Delodajalci se bodo težje znebili delavca, ki jim je trn v peti

Nova delavska zakonodaja, sprejeta lani, s 16. novembrom za zaposlene ne prinaša samo pravice do odklopa, ki bo jasneje razmejila delo in prosti čas, pač pa tudi več pravic za delavske predstavnike. Ureditev, ki je veljala doslej, se je v preteklosti izkazala za neučinkovito.

Zaskrbljeni mladi / Strah pred brezposelnostjo, migracijami in umetno inteligenco

Raziskava slovenske mladine, katere izsledke sta junija predstavili mariborska univerza in nemška fundacija Friedrich Ebert Stiftung, je pokazala, da se je med mladimi v Sloveniji zgodil občuten »zasuk v desno«. Natančneje, kar 35 odstotkov mladih se je v raziskavi samoopredelilo za desničarje (17 odstotnih točk več kot leta 2018), 20 odstotkov pa za levičarje (22 odstotnih točk manj kot leta 2018). Obenem je raziskava pokazala, da so mladi zmeraj bolj črnogledi glede prihodnosti.

Romi pretepli vojake

»Romi pretekli teden pretepli več pripadnikov Slovenske vojske v Cerkljah ob Krki. @policija_si in @Slovenskavojska, zakaj javnost ni obveščena o tem, da so se Romi spravili tudi na vojake in pri tem uporabili celo solzivec za živali?! Ste storilce ujeli? Ste sprožili postopke? Kdo je odgovoren za prikrivanje informacij?! Sledi poslansko vprašanje …« Tole je pred dnevi na družabnem omrežju X zapisala poslanka SDS Anja Bah Žibert in kmalu na to temo zares vložila poslansko vprašanje.

Česa si pravzaprav želijo nasprotniki pravice do splava? 

Vane Gošnik, eden od ustanoviteljev Zelenih in podpredsednik osamosvojitvene skupščine, je v zadnjih letih največ pozornosti pritegnil kot član programskega sveta RTV Slovenija, ki ga je tja nastavila zadnja Janševa vlada, in zaradi obscenosti, ki jih pogosto rad razširja po družbenih omrežjih. Eno takšnih je na platformi X (Twitter) delil minuli konec tedna. »Če umoriš en dan starega dojenčka, si detomorilec in strogo kaznovan,« je zapisal. »Če umoriš živega dojenčka, ki je še v maternici, si Asta Vrečko.«

Pozitivni učinki odprave dopolnilnega zavarovanja

Ko je koalicija napovedala odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je v komercialnih zavarovalnicah završalo – do konca leta 2023 naj bi zaradi tega »v zdravstvenem sistemu primanjkovalo najmanj 200 milijonov evrov, glede na projekcije pa se bo znesek v prihodnjih letih zgolj povečeval,« so takrat sporočili iz zavarovalnic.

»Jedrska energija – ne, hvala!«

»Res, tako lepo je verjeti, da nas bo zaščitil in potešil našo energetsko žejo neki ’alfa samec’ na področju energetike,« je v predgovoru k novi knjigi dr. Dušana Pluta Jedrska energija – ne, hvala! zapisal fizik Andrej Detela. In zaključil: »Premalo smo predelali te skrivne, vendar že preživele mitološke arhetipe. Zato ni čudno, da je pretežni večini politike in jedrskih lobijev ideja močnega ’odrešitelja’ všeč – ne glede na finančne, okoljske in družbene posledice takega verovanja.«

»Volivci pri nas nikoli niso bili bolj zlorabljeni, kot bodo z referendumom o JEK 2«

Gregor Golobič je bivši politik, ki je kot minister v vladi Boruta Pahorja in predsednik stranke Zares najglasneje in pravočasno opozarjal na problematičnost izgradnje šestega bloka termoelektrarne Šoštanj TEŠ 6. Slednji je stal 1,4 milijarde evrov, z naslednjim letom pa bo predčasno, po manj kot desetletju delovanja in stalnega ustvarjanja visokih izgub (od leta 2016 do lani 431 milijonov evrov neto) postal občinsko komunalno podjetje za oskrbo s toploto; z nadaljevanjem poslovanja mu sicer grozi bankrot, ogrožena je matična družba HSE. Z Golobičem smo se pogovarjali o vzporednicah med TEŠ 6 in aktualnim projektom JEK 2, zlasti pa o posvetovalnem referendumu, ki je sklican za 24. november in na katerem bomo odgovarjali na vprašanje: Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?

