-
Vprašljivo sodelovanje med kulturniki in cementarno ter sosežigalnico Alpacem
Pred nekaj dnevi je posebna komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom vladi oddala poročilo za leto 2024. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov je 61 upravičencem, ki so uveljavljali pravico do izplačila odškodnine, verificirala 25 bolezni plevre, 17 azbestoz in 19 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov. Lanski podatki se ne razlikujejo od podatkov iz zadnjih let. Čeprav se azbest v proizvodnji ne uporablja že od leta 1996, se zaradi dolge latentne dobe bolezni pojavijo tudi 20 do 40 let kasneje. Od leta 2018 je najhujšo diagnozo, diagnozo agresivnega azbestnega raka mezotelioma, skupaj dobilo 156 ljudi. Velika večina lanskih novoodkritih bolnikov, kar trije od štirih, je iz goriške regije, kjer je desetletja z azbestom delala cementarna Salonit, zdaj Alpacem, ki ji država danes v istem lokalnem okolju dopušča največji letni (so)sežig odpadkov.
-
Arheološki dediščini (še ni) odklenkalo
V skupnosti arheologov je januarja završalo. Prah je dvignil predlog novega zakona o varovanju kulturne dediščine, ki ga je ministrstvo za kulturo konec leta poslalo v javno razpravo. Slovensko arheološko društvo, krovna stanovska organizacija, je konec meseca na svoji spletni strani javno objavilo pripombe. Posledice sprejetja v predlagani obliki bi bile, piše tam, »zelo slabe in težko odpravljive«.
-
Protest proti grozljivemu »tradicionalnemu« izkoriščanju lovskih psov
Prejšnjo soboto se je pred španskim veleposlaništvom zbralo nekaj deset protestnikov, ki so protestirali proti »tradicionalnim« lovskim praksam v Španiji. Gre za lov s psi lovskih pasem, med katerimi je na prvem mestu španski hrt oziroma galgo. Ti psi v skladu s špansko zakonodajo niso živali, pač pa lovski pripomočki – »gospodarske živali«. Zanje ne veljajo nikakršna pravila glede vzreje in skrbi za živali, kaj šele prepoved mučenja. Zaradi tega je ta pasma ena izmed najbolj izkoriščanih. Sploh, ker so hrti žrtve spornega ravnanja tudi v nekaterih drugih državah po svetu, kjer se uporabljajo za pasje dirke.
-
Vlada ima še nekaj časa, da izpolni vsaj še nekaj zavez
Prejšnji četrtek so člani ekipe Glasu ljudstva predstavili novo letno poročilo o monitoringu vladnega uresničevanja predvolilnih zavez. Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 so se vse tri koalicijske stranke strinjale s 122 zavezami, ki naj bi jih uresničile v sedanjem mandatu. Zaveze so v sistemu monitoringa Glasu ljudstva lahko izpolnjene, delno izpolnjene, v izvajanju, nedotaknjene, zastale ali prelomljene. Ugotovili so, da je delno in v celoti izpolnjenih zavez okoli 20 odstotkov, največ, približno polovica, se jih izvaja, preostala tretjina zavez pa je nedotaknjena, zastala ali prelomljena.
-
Zgodba o obnovi pristav gradu Snežnik ima dolgo brado. Vleče se že od leta 2004, odkar sicer delno obnovljeni prostori samevajo. Javnosti so nedostopni že več kot 20 let.
-
»Veste, kaj je v resnici sreča?«
Kadar hodimo mimo izložb velikih knjigarn v državi, nas s platnic knjig v njih gledajo pretežno možakarji, ki delijo nasvete, kako postati »najboljša različica samega sebe«. Na vrhuncu velnes in fitnes kulture je veljalo, da šteje samo »fit« telo – danes je pomembno, da imamo tudi »fit« um! Veliki oglasni panoji kričijo podobno. Sreča je postala tržno blago. A v resnici je, pravi dr. Polona Matjan Štuhec, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka, še kar banalna stvar.
