Odškodnine za azbestne bolnike

Največ 63.353,78 evra za zdaj znaša odškodnina, ki jo v Sloveniji dobi oseba z diagnozo najhujše azbestne bolezni, mezotelioma, agresivnega raka v tankem sloju tkiva, ki obdaja pljuča in druge notranje organe. Odškodnine za druge azbestne bolezni so nižje, za azbestozo znaša največ 31.692,12 evra. Še do nedavnega je veljalo, da so oboleli za azbestno boleznijo oziroma njegovi dediči odškodnino lahko prejeli le, če sta bila izpolnjena dva pogoja: da je oboleli po opravljenem diagnostičnem postopku verificiral azbestno bolezen in da je sam pred smrtjo vložil vlogo za odškodnino. A v praksi so se postopki zapletali.

Referenduma ne bo / Politični šov. In nič več kot to.

Protigejevsko društvo Za otroke gre, ki ga vodi Aleš Primc, je zbralo potrebnih 5000 podpisov in v državnem zboru zahtevalo začetek zbiranja potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Državni zbor bo brez dvoma to možnost zavrnil, Primc pa se bo, kot je že napovedal, obrnil na ustavno sodišče in tam, kakor pravi, zmagal. A to se ne bo zgodilo.

Marjan Fabjan / Trener ali predator?

Leta 2017, v letu vzpona gibanja #MeToo, je ameriška gimnastičarka McKayla Maroney, olimpijska prvakinja iz Londona (2012), prvič spregovorila o tem, da je žrtev spolnih zlorab. Da jo je od 13. leta spolno zlorabljal dolgoletni reprezentančni zdravnik Larry Nassar. Ni bila edina; Nassarja je spolnih zlorab obtožilo kar 125 žensk, tudi najboljša gimnastičarka vseh časov Simone Biles, ki je v senatu za razsežnost zlorab okrivila celoten sistem: gimnastična zveza in olimpijski komite sta za sporno ravnanje vedela, a »nista opravila svojega dela«. Nassar je bil nato obsojen. Do konca življenja bo v zaporu.

Sporno merilo / S priljubljenostjo do javnih sredstev

Uvedba novega merila na letošnjem razpisu za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij je povzročila razburjenje. Prinaša namreč dodatne točke področjem, ki že zdaj skupno prejmejo največ sredstev z dohodninskimi donacijami davkoplačevalcev. Tako bi področje zdravstva dobilo osem točk, sledijo socialno varstvo, varstvo pred naravnimi nesrečami, šport, kmetijstvo, izobraževanje, mladina in kultura, vsako področje dobi točko manj kot tisto na mestu pred njim. Lani sta največ prispevkov zbrali Društvo za srčno-žilne bolezni AED in Društvo Rdeči noski, brez njiju bi zdravstvo izpadlo s seznama dodatnih točk.

Slovenski alarm

Šestindvajsetega junija so vsi ljudje, ki so bili na avstrijskem Štajerskem, na mobilni telefon prejeli obvestilo. Opozarjalo jih je, da bodo med drugo uro popoldne in polnočjo vremenske razmere ekstremne. Prejemnike so obvestila opozorila, da obstaja nevarnost neviht, lokalnih poplav, padajočih dreves, toče in strel, sunki vetra pa bi lahko dosegli hitrosti do 100 kilometrov na uro. Svetovala so, naj se izogibajo parkom, gozdovom in rečnim bregovom ter dejavno spremljajo, kako se bodo spreminjale vremenske napovedi. Za to obvestilo, ki je bilo napisano v nemškem in angleškem jeziku, je poskrbel avstrijski sistem za obveščanje o naravnih nesrečah in drugih ekstremnih vremenskih pojavih.

»Ker je nekaj zakon, še ne pomeni, da je prav«

Junija so v Los Angelesu izbruhnili protesti proti množičnim deportacijam priseljencev, ki jih je zagnal ameriški predsednik Donald Trump skupaj z Uradom za priseljevanje in carino (ICE). Državljansko nepokorščino se je Trump odločil zatreti z vsemi mogočimi sredstvi, tudi z aktiviranjem nacionalne garde. Če bi se kaj podobnega dogajalo drugod, bi Američani to označili za fašizem, »če bi imeli od tega gospodarske ali politične koristi, pa bi najbrž tja že izvažali svojo posebno različico demokracije,« je prepričan ameriški antropolog in arheolog dr. Jason De León, profesor antropologije na Univerzi v Los Angelesu in vodja Cotsenovega inštituta za arheologijo, ki proučuje migracije iz Latinske Amerike v Združene države Amerike (ZDA). Njegovo terensko delo med drugim obsega zbiranje in katalogiziranje predmetov, ki jih migranti puščajo ob poti med prečkanjem ameriško-mehiške meje, ter intervjuje z migranti v Arizoni in tihotapci v Mehiki in Hondurasu. Med obiskom Slovenije prejšnji mesec si je ogledal tudi slovensko južno mejo.