Luka Mesec in Slavoj Žižek / Darovana razprava o prihodnosti

Prejšnji konec tedna je festival Indigo oder za uro in pol prepustil Slavoju Žižku, brez dvoma enemu najpronicljivejših filozofov našega časa, in Luki Mescu, ministru za delo in najvplivnejšemu levemu politiku v državi. Kot se je že takoj na začetku malce pohecal Žižek, ki se razglaša za krščanskega ateista, sta namesto maše navzočim v veliki dvorani ljubljanske Cukrarne darovala razpravo. Razpravo o prihodnosti ter njenih največjih družbenih in političnih izzivih.

Lov na Svetlano

Pesnica Svetlana Makarovič živi v Trnovem v Ljubljani, nosi rdečo zvezdo in broško, na kateri je palestinska zastava. Prav zdaj končuje drugo pesniško zbirko haikujev in se pripravlja na nove koncerte. Ob obletnici rojstva Franceta Prešerna 3. decembra naj bi, tako si želi, končno dobila še slavnostno plaketo, ki bi jo morala kot del velike Prešernove nagrade, ta je sestavljena iz pisne utemeljitve, denarnega dela in že omenjene plakete, dobiti na osrednji državni proslavi v Cankarjevem domu na predvečer slovenskega kulturnega praznika daljnega leta 2000, vendar jo je takrat zavrnila.

Nepričakovana zdravila, ki lahko povzročajo zasvojenost

Odvisnost od prepovedanih drog je tema, ki se v medijih pogosto pojavi, redkeje pa govorimo o zakonitih substancah, celo zdravilih, ki lahko povzročajo resno zasvojenost. Nekatera, na primer pršila za nos, lahko v lekarnah dobimo celo brez recepta.

Mračni digitalni vek

Čeprav se načelno zdi, da bodo vsebine, objavljene na medmrežju, tam ostale za vselej, kot bi bile vklesane v kamen, je pri množici od njih pravzaprav le vprašanje časa, kdaj bodo enostavno izpuhtele in za vselej izginile s spleta – ter s tem utonile v pozabo, če niso zares skrbno arhivirane. Internet ni statičen in je že zdaj prepreden s slepimi ulicami, ki ne vodijo nikamor, saj lahko strežniki nehajo delovati, nadgradnje programske opreme lahko prekinejo povezave, medijski konglomerati pa pogoltnejo medijske hiše in jih brezbrižno ugasnejo, te pa s seboj v grob potegnejo tudi spletne strani in arhive, ki so jih upravljale.

Zmaga vojaka in sindikata 

Pred tremi leti je vojak Slovenske vojske na taboru za študente in dijake imel nesrečo z vozilom Hummer, v njej pa so bile poleg njega poškodovane še tri osebe. Letos se je z Zavodom za zdravstveno zavarovanje pogajal o povrnitvi nadomestila za plačilo zdravljenja poškodovanih v tej nesreči, grozilo mu je, da bo moral zavarovalnici povrniti 34.597,02 evra. Po osmih mesecih so se vse strani vendarle dogovorile, škodni zahtevek je poravnalo ministrstvo za obrambo, četudi je generalštab Slovenske vojske plačilo najprej zavrnil. Nazadnje naj bi bil v prid vojaka posredoval, tako trdijo pri Sindikatu vojakov Slovenije, državni sekretar Damir Črnčec, za kar so mu v sindikatu seveda hvaležni.

V Šentjerneju shod v podporo nasilnemu očetu

V Šentjerneju je v soboto, 28. septembra, potekal protest v podporo staršu, ki je fizično napadel osnovnošolca, ker naj bi bil ta ustrahoval njegovega sina. Izkazalo se je, da romski otrok, ki je bil napaden, sploh ni bil povzročitelj medvrstniškega nasilja. Protestniki so sicer opozarjali tudi na nasilje, ki ga romski otroci menda povzročajo v šoli.

Nasprotniki splava so tudi letos v Ljubljani postavili simbolično grobišče »nerojenih otrok«

Ruska vlada je prejšnji mesec podprla osnutek zakona, ki bi kaznoval širjenje kakršnekoli »ideologije življenja brez otrok«. Gre za še enega v nizu ukrepov, poleg omejevanja dostopa do tablet za prekinitev nosečnosti in prizadevanj ruske pravoslavne cerkve za prepoved splava v zasebnih klinikah, s katerimi imajo zadnje leto opraviti ruske ženske, če se odločijo za splav. S tovrstnimi ukrepi naj bi, tako ruske oblasti, rešili demografski problem (tega zadnji dve leti in pol dodatno poganja vojna v Ukrajini) – nesreča žensk, ki so tako ali tako samo stroji za rojevanje, proizvajalke »kanonfutra« za nesmiselno prelivanje krvi, je ob tem zgolj postranska škoda.

