• Uredništvo

    24. 4. 2024  |  Družba

    »Nimamo več razlogov za praznovanje prvega maja«

    "Prvi maj - praznik dela - delavke in delavci izkoristimo za zaslužen počitek in sprostitev. Dan obeležujejo praznovanja, dobro se je in pije. Vsako leto pa imamo delavke in delavci vedno manj razlogov za praznovanje, medtem ko se skrbi, nezadovoljstvo in jeza povečujejo. Življenjski stroški naraščajo, naše plače stagnirajo. Na delovnih mestih se izkoriščanje stopnjuje, produktivnost se povečuje, število ur, ki smo jih primorani preživeti v službi, pa je vedno večje. Vedno bolj se širi prekarnost, počasi razpadajo sistemi socialne države, gospodarstvo pa medtem ustvarja rekordne dobičke, od katerih delovni ljudje nimamo popolnoma nič. Nimamo več razlogov za praznovanje prvega maja, zato bomo temu dnevu vrnili zgodovinsko borbenost in se ob 16. uri zbrali na Kongresnem trgu v Ljubljani."

  • Izak Košir

    24. 4. 2024  |  Družba

    V Sloveniji želijo zbrati 100.000 podpisov

    V gibanju My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) so danes pričeli zbirati podpise za varen in dostopen splav v Evropi. Gre za največjo kampanjo Inštituta 8. marec doslej, v okviru katere želijo zbrati milijon podpisov, od tega želijo zgolj v Sloveniji preseči magično mejo 100.000 podpisov. Na današnji novinarski konferenci na Trgu republike v Ljubljani so članice in člani Inštituta 8. marec razkrili, da pri tokratni kampanji sodeluje rekordno število prostovoljcev, direktorica inštituta Nika Kovač pa je ob tem spomnila, da je Slovenija prva država v Evropi, ki je pravico do splava zapisala v ustavo, kar je podedovala po nekdanji socialistični Jugoslaviji, ki je bila na tem področju pionirka.

  • STA

    24. 4. 2024  |  Družba

    »Resno ogroženo zdravje in življenje necepljenih oseb«

    Slovenski pediatri in šolski zdravniki so ob začetku svetovnega tedna cepljenja izrazili zaskrbljenost, ker so se zaradi upada deleža cepljenih otrok in mladostnikov tudi v Sloveniji začele spet pojavljati ošpice in v večji meri spet tudi oslovski kašelj. To je po njihovih navedbah znova resno ogrozilo zdravje in življenje necepljenih oseb.

  • STA

    24. 4. 2024  |  Družba

    Okoljski hrup ima negativne posledice za zdravje

    Zadnjo sredo v aprilu vsako leto zaznamujmo mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Letos Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izpostavlja predvsem pomen izboljšanja zakonodaje na področju okoljskega hrupa, ki ima številne negativne posledice za zdravje. Prav tako so izpostavili, da hrup negativno vpliva na vedenje in kognitivni razvoj otrok.

  • Uredništvo

    24. 4. 2024  |  Družba

    »Prepoved splava je vrhunec hipokrizije«

    "Eden najbolj očitnih znakov razvitega sveta je nadzor rojstev, ki je prinesel večje preživetje otrok in osvoboditev žensk od statusa rodilj ter s tem večjo enakopravnost žensk. Večjo, ne pa še celotne. Skrajni čas je, da dobi Evropska unija, ki že ima skupen predpis o velikosti kumaric, tudi skupno zakonodajo o splavu: ta pravica, ki je pri nas vpisana v ustavo, je ponekod še vedno prepovedana, drugod omejena, plačljiva ali pa nedostopna zaradi politično zlorabljanega ugovora vesti zdravnikov. Okoli dvajset milijonov žensk tako v EU nima dostopa do splava in nobenega dvoma ni, da to najbolj prizadene deprivilegirane ženske, ki si ne morejo privoščiti plačljivega posega v zasebnih klinikah v domovini ali tujini. O tem, kaj se dogaja 'na črno', je treba brati nobelovko Annie Ernaux. In ravno v tem je prepoved splava vrhunec hipokrizije: velja samo za tiste brez denarja."

