Zdravniki ali rablji?

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je prejšnji mesec začel zakonodajno pot. Ta bo najverjetneje dolga in polemična, podporo so mu doslej izrecno izrekli zgolj v Levici. Pred sprejetjem zakona pa še naprej svarijo predstavniki katoliške cerkve in zdravniških organizacij. Predvsem silovit je odziv zdravniškega vrha, ki se – namesto na božjo besedo – sklicuje na medicinsko etiko.

Nutrije / Eksterminacija preložena

S 1. avgustom naj bi na Ljubljanskem barju in ob okoliških ljubljanskih vodotokih začele pokati lovske puške, s katerimi naj bi lovci, člani lokalnih lovskih družin, postrelili tu živečo populacijo nutrij. A direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic je ta teden sporočil, da se »operativni del odlova nutrij« prestavlja vsaj za mesec dni oziroma na jesen. Za nič krive ljubljanske nutrije torej še obstaja upanje.

Dr. Ana Kerševan / »Vlaganje tožb zoper protestnike je bilo nedopustno«

Državno odvetništvo zastopa Slovenijo pred domačimi in mednarodnimi sodišči. Včasih je to zelo nehvaležno delo. »Varovali« so interese države pred izbrisanimi, po nareku vlade Janeza Janše so preganjali protivladne protestnike. O tem, o pritiskih predvsem prejšnje vlade na njihovo delo in sam obstoj, je za Mladino spregovorila generalna državna odvetnica, ki si je prav zato zadala zahtevno nalogo sistemske zaščite samostojnosti in neodvisnosti zdaj vsakokratni vladi povsem podrejenega pravosodnega organa.

Kdo se boji Tine Gaber?

Tabloidno žilico slovenskih medijev je skorajda razneslo, ko sta bila predsednik vlade Robert Golob in njegova partnerka Tina Gaber na začetku leta prvič opažena skupaj v nakupovalnem središču v Ljubljani. Ko so ugotovili, da so ju kamere italijanske televizije Canale 5 ujele med vatikanskim božičnim koncertom v Rimu, praktično nista imela druge izbire, kot da zvezo naposled razkrijeta tudi širši javnosti.

Konec poletja

To je poletje našega nezadovoljstva. Kaj smo dobili namesto poletja, vidite in slišite in čutite: burne nevihte, strašna neurja, strahovite ujme, peklenske bliske in treske, grozovito grmenje, orkanske sunke vetra, kakršnih ne pomnimo, močne nalive, rekordne toče, hude ohladitve. Od koruze ni ostalo nič, klasi so prazni, vinogradi so uničeni, ladjam v koprski luki se trga, hiše so ostale brez streh, partizansko bolnico Franjo je odnesla povodenj. Če bomo hoteli poleti preživeti, bomo morali postati mojstri evakuacije. Ja, držati se bomo morali tega, kar v Mannovi Vročini neprestano ponavlja Robert De Niro: »Ne naveži se na nič, česar nisi voljan zapustiti v tridesetih sekundah, če za petami začutiš nevarnost.« V trenutku – no, v tridesetih sekundah – bomo morali zbežati in vse zapustiti, s telefonom vred. Kdor bo hotel v zadnjem trenutku zgrabiti telefon (kot oni očka v Östlundovi Višji sili), bo umrl. Odnesel ga bo bodisi ogenj, neurje ali povodenj. Kako bo šele čez tri leta?

»Nujno je gasilsko prilagajanje«

»Posledice podnebnih sprememb so nas absolutno prehitele,« pravi geograf Dušan Plut, upokojeni profesor, zdaj svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti na področju okoljevarstva. Naši ukrepi, zmanjševanje toplogrednih plinov in prilagajanja, močno zaostajajo, pravi in dodaja: »Še več: vse pogostejše ekstremne vročine, požari, suše, bolezni in neurja, ki so posledice podnebnih sprememb, dodatno uničujejo naše gozdove, biotsko pomembna mokrišča in druge ekosisteme ter dodatno šibijo zmožnost naravnega blaženja podnebnih sprememb.«

Podnebno vrenje

Na Blokah so si pred 15 leti in več gradili nepremičnine tranzicijski poslovneži. Leta 2009 so mediji pisali o Zimskem dvorcu na Blokah, ki ga je za enega vodilnih v (takrat še državni) banki NLB zasnoval arhitekturni biro Potokar-Ravnikar, le nekaj kilometrov stran pa je bilo bivališče drugega znanega politika in (kasneje zaprtega) poslovneža Igorja Bavčarja. Večinoma je šlo za zimske rezidence, privlačnost območja so bile namreč »prave zime in lov«. Zdaj postaja območje znova priljubljeno, ker je poleti hladneje. Na letošnji najbolj vroč dan, ponedeljek, 17. julija, ko so v Beli krajini izmerili 37,2 stopinje Celzija in v Ljubljani 35,1 stopinje Celzija, je bilo v Novi vasi na Blokah 31 stopinj.

Kar navadite se na gnečo

Zaradi gneče na slovenskih cestah, sploh na ljubljanski obvoznici, se ministrstvo za infrastrukturo in Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) pripravljata na gradnjo novih cest in širjenje starih, razvoj javnega prometa pa je še vedno zapostavljen. In to čeprav širitev cest na dolgi rok ne zmanjša gneče na cestah, prej velja nasprotno.

