• 17. 7. 2020  |  Mladina 29  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Hrvaška

    Nič se ni spremenilo

    Hrvatje so šli na parlamentarne volitve in se odločili, da ostanejo pri starem. Plesnivem, vendar znanem. Res je glasovala le manjšina volivcev, približno 40 odstotkov, množična vzdržnost pa je bila nadvse dobrodošla za vladajočo oligarhijo. Kajti vojaško disciplinirani volivci HDZ so poslušno – epidemiji navkljub – odšli na volišča, privrženci Socialdemokratske stranke, upravičeno vdani v usodo, pa so ostali doma, zato je bila zmaga dosedanjega premiera, ki mu je treba priznati manipulatorsko spretnost, lahka. Nobenega nadležnega spraševanja opozicije ni bilo in le tu in tam se je v medijih slišal kak godrnjav glas, ko je skoraj pol leta pred rokom razpisal volitve, upravičeno v strahu pred jesenskim gospodarskim zlomom. Pri tem mu ni bilo mar za zdravje državljanov, pozabljeni so bili vsi epidemiološki ukrepi, šlo je celo tako daleč, da je bilo v noči volilne zmage v resnici prav grozljivo gledati, kako se vedejo oholi »zmagovalci« – objemali so se in poljubljali, samo kak dan pozneje pa se je epidemija razplamtela in Hrvaška se je uvrstila med šest evropskih držav, kjer je bila rast števila okuženih najhitrejša. Več

  • N'toko

    N'toko

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Žive meje

    Nova normalnost

    »Virus bo še dolgo z nami, morali se bomo navaditi na novo normalnost.« Že nekaj mesecev poslušamo takšne stavke od vlad povsod po Evropi. Ponavljajo se na vsaki tiskovni konferenci Jelka Kacina, na vsakem intervjuju s predsednikom vlade, v vsaki izjavi epidemioloških strokovnjakov. A po vseh teh mesecih ponavljanja dvomim, da zna kdo razložiti, kaj točno naj bi fraza »nova normalnost« zares pomenila. Bomo hodili v službe ali ne? Bomo dobivali nadomestila ali ne? Se bomo javno zbirali ali ne? Bomo obiskovali babice ali ne? Bomo potovali ali ne? Samo dajte odgovor, da bomo že enkrat vedeli, kako ravnati! Toda namesto konkretnih in v prihodnost usmerjenih načrtov dobivamo le kaotične ukrepe, ki se spreminjajo iz ure v uro. Ostani doma/vrni se na delo! Ne druži se z ljudmi/pojdi na dopust! Kot bi bili ujeti v neskončno spiralo sproščanja in zategovanja, spodbud in groženj. Več

  • Dramatično spoznanje

    Pandemija po pol leta ne pojenja, ne zdravstveno in ne politično-ekonomsko. Na eni strani se njen prvi val širi iz Azije in Evrope v ZDA in Latinsko Ameriko, hkrati pa se z odpiranjem meja vrača nekakšen drugi val okužb. O naravi bolezni še vedno vemo premalo, ustreznih zdravil ni, zdravstveni sistemi, zmogljivosti in ukrepi so ostali razmeroma nespremenjeni. Dileme pa so sedaj večje kot prej. Pandemije zaradi globalnih povezanosti očitno ni mogoče zamejiti, radikalnega zapiranja dejavnosti in omejevanja gibanja ljudi pa ni mogoče ponoviti. Alternativ ni veliko, vse zahtevajo zaupanje, sodelovanje ter pravo vrednotenje stroškov in koristi ukrepov. EU čakata dolgoročna recesija in nevarna politična polarizacija. Doma se bo ekonomska kriza jeseni zaostrila, politična nasprotja pa poglobila. Čas improvizacij in prelaganja odgovornosti na druge je minil. Novi populizem tretje Janševe vlade postaja vedno večja komedija zmešnjav, zmes konfrontacij in fiaskov. Entropija narašča in drugi val pandemije jeseni bo nevarnejši od spomladanskega. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Kolumna

    Vidno nevidni

    Naša politika rada govori o ugledu in vlogi Slovenije v tujini. Toda zunanje okolje je v bistvu ne zanima. To je slabo, ker se o nas vedno bolj odloča zunaj. Hkrati je ta politika kratkoročna, razklana in postavlja strankarske interese pred državne, nacionalne. Taka politika ne more spraviti skupaj pametne in kontinuirane zunanje politike. Za nameček deprofesionalizira lastno diplomacijo. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Pamflet

    Verjeti na besedo?

    Predlog zakona o RTV SLO je sprožil salve upora: Janša si hoče podrediti medije, orbanizacija Slovenije, uničenje neodvisnih medijev. Tenor vladnih nasprotnikov je jasen: delovanje nacionalke je odlično, torej ohranimo osrednjo medijsko hišo takšno, kot je. Minister za kulturo in seveda osrednja vladna stranka SDS načrtujeta vrsto sprememb, ena med njimi pa je zmanjšanje državnega financiranja. Kar je sprožilo novi val protestov, češ da se istih programov pač ne da ustvarjati s 15 milijonov manjšim budžetom. Po nekaterih izračunih gre iz proračuna blizu 100 milijonov nacionalki, medtem ko za vse preostale medije preostane le še borna peščica novcev. Objektivno je RTV SLO najbolj privilegirani medij v državi. No, med vsemi je tudi najbolj pluralistično uravnan. A če vzamemo, da je vreden največje pozornosti in skrbi, se vseeno zastavlja vprašanje: ali imajo državljani od njega tudi pravico kaj terjati? Na televizijskega varuha pravic se vrstijo številne pritožbe in pobude, ki pa v najboljšem končajo v pisemskih odgovorih varuhinje Ilinke Todorovski. V zadnjih letih so v vrhovih TV hiše obravnavali dva primera dveh intervjujev: z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom in z zabavljačem Thompsonom. Drugi je bil deležen resnega ukora in novinar Igor Pirkovič je bil odstavljen kot urednik Tednika. A oba primera sploh ne zadevata profesionalnost, saj pluralna televizija dopušča intervjuje tudi s posamezniki, ki jih del publike ne bo maral. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Uvodnik

    Poslanci ne smejo biti talci

    Ko je na začetku februarja postalo jasno, da je oblikovanje koalicije pod vodstvom Janeza Janše realna možnost, smo na tem mestu zapisali: »Poslanci v parlamentu niso za to, da bi postavljali vlade. Seveda delajo tudi to. A na splošnih volitvah jih volimo zato, ker so varuhi demokracije.« Jastrebi SDS in njihovi mediji so seveda ta zapis prikazovali kot odrekanje avtonomije poslancem, da postavijo novo vlado. A zapis je popolnoma jasen: ne danes ne takrat v Mladini nismo sprejemali obravnave poslancev kot ljudi, ki le pridno pritiskajo na gumbke po navodilu strankarskih šefov. Če ne spoštujemo funkcije poslanca, s tem ne spoštujemo niti demokracije. Poslanci so izbrani na volitvah, z njihovo izvolitvijo se demokracija dejansko zgodi. In tudi razmeroma visoke plače in druge dohodke imajo zato, ker jih razumemo kot varuhe demokracije, krhke in občutljive tvorbe. A bistvo delujoče demokracije je, da so ti poslanci res avtonomni. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Dva leva

    Balkanski križarji

    »Komunisti so med vojno pobili več Tigrovcev kot Italijani. Nasprotovanje spravni slovesnosti obeh predsednikov pa ZZB spreminja v Zvezo Zdraharjev in škodljivcev za naše rojake v zamejstvu.«
    — Janez Janša o partizanskih zločinih Več