  • Uredništvo

    23. 4. 2024  |  Družba

    »Na Rožniku bo verjetno treba v prihodnosti posekati še veliko dreves«

    "Urbani gozd ima poseben status, saj je nanj navezanih veliko ljudi. Ne moremo le gozdarji argumentirano povedati, kako bi morali z gozdom gospodariti. Treba je upoštevati tudi ljudi in njihova čustva do dreves. S strokovnega vidika niso bile storjene napake, pozabljeno pa je bilo na ljudi, ki se na Rožniku vsak dan sprehajajo. Pravilna pot bi bila izobraževanje ljudi, njihovo ozaveščanje in bolj obiskovalcem prilagojena dinamika sečnje. To pomeni manj intenzivno sečnjo, izvedbo nujnih del v manjšem obsegu, četudi so s tem povezani višji stroški in bi kdo rekel, da takšno ravnanje ni ekonomično. Mestna občina Ljubljana bi morala več narediti pri ozaveščanju ljudi. Na Rožniku bo verjetno treba v prihodnosti posekati še veliko dreves, v kar nas bodo prisilile podnebne spremembe z ekstremnimi vremenskimi dogodki. Gozdove bo treba pomladiti in razmišljati, kako jih lahko naredimo odpornejše in predvsem take, da bodo še vedno lahko opravljali svojo zelo pomembno rekreacijsko funkcijo."

  • STA

    23. 4. 2024  |  Družba

    Slovenija pohvaljena zaradi napredka pri pravicah skupnosti LGBTQ+

    Letošnje poročilo ameriškega State Departmenta o človekovih pravicah po svetu prvič doslej v uvodu, kjer so ponavadi navedeni najhujši kršitelji, omenja tudi Izrael. Omenjena je tudi Slovenija, vendar s pozitivnega vidika napredka na področju pravic skupnosti LGBTQ.

  • Uredništvo

    23. 4. 2024  |  Družba

    Žižek / Ali najboljši kapitalizem vodijo komunisti?

    "Desni populizem je levici ukradel revolucijo z vdorom v ameriški kongres, saj so sanje vseh levičarjev, da zbrano ljudstvo vdre na sedež oblasti," je v oddaji Marcel na TV Slovenija dejal filozof Slavoj Žižek.

  • STA

    22. 4. 2024  |  Družba

    Odkritje slovenskih znanstvenikov

    Slovenska znanstvenika sta sodelovala pri raziskavi, s katero so odkrili posebno vrsto bakterij, ki v črevesju porabljajo holesterol in lahko pomagajo pri zniževanju holesterola in tveganja za bolezni srca in ožilja pri ljudeh. Sodelujoči v študiji se nadejajo, da bodo z razumevanjem črevesnih bakterij prišli do novih možnosti za terapije.

  • Uredništvo

    22. 4. 2024  |  Družba

    »Smo na pragu novega totalitarizma«

    "Smo na pragu novega totalitarizma. Ne gre za fašistično ali komunistično doktrino, gre za totalitarizem žametnih rokavic, ki ga ne občutimo, a ki nas bo udaril z železno pestjo."

  • Uredništvo

    19. 4. 2024  |  Družba

    »Nadzor je prisoten že dolgo, samo zdaj se ga bolj zavedamo«

    "Sodoben strah o sledenju in izgubi zasebnosti ima svoje temelje v realnosti. Na vsakem koraku smo izpostavljeni tehnologijam, ki spremljajo naše aktivnosti in zbirajo podatke brez naše vednosti. Pogosto smo priča primerom zlorabe podatkov s strani korporacij in vladnih agencij, kar vodi v kršitev pravice do zasebnosti in možnost nadzora ter manipulacije z našimi življenji."

  • Uredništvo

    19. 4. 2024  |  Družba

    Kako osvoboditi zgodbo o Sloveniji mitov, ki so jih druga o drugi napisale politične elite

    "Tranzicijskim povzpetnikom ni uspelo le prevzeti oblasti in vpeljati novih oblik podrejanja, njihov glavni dosežek je v tem, da so za seboj zabrisali vse sledi. Ostali so junaki, funkcionarji, po katerih se imenujejo človekoljubne fundacije, in poslovneži, ki predavajo srednješolcem o receptih za uspeh. Občasno nam ob naših stiskah pokažejo na kako tarčo – desnica pravi, da je inflacijo zakuhal Golob ali da je poplave povzročila Nika Kovač, liberalci pravijo, da vam je svobodo ukradel veliki lutkar Janez Janša. Nič od tega pa ne more prinesti sprememb v življenja zatiranih. Položnice, odločbe, dopisi in obvestila še kar naprej prihajajo, emancipacije ni nikjer na vidiku. In prav v tem leži izziv delavskega razreda – kako osvoboditi zgodbo o Sloveniji mitov, ki so jih druga o drugi napisale politične elite, in razumeti, kaj se nam je zares zgodilo."

