet

Da so laži in manipulacije zavladale v javnosti, vemo že vsaj od leta 2016, ko so populistične internetne kampanje pripomogle k brexitu v Veliki Britaniji in prvi izvolitvi Donalda Trumpa v ZDA. Od tedaj se kljub ozaveščanju, razkrinkavanju, številnim kampanjam proti širjenju dezinformacij, opozorilom pred lažnimi informacijami ali teorijami zarot ter novim in novim poskusom regulacije družbenih omrežij ni kaj dosti spremenilo. Ta nova realnost je doslej najbolj koristila prav politični desnici. Morda je bil res Obama politik, ki je znal izkoristiti internet, na zadnjih volitvah v Nemčiji pa je presenetljivo njihovi Levici – Die Linke – uspelo s kampanjo na TikToku vstati od mrtvih. A statistike so jasne: v Nemčiji so na omrežju TikTok štirje od petih najbolj priljubljenih politikov člani skrajno desne Afd, v Italiji podobno, v Španiji velja njihova skrajno desna stranka VOX za kralja španskega političnega instagrama. In tako naprej. Ker je javnost vse bolj na teh socialnih mrežah, se zdi, da v številnih državah razmeroma normalna politika zmaguje le še s hudimi mobilizacijskimi napori.

Čas je že, da se z zakonom prepove klanje lipicancev za meso

Kobilarna v Lipici vsako leto maja praznuje Dan lipicanca v spomin na ustanovitev najstarejše še delujoče evropske kobilarne, ki so jo Habsburžani ustanovili pred 445 leti. Z idiličnimi zelenimi travniki, posejanimi s sadnim in okrasnim drevjem in obdanimi z neskončnimi belimi ograjami, kobilarna danes velja za enega izmed ponosov in narodnih simbolov Slovenije. Pred dobrima dvema letoma je bila lipiška reja konj vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kaj pa njeni (in naši) konji, lipicanci, ki jih upodabljamo na znamkah, kujemo v kovance in jih podarjamo svetovnim voditeljem? Kako se godi njim?

Popolna proteza

Kavarna v berlinskem predelu Friedrichshainu je bila v soboto dopoldne četrt pred enajsto skoraj prazna. Za zunanjimi mizami ob trgu je sedelo le nekaj gostov in v svetlikajočem se pomladanskem soncu se je za hip zdelo, kot bi skoraj vsi s seboj imeli škatlico z zobno nitko, ki so jo položili med kavo z mlekom in rogljiček s pistacijevim polnilom. Šele ko je pogled padel tudi na majhne bele čepke v ušesih, se je nenavaden prizor razčistil, ostalo pa je vprašanje: Je ta podobnost več kot le oblikovalsko naključje?