• Maja Novak

    Maja Novak

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Ihta

    Literarne nagrade tako in drugače

    Najbolj depresiven mesec v letu je in jaz sem zagotovo najbolj depresivna oseba meseca. Anksiozna depresija pravijo temu, da ti srce ves čas razbija kot noro in da se bojiš lastne sence. Žalostna posledica tega je, da ne morem več slediti poročilom. Še novicam ne, kaj šele malce bolj analitičnim drobcem. Tako iz radia do moje zavesti prodira le to, kar lahko razume celo najbolj preprost občan: vreme, šport in reklame.

  • Prej opomin kot spomin

    Berlinski zid je simbolno padel 9. novembra 1989, pomenil je začetek spektakularnega konca socialističnih držav Srednje in Vzhodne Evrope, tudi na Balkanu. Evforija je zajela vse in vsakogar, mirni konec hladne vojne je obetal medsebojno spoštovanje, nove dogovore in sodelovanje. Združitev obeh delov Nemčije je bil najboljši dokaz tega zgodovinskega preobrata, odprla je pot kasnejši širitvi EU. Toda padec zidu, združitev Nemčij in širitev EU so hitro pokazali nekaj usodnih spregledov. Osvobajanje držav še ni svoboda ljudi, prehod brez zmagovalcev in poražencev se je spremenil v triumfalnost novega zahodnega gospostva. Toda politična pričakovanja se po tridesetih letih ekonomsko niso uresničila niti v Nemčiji in še manj v EU. Padec berlinskega zidu je zato prej opomin kot spomin na triumfalen »konec zgodovine« dolgega 20. stoletja.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Kolumna

    Večni repetenti

    Ali je bil razhod Šarčeve peterice in Levice nujen? Za Levico je bil. Če bi vztrajala kot pridružena članica, bi dosegla malo ali nič, izgubila pa bi veliko verodostojnosti. Ne umika se kot poraženka, kot zmagovalka pa tudi ne. A umika se v zanjo pravem času.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Pamflet

    Pok berlinskega kanala

    Pred 30 leti je padel Berlinski zid, ki je simboliziral konec komunizma v vzhodni Evropi. Obdobja torej, ko so uradni mediji služili kot propagandni aparat, ki je prikazoval realnost po željah komunističnih partij, in ki ni dopuščal parlamentarnega sistema, kjer bi s pogledi komunistov lahko polemizirale in tekmovale druge politične stranke.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Dva leva

    Zid svobode

    »(Schengen) ... je bila odlična ideja. Od katere smo imeli vsi veliko koristi. Se bomo kmalu sprijaznili z njegovim izginotjem?
    Od 26 držav v schengenskem območju jih je 10 že uvedlo omejitve na svojih mejah: celo sestrske države (Avstrija-Nemčija, Belgija-Francija) jih vračajo.
    Pred našimi očmi Švedska (od 4. januarja) znova vzpostavlja strog nadzor na svoji meji z Dansko, Belgija je enako storila s Francijo, Avstrija na svoje ozemlje uvaja dnevno kvoto 3200 migrantov (in le 80 ’vsakodnevnih’ prosilcev za azil ’v dobrem stanju’), Madžarska že mesece zapira svoja vrata, sosedje v Srednji Evropi ga že začnejo posnemati, Makedonija zavrne prehod Afganistancev iz Grčije.« 
    — Christian Makarian je v komentarju Le requiem de Schengen že pred skoraj štirimi leti napovedal konec evropskih sanj (L’Express, 29. 2. 2016).

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Uvodnik

    Huawei nas gleda

    V Evropi poteka zelo resna razprava o uvajanju novega standarda mobilne telekomunikacije 5G. Nobenega dvoma ni: države hitijo z uvajanjem novega standarda, to imajo vse vodilne države danes na vrhu prednostnih seznamov. Hitijo, ker je na to omrežje, njegovo hitrost in zmogljivost vezana tako rekoč vsa tehnologija prihodnosti, ki že nastaja, od umetne inteligence do interneta stvari. A vendar ta razprava ne poteka le znotraj tehnoloških krogov, temveč je to zelo resna politična, geostrateška in varnostna razprava. 5G je namreč tehnologija, ki sama po sebi že predstavlja nova razmerja na planetu. Edini, ki je dejansko tehnologijo razvil do stopnje implementacije in postavitve, je Huawei. Razvoj 5G je bil seveda državni projekt, država ga je podprla finančno in strateško. Evropska in ameriška podjetja so v zaostanku, poleg tega niso niti približno tako močna kot Huawei, evropska konkurenta Nokia in Ericsson pa po analizah nemških strokovnjakov zaostajata za nekaj let.