-
Leta 2013 je francoski ekonomist Thomas Piketty objavil knjigo z naslovom Kapital v 21. stoletju. Delo je bilo revolucionarno, saj je v njej neizpodbitno dokazal, kar so mnogi pred njim že dlje časa domnevali. In sicer da postajajo bogatejši resnično vse bogatejši, revnejši pa vse revnejši in da nas utegne to neskladje prej ali slej pripeljati v pogubo. Natančneje: zaradi višje donosnosti kapitala v primerjavi z gospodarsko rastjo se dolgoročno bogastvo koncentrira pri najbogatejših. Če omenimo eno od pomembnih cvetk iz knjige, pomembno tudi za Slovenijo: v preteklosti je bilo dedovanje nekakšen »naravni« dejavnik porazdelitve premoženja v družbi, s padanjem natalitete pa je ta učinek postal nasproten. Bogastvo se kopiči pri eliti, demokracija je ogrožena, je opozoril. In imel je seveda prav: od tedaj se dokazi zgolj še razmnožujejo. Z digitalizacijo medosebnih odnosov prek družbenih omrežij in vdorom kapitalizma v to območje smo izgubili še najosnovnejše zaupanje – v zameno za nastanek digitalnih oligarhov. In vse večje je tveganje, da bodo bogate elite v neki točki sposobne javno razpravo na tak način kupiti ali tako zmanipulirati, da se demokratična javnost ne bo sposobna odzvati na to.
-
Panogo razvoja umetne inteligence napajajo astronomske količine denarja, saj je v njej do nedavnega veljalo, da so stroški razvoja in delovanja velikih jezikovnih modelov, kakršen je denimo ChatGPT, ogromni in se štejejo v milijardah. To je eden od glavnih razlogov, zakaj je Donald Trump ob (svoji drugi) inavguraciji napovedal, da bo v projekt Stargate, projekt sodelovanja med ameriškimi tehnološkimi velikani in vlado, vložil 500 milijard ameriških dolarjev. To prepričanje je zdaj dodobra omajalo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek, ki je 20. januarja javnosti prvič predstavilo svoj veliki jezikovni model, imenovan DeepSeek R1. Razvoj tega naj bi bil stal le drobec vrtoglavih zneskov, ki so jih v klepetalne robote vložile ameriške korporacije, a je pravzaprav vsaj tako zmogljiv kot njegovi ameriški tekmeci, če ne še bolj.
-
6. 2. 2025 | Družba
Kakšno mnenje imajo Madžari o Sloveniji? In kakšno mnenje imajo Slovenci o Madžarski?
Med Madžari po nedavni javnomnenjski raziskavi sodeč prevladuje pozitivno mnenje o Sloveniji. Tako je menilo 69 odstotkov vprašanih Madžarov, medtem ko ima pozitivno mnenje o Madžarski le 38 odstotkov vprašanih Slovencev, je nedavno objavil inštitut Nezopont iz Budimpešte.
-
4. 2. 2025 | Družba
Žižek / »Danes desnica prevzema pozicije, ki so nekoč pripadale levici«
"Levičarji so se znašli v slepi ulici. Namesto da bi prepoznali realne geopolitične razmere, ponavljajo stare floskule o imperializmu, ne glede na to, kdo ga izvaja. Danes desnica prevzema pozicije, ki so nekoč pripadale levici – od socialne politike do nacionalne identitete. Če levica tega ne bo razumela, jo bodo zamenjali le ‘zmerni konservativci’ proti populistom."
-
4. 2. 2025 | Družba
»Luka Dončić se je v nedeljo srečal s kapitalizmom in vsemi njegovimi zakonitostmi«
"O krutosti te večerno-nočne akcije, s katero je športni direktor Dallasa Nico Harrison prodal Dončića v mesto angelov, lahko rečemo le, da se je Luka v nedeljo pač srečal s kapitalizmom in vsemi njegovimi zakonitostmi, nad katerimi, ko gre za bogastvo, tako rekoč ni več meja, v ZDA pa sploh ne; za pojasnila ni treba daleč, dovolj je, da pogledamo, kaj vse si lahko ultrabogataši privoščijo, ko enkrat dobijo politično kritje v Washingtonu. Ko se tem ljudem, ki jim je lastništvo v košarkarskih klubih zgolj igračka v drugih poslih, zazdi, da bi s prodajo najboljšega igralca lahko dolgoročno povečali profitne stopnje, bodo to brez oklevanja storili. Ali če smo bolj profani: če se lastnikom zazdi, da bi se radi izognili obveznemu plačilu 350 milijonov ob podpisu nove igralčeve pogodbe, se bodo temu pač odrekli – tu sentimentov ni in bolje, da se s tem sprijaznimo. Zaradi ogorčenja navijačev se ta kruta logika ne bo spremenila. In tudi najboljši igralci na svetu so s tem dobili opozorilo: če lahko tako grobo prodajo Luko, lahko enako storijo s komerkoli v svetovni košarki."