  • Vanja Pirc

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Strmoglavljeni režiser / Bo primer Matanić okrepil boj proti spolnemu nadlegovanju?

    Na Hrvaškem odmeva razkritje, da naj bi priznani filmski režiser Dalibor Matanić, avtor v Cannesu nagrajenega filma Zenit, Netflixove serije Novine in HBO-jeve Šutnje, najmanj desetletje spolno nadlegoval mlade filmske delavke in jim glede na njihov odziv omogočil ali pa onemogočil delo pri svojih projektih. Urednica kulture pri Večernjem listu Milena Zajović je na začetku aprila objavila članek, iz katerega je razvidno, da je govorila z osupljivim številom žrtev (okrog 30), in čeprav jim je omogočila, da tako njihova imena kot pričevanja ostanejo anonimna, je bilo že zgolj razkritje, da je šlo za dolgoletno serijsko prakso, dovolj, da je primer sprožil odziv javnosti in pristojnih organov.

  • Monika Weiss

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    600 praznih postelj / Brez delavcev so domovi za starejše prazni

    Zaradi pomanjkanja delavcev ima danes prazne postelje že vsak četrti dom za starejše; po ocenah je tako praznih več kot 600 postelj. To je eno od opozoril, ki so jih na ministrstvo za solidarno prihodnost poslali iz Skupnosti socialnih zavodov. »Zmanjšanje namestitvenih zmogljivosti je skrajen ukrep, vendar se mu ni mogoče izogniti, če naj v domu zaščitijo zaposlene in stanovalcem zagotovijo varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego,« je opozorila predsednica skupščine skupnosti Valerija Lekić Poljšak.

  • Matic Gorenc

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Judje so krivi za vse

    Enajstega aprila je v javnost prišla novica: strokovna komisija ministrstva za kulturo je odločila, da Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot ne bo podaljšala statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, saj zanj ne izpolnjuje potrebnih pogojev. Nevladne organizacije morajo od podelitve statusa na dve leti pripraviti poročilo za strokovno komisijo, kjer navedejo svoje pomembnejše dosežke, s čimer zadostijo merilom za podaljšanje statusa. »Kriteriji so zelo jasni, transparentni in predvsem za vse enaki,« je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

  • Luka Volk

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba

    Trgovanje s kostmi

    Jože Dežman, v času zadnje Janševe vlade direktor Muzeja novejše zgodovine (danes Muzeja novejše in sodobne zgodovine), sicer še vedno vodja vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je pred razrešitvijo skušal postaviti razstavo o breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Omenjena komisija je namreč oktobra leto prej tam zaključila izkop posmrtnih ostankov več kot tri tisoč okostij in ostankov žrtev povojnih pobojev. Vendar pa je strokovna komisija na kulturnem ministrstvu odločila, da razstavi ne nameni državnega financiranja, ker je strokovno pomanjkljiva.

  • Borut Mekina

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba

    Ukinimo komentarje!

    Preplah na slovenskih šolah pred morebitnim strelskim pohodom, ki naj bi se zgodil 10. aprila, je sprožil eden od uporabnikov spletnega portala 24ur. Uporabnik z imenom »Slava_Rusiji« je njihov članek o streljanju v šoli na Finskem drugega aprila komentiral z besedami: »10. aprila bo pa pri nas.« Na POP TV so komentar zaradi neprimernosti in kršenja pravil takoj izbrisali in o zapisu obvestili policijo. Kaj se je zgodilo potem, vemo: policija je obvestila šole, šole so obvestile starše, v Sloveniji je zavladala panika, mnogi starši svojih otrok tisti dan niso poslali k pouku.

