• Maja Novak

    Maja Novak

    12. 6. 2015  |  Mladina 24  |  Ihta

    Ljudje niso ljudje

    Že 19. dan sem migrantka. Taki in drugačni dogodki v družini so me prisilili zapustiti mesto, ki mu pravim dom, in se začasno nastaniti v mestu, ki mu pravim vas. Tu, kjer sem zdaj, ni nič mojega. Presneto neudobno mi je. A v tem trenutku je na svetu še dosti bolj neudobno 51 milijonom resničnih beguncev, v EU jih je 60 tisoč, Slovenija pa naj bi v svoje varstvo sprejela 702 migranta, torej stotridesettisočinko skupnega begunskega števila. Kaj hujšega, je zakokodakala javnost, vsaj tista, ki se ima navado oglašati v raznih kontaktnih oddajah ter na spletnih forumih, teh vršacih civilizacije in kulture izražanja. Več

  • Grčija

    Grška dolžniška drama postaja zadnje mesece politično-ekonomska igra, ki se dramatično približuje končnemu izidu. Po štirih mesecih je Grčija dokončno na kolenih, država je nesolventna. Evropska komisija (EK) pričakuje odstop vlade in nove volitve, Grki se pripravljajo na referendum, tudi na izsiljen izstop iz evroobmočja. Vmes je še nekaj ekonomskih rešitev, toda v ospredju so politična sporočila. Slovita trojka dokazuje, kakšne so posledice, če se upirate EU in kapitalu. Hkrati pa je Ciprasova vlada nastavila ogledalo stari korumpirani oblasti. Na eni strani imamo dokaz, kako EU ne more preživeti, na drugi, kam nas lahko zapeljejo domači politiki. Oboje je enako strašljivo. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    12. 6. 2015  |  Mladina 24  |  Kolumna

    Delo

    Delo je nazadujoč, a še vedno pomemben časopis. FMR-jev nakup časopisa se zdi dobra novica. Novi lastnik bo gotovo boljši od Laškega, je stabilen, nizko zadolžen, perspektiven, Dela mu ni treba izčrpavati. Verjetno gleda na nakup najprej skozi ekonomska očala – izgub vsekakor ne bo hotel, visoke donosnosti pa tudi ne more pričakovati, toliko realističen najbrž je. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 6. 2015  |  Mladina 24  |  Pamflet

    Javni denar in javne besede

    Peripetije okoli prodaje »Telekoma« bi lahko končale v vojaškem leksikonu, a tokrat se velja ustaviti pri vprašanju demokratičnosti. Je bolj demokratično, da o prodaji odloča premier Miro Cerar ali vodja opozicijske ZL Luka Mesec ali celo eden bivših predsednikov, ki zoper prodaje grmi kar na spominskih srečanjih sicer posvečenim tragedijam druge svetovne vojne? Naj odloči vlada in njen SDH ali protestniki na ulicah in po medijih? Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    12. 6. 2015  |  Mladina 24  |  Dva leva

    Osnove demokracije

    Miro Cerar je nekaj let pred vstopom v aktivno politiko napisal knjigo z zvenečim naslovom Osnove demokracije. Po obliki podajanja zelo elementarno, a všečno in korektno predstavljen temeljni ustroj družbe in države. Tako rekoč demokracija za telebane, kot se tovrstnim priročnikom popularno reče. Kot taka bi morala postati obvezno počitniško čtivo poslancev nasploh, še zlasti onih iz vladne SMC, pa tudi sam avtor bi besedilo moral obnoviti. Če bi jo še enkrat prebral, bi morda prišel bliže odgovoru, kaj neki se je zgodilo, da so v enem letu iz zgodovinsko visokega rezultata (34,49 %) padli na tretje mesto v javnomnenjskih izmerah. Se lahko zgodi takšen padec? Lahko, čeprav težko. Tudi LDS, ki je leta 2000 dosegla na volitvah v DZ celo dva odstotka višji rezultat (a dva sedeža manj v državnem zboru), je popolnoma presahnila. Ampak dobro, LDS je svojo relativno moč gradila dolgo in postopoma ter postopoma, na obroke, potem tudi propadala. Cerar se je z novo stranko pojavil pred enim letom, 2. junija 2014, po enem mesecu, 13. julija, triumfiral na volitvah v DZ in že po enem letu padel (po zadnjih meritvah) na tretje mesto oziroma na tretjino zmagovalnih glasov. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 6. 2015  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Srce in duša naroda

    Ampak res – kdo v tej državi res verjame v kapitalizem? Odgovor bi vas znal začuditi: a v tej državi na to, da ima kapital svojo logiko in ne nazadnje tudi pravila, da je kapital zato, da se oplaja, dodaja vrednost, da nekaj v resnici le levica. Ne mislimo strankarsko: a le tisti, ki verjamejo v levo politično misel, dejansko tudi mislijo kapitalizem. Pošteni kapitalizem. Seveda, na tej točki se pač vse podre. Poštenega kapitalizma ni. Telekom je vlada (pro)dala Cinvenu, ker so jo izsiljevali, da se bomo sicer težje zadolževali. Kar je brez dvoma res. A v resnici smo obresti za prihodnje zadolževanje plačali posredno in tudi posredniku. In zato, ko bo naslednjič minister Mramor pohvalil ministra Mramorja, da mu uspeva dosegati nizko obrestno mero na svetovnem dolžniškem trgu, velja njegovemu znesku prišteti še kar nekaj stotnij milijonov evrov, ki jih je plačal vnaprej. Na primer s poceni Telekomom. Torej: zadolžujemo se po enakih višinah kot prej, le da obresti plačujemo drugače. Ne v denarju, v podjetjih. Več