Kaj če bi ŠOU šel?

Letos bodo študentke in študenti o prihodnosti Študentske organizacije Univerze v Ljubljani znova odločali na volitvah v sredo, 9. oktobra (volitve potekajo tudi v drugih univerzitetnih središčih). Kdor študira v Ljubljani, je član študentske organizacije, to pa pomeni, da 3,8 odstotka od vsakega plačila, ki ga prejme za opravljeno študentsko delo, dobi ŠOU. Veliko študentov se ne zaveda, da ima ta organizacija vpliv nanje, kaj šele, da bi se jim zdelo pomembno, kaj pravzaprav dela, a ŠOU od njih na leto zbere okoli pet milijonov evrov. Ta študentski denar pogosto porabi za vprašljive namene. O takšnih ali drugačnih aferah redno poročajo novinarji Radia Študent, pa še oni težko, ker ŠOU rad skriva dokumentacijo, prav tako ne dovoli javnega snemanja sej študentskega parlamenta.

Stanovanjski problem je ena glavnih skrbi mladih, če ne celo glavna

Težave na dolgo zanemarjenem stanovanjskem področju so že prerasle v katastrofo, stanovanjski problem je v zadnjih letih postal ena glavnih skrbi mladih, če ne celo glavna. To se je vnovič pokazalo na začetku študijskega leta. V prestolnici, kjer je stiska najhujša, so iz Študentskega doma Ljubljana sporočili, da so prejeli okoli 8800 vlog za razpisana subvencionirana ležišča, vendar je teh na voljo samo okoli 7000. Kaj preostane drugim? Rešitev bodo primorani iskati pri zasebnikih.

Vsaka je preveč

Prejšnji torek se je 30-letni moški skril v prtljažnik avtomobila svoje nekdanje 40-letne partnerke, in ko se je usedla v avto in speljala, streljal nanjo in jo ubil. Pred tem ji je že grozil, da ji bo zažgal hišo, jo odpeljal v tujino in celo zagrozil s smrtjo. Vse to se je zgodilo po tem, ko je kasnejša žrtev prekinila razmerje in ga zaradi groženj, neupravičenega snemanja in zalezovanja, ki so sledili, prijavila policiji. Kljub temu zoper očitno nevarnega nadlegovalca ni bila izrečena niti prepoved približevanja, domnevno, ker je šlo za grožnje na spletu, storilec pa je bil tedaj v tujini. Šlo je namreč za državljana Severne Makedonije, kar je sicer izjema od pravila, saj so morilci žensk v Sloveniji pretežno tu živeči, slovenski državljani. Seveda se kdaj tudi zgodi, da moški ubije svojo partnerko oziroma ženo, ne da bi ga policija poprej obravnavala za to ali drugo vrsto nasilja, nasilje v družini, grožnje s smrtjo. A »femicid« običajno zakrivijo policiji in pravosodju vnaprej »znani« storilci. Kaj bi država in kaj bi kot družba lahko storili in morali storiti, da bi bile ženske doma in v odnosu varnejše? Da ne bi več umirale?

Kdo leta 2024 še seka drevorede?

V občini Hoče - Slivnica, ki je soseda Maribora, je pod sedanjim županom Markom Soršakom pred leti na kmetijskih površinah zrasla lakirnica Magna. Zdaj župan stavi na nov projekt, to je »Ureditev tematske in pohodne poti ob Lipovem drevoredu«, za katerega mu je gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana lani odobrilo 350 tisoč evrov evropskih sredstev. A jedro tega »turističnega projekta« je poleg ureditve pohodne poti posek drevoreda v Pivoli – tudi nekaterih zdravih dreves – ter zasaditev novega drevoreda, ki bi bil bolj odmaknjen od robov ceste. Potem ko je občina za projekt nedavno začela iskati izvajalca »gradbenih del«, je stranka Vesna ta teden na ministrstvo za gospodarstvo vložila zahtevo po obnovitvi postopka za dodelitev sredstev EU.