-
4. 2. 2025 | Družba
Zaradi domnevne zdravniške napake tožba za 411.000 evrov
Ljubljančan Marijo Grbić zaradi domnevne zdravniške napake, ki ga je prikovala na invalidski voziček, toži Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana in Zavarovalnico Generali. Z odškodninsko tožbo zahteva 411.000 evrov, po petkovem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču danes poročajo mediji.
-
4. 2. 2025 | Družba
V človeških možganih in jetrih vse več plastičnih delcev
V človeških tkivih, še posebej v možganih in jetrih, se je v zadnjih osmih letih bistveno povečala koncentracija mikro- in nanoplastike, kažejo izsledki študije, objavljene v reviji Nature Medicine. S pomočjo napredne infrardeče in elektronske mikroskopije so odkrili zaskrbljujoče ravni mikroplastike v možganih ljudi z demenco.
-
3. 2. 2025 | Družba
»Spletne platforme ne zasledujejo interesov in koristi svojih uporabnikov«
"Lastniki spletnih platform in njihovi vodilni ne ravnajo družbeno odgovorno, etično in moralno. Ne zasledujejo interesov in koristi svojih uporabnikov, ljudi in družb, če obstaja najmanjši dvom, da takšno delovanje lahko omejuje ali ogroža njihove profite, bogastvo, moč in vpliv. V takšnih primerih kot kriminalne združbe in kriminalci brez slabe vesti spletne platforme, njihovi lastniki in vodilni ter njihovi 'zvesti' zaposleni zavestno škodijo svojim (u)porabnikom, družbam in državam. Če se to splača in krepi njihovo bogastvo, moč in vpliv, so pripravljeni kršiti pravo in veljavne predpise."
-
3. 2. 2025 | Družba
Lani v Sloveniji umrlo najmanj pešcev in kolesarjev
Agencija za varnost prometa (AVP) in policija bosta danes začeli preventivni akciji Bodi viden, bodi previden in Osredotoči se na cesto. Akciji za večjo varnost pešcev in zbranost voznikov med vožnjo bosta potekali istočasno, in sicer do nedelje. V tem času bo policija izvajala poostren nadzor nad pešci in vozniki, so sporočili.
-
2. 2. 2025 | Družba
»Če bo mladim uspelo, ne bodo odgnali zgolj enega avtokrata, ampak celotno epoho«
"Oni so nova generacija, ki se ne spomni Miloševića, odločno se upirajo Vučiću, ne bremeni jih grozna dediščina Kosova in izgube ozemlja, ne pomnijo vojn, v sebi nimajo sovraštva in travm zaradi vojne. Zame je ta študentski protest mnogo pomembnejši kot zgolj boj proti avtokratu, doživljam ga kot vsebinsko generacijsko spremembo."
-
31. 1. 2025 | Družba
Prebivalke in prebivalci Ljubljane podpiramo množične državljanske proteste v Srbiji, ki jih vodijo študenti in študentke. Protesti kažejo njihovo odločenost vztrajati pri odgovornosti verige sodelujočih pri ohranjanju režima, ki s svojim netransparentnim delovanjem povzroča hude posledice za življenje ljudi. Mirni protesti so izraz volje ljudi, ki izvršujejo demokracijo. Oblast, ki meni, da lahko proteste ignorira, pri delovanju pa vztraja pri svojem, ne razume niti protestov niti demokracije.
-
Zgodba o nesoglasjih med gradbenim inšpektoratom in zavodom Dom na Krasu, ki vodi »dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb«, se je začela prejšnji mesec, ko je inšpektor Peter Šatej odločil, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu, vendar se to po posredovanju ministrstva za naravne vire in prostor ni zgodilo. Tri tedne pozneje je enaka usoda doletela še eno stanovanjsko skupnost v okviru doma, na inšpektoratu pa poteka še pet podobnih postopkov. Država se je na oba sklepa pritožila, a je sodišče pritožbo zavrnilo.
-
Ministrstvo za visoko šolstvo je že lani poleti v javno obravnavo poslalo predlog novega zakona o visokem šolstvu, s katerim bi med drugim ukinili izredni študij in ga nadomestili s tako imenovanim časovno prilagojenim študijem. Kot pravijo na ministrstvu, je namen nove ureditve »preseči dosedanje razumevanje, da imajo izredni študentke in študenti v primerjavi z rednimi na istem akreditiranem študijskem programu manj ur predavanj, vaj in drugih obveznosti … na koncu pa oboji, izredni in redni, pridobijo isto stopnjo izobrazbe.« Prejšnji teden so študenti zasebne fakultete DOBA iz Maribora, pa tudi nekateri študenti z drugih, večinoma zasebnih fakultet zbrali okoli 2600 podpisov, s katerimi nasprotujejo novemu zakonu. Zavzemajo se za ohranitev izrednega študija in pravic tistih, ki študirajo izredno.