Izkoriščanje tujih delavcev

Inšpektorat za delo je odkril še enega v nizu primerov izkoriščanja tujih delavcev, tokrat v podjetju Alumero v Slovenski Bistrici – gre za podjetje, ki med drugim proizvaja nosilne konstrukcije za sončne elektrarne. Marca naj bi bilo prek posrednikov sprejelo 28 ukrajinskih delavcev, ne da bi preverilo zakonitost dokumentov o napotitvi na delo. Med nadzorom je inšpektorat ugotovil še številne druge nepravilnosti, kot so pomanjkljiva dokumentacija, neurejeno zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter neustrezna usposobljenost delavcev. Inšpektorji so izvedeli tudi, da naj bi bili tuji delavci delali po 12 ur in več na dan, poleg tega naj bi bili obravnavani drugače kot drugi zaposleni v podjetju, saj naj ne bi bili smeli uporabljati skupnih prostorov za malico, občasno sploh niso smeli iti na kosilo.

Zvezdan Martič / »Sam sem osebno takoj za to, da se Studio City vrne. A to ni moja odločitev.«

Zvezdan Martič je 13. julija postal predsednik uprave RTV Slovenija. Podprlo ga je 16 članov sveta od 17, takoj po izvolitvi pa je napovedal, da bo najprej uredil odnose v hiši. Razmere na RTV Slovenija, predvsem pa na TV Slovenija, so nevzdržne. Poskus političnega prevzema in razgradnje, ki je potekal v letih Janševe vlade in se je zavlekel še za dodatno leto, je pustil posledice. Ne samo pri kadrih, ne samo pri financah, ne samo pri vsebini, informativni program TV Slovenija, paradni konj te medijske hiše, je izgubil gledalce in gledalke, izgubil je verodostojnost. To bo zelo težko povrniti. Bo Zvezdan Martič zmogel? Je pravi človek na pravem mestu? Na TV Slovenija je že več kot 30 let, bil je voditelj, novinar, urednik, pomočnik direktorice, snemal je dokumentarne filme, postavil MMC, gotovo do podrobnosti pozna delovanje hiše. In še nekaj, pridružil se je stavkajočim, ki se na RTV Slovenija borijo za javnost. Naloga, ki jo ima pred seboj, je težka, za zdaj ga, kar je bistvenega pomena, kolektiv podpira.

Več ko imaš, višji so popusti

Zakaj se v Sloveniji več tisoč podjetnikov ukvarja z oddajanjem avtomobilov v najem, ko pa si želimo avtomobil izposoditi, prek spleta najdemo zgolj nekaj deset ponudnikov? Pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) so za Mladino naredili analizo poslovnih subjektov, torej podjetij, ki imajo kot stransko dejavnost registrirano »dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup«. To so podjetja, ki se ne ukvarjajo s tako imenovanim rent-a-carom kot glavno dejavnostjo. Ugotovili so, da je takšnih podjetij več kot 7789, verjetno pa še več, saj lahko imajo podjetja stranske dejavnosti vpisane v aktu o ustanovitvi, ne da bi jih navajala v Poslovnem registru Slovenije. Poleg omenjenih ima kar 1756 podjetij kot glavno dejavnost registrirano obratovanje taksijev.

Manj ko imaš, težje se pobereš

Decembra lani, dober teden pred začetkom praznikov, ko je bilo ljubljansko mestno središče polno ljudi, ki so drveli iz trgovine v trgovino po božičnih nakupih, je lučaj stran, v ljubljanski Šiški, ponoči zagorela bivalna prikolica. V njej je hudo bolan živel Zoran Tešanović. Bil je eden tistih, ki so leta 1992 z izbrisom izgubili praktično vse pravice. Pred tem je bil trgovec na ljubljanski tržnici. Njegov status kljub prizadevanjem ni bil nikoli docela urejen, ni mogel zaprositi za medicinsko in socialno oskrbo, ki jo je nujno potreboval, zato je bil prisiljen živeti na robu družbe – živel je v prikolici brez elektrike, vode in ogrevanja, pozimi se je grel ob plinskem gorilniku. To bi utegnil biti tudi vzrok za požar, v katerem je tisto noč umrl.

»Prihaja velika nevihta«

Zvok svobode (angl. Sound of Freedom), nepričakovana filmska uspešnica letošnjega poletja, se je znašel sredi kulturnega boja v politično polariziranih Združenih državah Amerike. Film, posnet po (deloma) resnični zgodbi o junaški akciji proti kriminalni združbi trgovcev z otroki v Kolumbiji, opevajo in promovirajo predvsem konservativni mediji in desnosučni mnenjski voditelji. Kritiki na nasprotnem ideološkem polu v njem oziroma predvsem v njegovi nenavadni promocijski kampanji prepoznavajo sredstvo za podpihovanje skrajno desničarske in antisemitske teorije zarote, ki trgovino z ljudmi povezuje z zlobno elitistično kabalo satanističnih pedofilov. Akcijski triler, ki ni našel poti do slovenskih kinematografov, je iz naftalina nehote potegnil teorijo zarote, znano kot QAnon.