  • Luka Volk

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Začetek zbiranja podpisov za vseevropsko pobudo za varen in dostopen splav

    Poljska velja za državo z eno najstrožjih zakonodaj na področju reproduktivnih pravic žensk; tam je, podobno kot na Malti, splav prepovedan skorajda brez izjem. Donald Tusk, ki je zasedel mesto poljskega premierja po oktobrskih volitvah in tako končal osemletno vlado konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), se je na položaj zavihtel tudi z obljubo, da bo to spremenil. Poljski poslanci so minuli konec tedna obravnavali kar štiri predloge, ki poskušajo spremeniti restriktivno zakonodajo na področju reproduktivnih pravic žensk, in jih poslali v nadaljnjo obravnavo. Vendar pa bi bila lahko pot do nove zakonodaje še dolga in zapletena. Največjo oviro namreč še vedno predstavlja poljski predsednik Andrzej Duda iz vrst PiS, ki ima možnost uveljavitve predsedniškega veta, Tuskova koalicija pa nima potrebne večine treh petin poslancev, da bi ga zavrnila.

  • Monika Weiss

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Pri JEK 2 že skrivalnice in aneksi

    Državna družba Gen energija, nosilka projekta drugi blok jedrske elektrarne JEK 2, je v zadnjih treh letih naročila že vrsto raziskav, povezanih s projektom JEK 2. Ena ključnih je raziskava potresne varnosti, ki je pomembna tudi zaradi dvomov o neprimernosti Krškega polja, na katere je že leta 2013 opozoril francoski inštitut za jedrsko in radiološko tveganje IRSN. Vse več je znakov, da projekt JEK 2 teče po ustaljenih vzorcih javnega naročanja in državnih projektov v Sloveniji: roki izvedb se podaljšujejo, cene višajo, kljub javnim zagotovilom predsednika vlade Roberta Goloba o transparentnosti projekta pa tudi tokrat raziskave niso avtomatično javne, ampak se njihova objava napoveduje v nejasnih rokih in na nedoločene načine. Je to res dober in sprejemljiv potek projekta JEK 2, najdražjega državnega projekta doslej, o katerem se bodo prebivalci na referendumu izrekali novembra?

  • Luka Volk  |  foto: Luka Dakskobler

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    »Lahko govorimo o miru, vendar je težko najti mir sredi genocida«

    Mag. Samar Zughool je rojena v Amanu, v glavnem mestu Jordanije, živi pa v Sloveniji. Je politologinja, vodja medkulturnih usposabljanj in raziskovalka. Že v Jordaniji je s pomočjo improviziranega gledališča in plesa iskala načine, kako graditi mostove med različnimi kulturami, podobno počne zdaj v Sloveniji, kamor se je preselila pred približno desetimi leti. Kot članica delovne skupine za enakost spolov pri evropski konfederaciji razvojnih nevladnih organizacij CONCORD trenutno raziskuje integracijo načela enakosti spolov v migracijske in mednarodne politike.

  • Peter Petrovčič

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Ustavni sodnik, s.p.

    Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1999 in se kmalu za tem zaposlil v kabinetu tedanjega predsednika vlade Andreja Bajuka (NSi). Kot izhaja iz njegovega življenjepisa na spletni strani ustavnega sodišča, je potem s pomočjo državne štipendije odšel na magistrski študij na Harvard v ZDA. Tam je nato desetletje iskal svoje mesto pod soncem in se preskušal na različnih oddelkih in pri številnih predmetih, dokler se ni v Slovenijo vrnil spomladi 2017, ko je bil izvoljen za ustavnega sodnika.

  • Borut Mekina

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Dobri ruski vohuni 

    Ruska obveščevalna aktivnost in propaganda sta v Sloveniji od jeseni »na polnih obratih«, nam je povedal eden od članov našega obveščevalnega aparata, ki seveda ne želi biti imenovan. Spremembe naj bi zaznali že konec leta 2022, ko je Rusija našo državo uvrstila na seznam neprijateljskih držav. Tedaj so v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) odkrili dva ruska vohuna posebne vrste, v žargonu imenovana »ilegalca«.

  • Peter Petrovčič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Priročnik za korupcijo

    Ta članek bi bilo pravilneje poimenovati »Priročnik za korupcijo: primer TEŠ 6«, saj v njem razkrivamo različne izvedbene načine nezakonitega prelivanja javnih sredstev v zasebne žepe v primeru večjih infrastrukturnih projektov. Skrb, da utegne vseeno priti prav interesnim skupinam in politikom ob prihodnjih večjih infrastrukturnih projektih, pri čemer bo gotovo največji gradnja novega bloka jedrske elektrarne v Krškem, je odveč: prav te interesne skupine in politiki namreč te načine poznajo. Drugače je s sleherniki: ne znamo namreč vedno prepoznati, kaj se dogaja, nimamo časa, vse skupaj je zavito v visokoleteče besede.