-
Državna Gen energija po zatišju, ki je sledilo preklicu referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne, JEK 2, projekt nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo. Po medijskem razkritju političnih spreg in manipulacij, ki je pripeljalo do preklica referenduma – za čuda ni odstopil nihče vpleten, ne zasavska poslanca Gibanja Svoboda in SDS Nataša Avšič Bogovič in Tomaž Lisec ne ključni usmerjevalec projekta, državni sekretar v kabinetu premiera Goloba Danijel Levičar. Prav tako zdaj ni nobenih zagotovil, da referendum o projektu JEK 2 sploh bo.
-
Nadgradite rehabilitacijo invalidnih otrok iz Gaze!
Premirje v Gazi je priložnost za pomoč tam živečim ljudem. Slovenija je doslej to pomoč izvajala v obliki medicinske rehabilitacije (v Egiptu živečih) palestinskih otrok iz Gaze, ki so v katerem izmed izraelskih napadov pretrpeli trajne poškodbe. Nazadnje je bila tu skupina desetih otrok, ki je rehabilitacijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča končala konec lanskega leta. Nas pa je zanimalo, kdaj pride nova skupina, kako velika bo in ali morda pristojni razmišljajo o trajni premestitvi in bolj poglobljeni rehabilitaciji otrok, s katero bi zamenjali zgolj nekajtedenski program in hitro vrnitev na Bližnji vzhod.
-
Slovenski zdravniki se ne motijo, strokovnih napak ne delajo. Niti ene. V zadnjem poročilu o stanju na področju varstva človekovih pravic za leto 2023 preberemo, da je zdravniška zbornica pred dvema letoma opravila 78 rednih strokovnih nadzorov in pri nobenem »niso bila ugotovljena odstopanja od strokovnih smernic«, pri 37 izrednih nadzorih pa je le pri enem ugotovila sum odmika od strokovnih smernic, ki pa »ga ni bilo mogoče potrditi ali ovreči«. Podobne ugotovitve preberemo v poročilih za minula leta: »V letu 2022 v okviru opravljenih nadzorov pod okriljem odbora za strokovna medicinska vprašanja niso bile ugotovljene zdravniške napake.«
-
»Geslo America First pomeni »najprej Trump«, za vse drugo mu ni pretirano mar«
Dr. Matjaž Nahtigal je predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. Preden je postal visokošolski profesor, je počel marsikaj. Delal je v različnih slovenskih vladah (1999–2005), med drugim je bil vodja kabineta predsednika vlade Janeza Drnovška, direktor službe vlade za zakonodajo in generalni sekretar urada predsednika republike. Ukvarjal se je predvsem s področji ustavnega, evropskega in mednarodnega prava, doktoriral pa je na prestižni Harvard Law School.
-
Besedila, ki jih Bojan Požar podpisuje na svoji spletni strani, se berejo kot šokantna poročila globoke države. So mešanica neuradnih, neformalnih in nepreverjenih trditev, s katerimi Požar na videz razkriva dejansko ozadje aktualnih dogodkov. A čeprav so ti njegovi zapisi na prvi pogled jasni, je končni učinek vedno isti: bralec zelo pogosto nazadnje v resnici ne razume, kaj naj bi se bilo zgodilo. Šele ko se na njegove zapise, ki dvignejo največ prahu, odzovejo prizadeti, druga stran, državne institucije, šele ko njegove trditve preverijo drugi novinarji, se po nekaj tednih trdega dela in tehtanja dejstev megla razblini – in navadno za njo ni nič. Požar namreč ne opravlja novinarskega dela, ampak najpogosteje, ne da bi preveril ali celo sam razumel, o čem ali za koga piše, objavlja informacije, ki mu jih dostavijo najrazličnejši prinašalci. Neredko je očitno, da so to lobisti, gospodarstveniki, še pogosteje pa politiki, ki imajo zelo jasne interese, namen objave pa najverjetneje ni razčiščevanje, ampak gre za manipulacijo.