»Rapidna suša« / Tako se imenuje kombinacija vročinskega in sušnega stresa, ki jo živimo

»V juniju je v večjem delu Slovenije padlo od med nekaj enic do 25 odstotkov običajne količine padavin, le v skrajnih vzhodnih in zahodnih delih nekoliko več – a do največ 60 odstotkov običajne količine, kar je še vedno precejšen primanjkljaj,« so nam pred dnevi iztekajoči se junij opisali na Agenciji za okolje z dodatkom, da je bila meja za vročinski val presežena že sredi junija. Tak izplen prvega meteorološkega poletnega meseca sovpada z nedavno napovedjo Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF): čaka nas podoben tip poletja, kot smo ga imeli leta 2022, torej vročinski valovi s sušo, ki povečuje nevarnost požarov. A to specifično poletje 2022 je po študijah v Evropi terjalo več kot 61.000 smrti.

Banke nas ožemajo / Stroški bančnih storitev so v Sloveniji visoki in vztrajno rastejo

Storitve bank – odprtje bančnega računa, plačevanje računov, dvigovanje gotovine – niso navadne tržne storitve nekega podjetja, nekakšen nujni dodatek k našim življenjskim stroškom. Tudi po uradni definiciji so vse to oblike javnih storitev, ki jih opravljajo banke. To je seveda razumljivo: danes brez bančnega računa in z njim povezanih storitev ni mogoče preživeti. Uporaba bančnih storitev tako ne sme biti in ni vezana na državljanstvo, na stalno prebivališče, na socialni status, na davčno rezidentstvo. Banke celo ljudem z neprimerno »boniteto«, recimo z dolgovi in težavami pri vračanju denarja, ne smejo odreči opravljanja storitev. In ker so bančne storitve nujne, ker so storitev za vse druge storitve, so regulirani tudi stroški, ki jih lahko banke zanje zaračunajo. Evropska unija je zaradi tega že leta 2014 sprejela direktivo o plačilnih računih, ki državljanom zagotavlja pravico do tako imenovanega osnovnega bančnega računa.

Davčna oaza za vodilnega v NLB

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je eden najglasnejših kritikov »previsokih davkov« v Sloveniji in premočnega »davčnega primeža«. Nenehno poziva k nižjim davkom, zlasti za najbogatejše, in se hvali, da si prejeto plačilo (lani je prejel 1.012.914 evrov bruto) zasluži – tudi ker ustvarja super dobičke. A dejstvo je, da mu dobičke že več kot desetletje omogoča ravno država z izjemno ugodno – v Evropski uniji celo najugodnejšo – obdavčitvijo dobičkov bank. To potrjuje študija Mednarodnega denarnega sklada iz julija lani, na katero je nedavno opozorila Banka Slovenije. Brodnjak torej deluje v davčni oazi.

Zviti duh / Duhovnik in profesor, ki je tudi specialist klinične psihologije

V 26. številki Mladine smo objavili prispevek z naslovom Vseprisotni duh, v katerem smo se med drugim sklicevali na pisanje časnika Večer, ki je razkril, da se dr. Christian Gostečnik, frančiškan, profesor in eden od ustanoviteljev študija družinske terapije na Teološki fakulteti, neupravičeno predstavlja kot klinični psiholog. S fakultete so nam po objavi prispevka poslali pojasnila, vendar ta niso odpravila dvomov o postopku, po katerem naj bi bil Gostečniku dodeljen omenjeni naziv. Še več: dvome so poglobila.