  • Uredništvo

    17. 4. 2024  |  Družba

    »Danes je paranoja to, da vas nihče ne gleda«

    "Obsesijo s selfieji in družbenimi omrežji vidim kot širšo krizo družbe. Včasih je bila paranoja občutek, da vas ves čas nekdo gleda. Danes pa je ravno obratno. Paranoja je to, da vas nihče ne gleda. Tega vas je strah, da objavite selfie, ko ste pretekli maraton in nihče tega ne pogleda, nihče ne komentira, nihče ne všečka."

  • STA

    17. 4. 2024  |  Družba

    »Nikotin ljudem jemlje svobodo izbire«

    V spodnjem domu britanskega parlamenta so poslanci v torek potrdili predlog zakona, ki prepoveduje prodajo tobačnih izdelkov vsem, ki so se rodili po 1. januarju 2009. Gre za ukrep, s katerim si britanska vlada prizadeva postopoma znižati število kadilcev. Predlog mora sedaj potrditi tudi zgornji dom parlamenta.

  • STA

    16. 4. 2024  |  Družba

    Za del države izdano oranžno vremensko opozorilo

    Od severovzhoda se nam približuje izrazita hladna fronta, ponekod na severovzhodu že dežuje. Meja sneženja se bo popoldne spustila do okoli 700 metrov in krajevno tudi nižje. Za jugozahod države in tudi za osrednjo Slovenijo je izdano oranžno opozorilo zaradi močnega vetra, zaradi snežnih razmer je oranžno opozorilo izdano za južno polovico države.

  • Uredništvo

    16. 4. 2024  |  Družba

    Gladovna stavka za Palestino

    V prostorih Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) od 12. do 21. aprila gladovno stavka igralka Draga Potočnjak, letošnja prejemnica nagrade Polde Bibič za življenjsko delo. Kot je zapisala v izjavi, je stavka dejanje obupa, a tudi zadnji kanček upanja v solidarnost in človečnost. Njeno gladovno stavko podpirajo tudi v SMG.

  • 15. 4. 2024  |  Družba

    »Tisti, ki so posebej kritični do režima, postanejo njegove tarče«

    "Od zasedbe Krima do danes Ukrajina beleži eno najvišjih številk preganjanih pisateljev in pesnikov, kulturnikov in humanistov, ki so ali pristali v zaporu ali ruskem ujetništvu ali bili umorjeni. V Gazi pa je bilo doslej ubitih že skoraj sto pisateljev, pesnikov in novinarjev, nekateri načrtno, spet drugi kot kolateralne žrtve. Zgodovina nas uči, da tisti, ki so posebej kritični do režima, postanejo njegove tarče."

  • Uredništvo

    15. 4. 2024  |  Družba

    »Neka kristjanka mu je pisala, da je prvič obiskala džamijo, samo zato, da je lahko tam molila zanj«

    "Bi prepustili svoje lepo mlado belo telo človeku, ki mu je ime Seyed Yousef in ga barva kože pa obraz na prvi pogled izdajata, da prihaja iz arabskega sveta? Eden takih se je pred leti znašel v Ljubljani. Do svoje zgodnje smrti je rešil okoli dva tisoč ljudi, večinoma Slovencev in Slovenk. Fanatično predano delo ga je povsem izmučilo in poslovil se je pri petdesetih. Tujec, Arabec, temnopolt, ki je brez poželenja po belih ženskih telesih prav ta reševal smrti. Tujec, kateremu v zahvalo in z željo, da ozdravi, so molili tisoči vernih Slovencev. Neka kristjanka mu je pisala, da je prvič obiskala džamijo, samo zato, da je lahko tam molila zanj. Morda so takrat že odstranili svinjske glave, ki smo jih v dokaz strpnosti in ljubezni do bližnjega nametali pred prag."

  • STA

    15. 4. 2024  |  Družba

    Diskriminacija invalidov v Sloveniji / »Odrivamo jih na rob družbe«

    Pred dnevom paraplegikov in tetraplegikov je varuh človekovih pravic Peter Svetina poudaril, da sta zagotavljanje enakih možnosti in nediskriminacija invalidov ključna izziva naše družbe na tem področju. Pomemben korak k aktivnejšemu vključevanju invalidov v družbo je tudi omogočanje dostopa do osebne asistence, je pojasnil v sporočilu za javnost.