-
Neposredno po silovitem prodoru jezikovnega modela ChatGPT – paradnega konja panoge, ki razvija umetno inteligenco – na medmrežje novembra 2022 so svetovno medijsko krajino preplavili zaskrbljeni članki, kot je bil nekrolog Šolski esej je mrtev, ki ga je objavil ameriški časnik The Atlantic. Nemudoma je bilo namreč jasno, da se bo ta brezplačno dostopni program, ki lahko v nekaj sekundah napiše (dokaj in čedalje bolj) strokovno ustrezen in prepričljiv esej ali seminarsko nalogo, ki zna reševati matematične probleme, odgovarjati na vprašanja in celo pisati programe, neizogibno znašel v rokah učencev, dijakov in študentov, ko bodo iskali bližnjice pri mukotrpnem pisanju domačih nalog.
-
Za slovenske študente se je leto začelo obetavno. Ministrstvo za visoko šolstvo jim s prihodnjim študijskim letom obljublja zvišanje subvencij za bivanje pri zasebnikih. Doslej je subvencija za bivanje pri zasebnikih, ena izmed oblik subvencioniranja bivanja, znašala 32 evrov. Po napovedih ministrstva bo od prihodnjega študijskega leta s približno vrednostjo 100 evrov izenačena z dodatkom za bivanje, do katerega so upravičeni prejemniki državne oziroma Zoisove štipendije.
-
Dragi Blaž, zdaj, ko se začasno poslavljaš od nas, gledam slavno fotografijo iz začetka osemdesetih let – naredil jo je takratni fotograf Mladine Janez Bogataj na odprtju Feotove razstave v Knjižnici Jožeta Mazovca. Fotografija je bila čez kakšni dve desetletji povečana na celo steno Bežigrajske galerije ob razstavi del vizualnih pesnikov – torej tudi tebe in mene –, pod njo pa naju je s Feotom fotografiral Borut Krajnc. To fotografijo sem ti pred kakšnim letom prinesel, ko si si jo zaželel, da bi te v tvoji skromni sobici v domu CSSS v Stari Loki spominjala na prijatelje. Verjetno te je tudi spremljala v zadnjih urah. Pred kakšnim mesecem, ko sem te obiskal, je še bila tam. Na tej fotografiji, ki nas opozarja na našo minljivost, je osem prijateljev, šest prijateljev in dve prijateljici. Takrat smo bili prepričani vsak o svoji neminljivosti; vsaj o minljivosti nismo razmišljali, saj smo imeli pred sabo še mnogo načrtov, ki smo jih želeli uresničiti. Sedaj je ta fotografija le opozorilo, kako je življenje v resnici minljivo, kako vsi počasi odhajamo.
-
Kot že rahlo ostarel in od vseh zapuščen, v kot zavržen skromni uradnik zadnje čase rad gledam televizijo. Najbolj všeč so mi porniči (pred znanci to obsesijo opravičujem z izgovorom, da me pri njih zanima zgolj vsebina) in dokumentarni filmi o življenju živali. Vse ostale oddaje, od poročil in političnih komentarjev do bolj ali manj resnih “pravih” umetniških filmov, se mi zdijo nasilne, saj za njimi vedno stoji neki creator, ki ima his master plan, ki me z zgovornostjo, igranjem na čustva in podobnimi triki nemilostno tunka v njegov svet. Pri teh porničih in dokumentarcih pa vendarle lahko direktno vidim v fiuku vsplahutane joške in mezeče mehke riti ali pa v grozi mrmrajoče gnuje, ki se v strahu pred napadom leva histerično gonijo po izsušeni afriški ravnici, skratka elemente duševnega obeda, ki mi ga ne pripravi znan kuharski mojster, temveč vse te drobce brez tuje sugestije lahko zmešam sam v svoji glavi, jih poljubno začinim in na koncu tiho sam vase rečem, madona, takle je ta svet. (Zraven se mi pa zdi, da je sicer res, da sem le skromni uradnik, ampak da tudi mi nismo od muh in da včasih po kakšni tolsti misli posežemo.)
-
30. 1. 2025 | Družba
Odločevalcem pošljite svoje predloge o medijih in demokraciji
Med marcem in julijem bo Mirovni inštitut organiziral zbor občank in občanov o medijih in demokraciji. Vabijo vas, da se jim pridružite in delite svoje poglede in predloge, ki jih bodo naslovili na odločevalce, ki oblikujejo prihodnost medijev in demokracije.
-
30. 1. 2025 | Družba
V Kinodvoru bodo danes ob 17. uri premierno predvajali film V tišini življenja, v katerem je Manca Košir odkrito spregovorila o življenju in odhajanju. Režiserka Nina Blažin je v observacijski dokumentarec, ki so ga že prikazali na lanskem Festivalu slovenskega filma, vpletla tudi svojo osebno izkušnjo izgube. Premieri bo sledil pogovor z ustvarjalci.