To sem jaz

Že vrata v atelje so umetnina. Sandra je z grobim čopičem naredila bele zaplate na lesu, nanje pa zapisala pregovore in stavke, ki naj bi usmerjali njene vsakdanje misli. »Moje doživljanje je tisto, čemur sem se odločila nameniti svojo pozornost.« Na razglednici poleg tega napisa je mogoče prebrati »Sem svoj slog.«, čisto na vrhu vrat pa: »Vse je težko, preden postane lahko.«

ChatGPT poneumlja

Tega, da so sistemi generativne umetne inteligence in veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, izjemno prikladna orodja, ne moremo zanikati. Uporabnike lahko odrešijo različnih suhoparnih opravil, izboljšajo njihovo produktivnost in jim prihranijo nekaj časa, a v tem se skriva tudi past: sprva človek klepetalnemu robotu ChatGPT prepusti kako preprosto opravilo, potem še eno in še eno, dokler nehote ne pride do točke, ko stroj razmišlja namesto njega. Raba umetne inteligence postane udobna navada, ki izhaja iz lenobe in lenobo tudi podpira.

Vseprisotni duh je zvit in na vse pretege se trudi, da bi razširil svoje občestvo

Ko so na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete pripravili letošnje informativne dneve, je zaposlene presenetilo povečano zanimanje nekaterih študentov za možnost kombinacije dvopredmetnih magistrskih pedagoških in andragoških študijskih programov z nepedagoškim programom zakonskih in družinskih študij, ki se izvaja na Teološki fakulteti. Za kaj takšnega so slišali prvič – zato so bili toliko bolj presenečeni, ko so ugotovili, da se ta možnost že oglašuje na spletnih straneh Filozofske in Teološke fakultete, v informacijskem sistemu pa so bile odprte možnosti vpisa.

Sum ponarejanja dokumentacije

Projekt gradnje Hidroelektrarne Mokrice, ki je bil zelo v ospredju pod Janševo vlado – zlasti zaradi okoljskega ministra, posavskega energetika Andreja Vizjaka – je znova aktualen.

Zakaj Petrol izsiljuje državo in potrošnike

Naftni trgovec Petrol je ta teden začel izvajati svojevrstne protestne akcije. Ker se je vlada odločila, da bo marže na naftne derivate omejevala tudi prihodnjih šest mesecev, torej tudi med turistično sezono in tudi na bencinskih servisih na avtocestah in hitrih cestah, so iz Petrola najprej izrazili razočaranje. Nato so izračunali, da naj bi s to »nevzdržno regulacijo« letos izgubili 30 milijonov evrov, in napovedali povračilno-varčevalne ukrepe: začasno so zaprli štiri prodajna mesta in zagrozili, da bodo za eno uro protestno zaprli vsa prodajna mesta v Sloveniji (razen na avtocestah). Nato so napovedani protest v imenu »dialoga z oblastjo« preklicali. Že 20. junija naj bi tudi ustavili vse razvojne naložbe v državi ter zamrznili izplačila sponzorskih in donacijskih sredstev.

Strah, ki ga med starši povzroča propaganda desnice

Na Osnovni šoli Šentjernej so se pred dvema tednoma odločili, da bodo zaključek šolskega leta popestrili s tematskim tednom, a so bili otroci zanj prikrajšani zaradi pogroma, ki ga je na družbenih omrežjih sprožil Zmago Jelinčič, in moralne panike, ki so jo zagnali nekateri starši. Kaj je bilo jabolko spora? Otroci, ki so predlagali, kaj bi počeli te dni, so si za enega od njih zamislili, da bi se preoblekli v nasprotni spol – fantje, ki bi hoteli, bi si tisti dan lahko nadeli obleko, dekleta pa bi si narisala brke.

JEK 2 kot ekonomski kiks, drugič

»Največji projekt v zgodovini Slovenije potrebuje najmanj eno podrobno ekonomsko študijo – neodvisno tako od investitorjevih želja kot od preferenc nasprotnikov gradnje jedrske elektrarne.« Tako se začne študija, ki naj bi bila ravno to: na 253 straneh jo je več kot leto pripravljala trojica, od katere sta znana le Izidor Ostan Ožbolt in Primož Ribarič iz Mladih za podnebno pravičnost, tretji avtor je nerazkrit energetik. Daje bistveno manj optimističen rezultat, kot so ga izračunali pri Gen energiji, državnem podjetju iz Krškega, ki želi graditi drugi blok JEK 2: po Gen energiji obstaja 65-odstotna verjetnost, da se bo projekt JEK 2 ekonomsko izplačal, ta sveža analiza pa kaže le 33,2-odstotno verjetnost za to. Rešitev? Projekt JEK 2 naj izpelje država, pri tem pa naj se odpove vsem donosom in prevzame vsa tveganja.