Rok Golob: The Story Of Laxeno

Vse več slovenskih pop proizvajalcev se poizkuša v bolj resnih vodah, hkrati pa se nočejo preveč ali povsem oddaljiti od nekakšne "slovenske komerciale". Podobno kot pred časom Manci Izmaljovi se godi Roku Golobu, čeprav v navidez povsem drugačni glasbi. Golob, potomec Janija, se zdi, promovira svojo ploščo v takšnih oddajah, da človeka kar srh spreleti (Hri-bar, Čestitke in pozdravi), obenem pa bi bil rad...

Skinny Puppy: Mythmaker

Petindvajset let po nastanku in po kopici dogodivščin zveni skupina Skinny Puppy na Mythmakerju popolnoma drugače kot v osemdesetih letih ali na prejšnji plošči The Greate Wrong Of The Right. Čeprav imamo še vedno opravka z bizarnim electro industrialom z delčkom kitarske godbe, vseeno nekako nismo deležni potuhnjene bolezni godbene dekadence, kot jo je bilo mogoče zaznati v preteklosti.

Lusine: Podgelism

Malo škripanja, malo piskanja in malo melodije so stvari, ki na grobo najbolj zaznamujejo Američana iz Seattla Jeffa McIlwaina, bolj znanega pod partizanskim imenom Lusine. Zato tudi novi CD Podgelism, kjer ga remiksajo nekateri glasbeno podobni izvajalci od Apparata do Lawrencea, ni kaj dosti drugačen, kot če bi ga napravil sam. Najprej nas tlačenka malo prepiha, potem še malo poskoči - samo zato, da se nazadnje...

Libido: Drugič enkrat

Tale "holivudski kompleks", ko se hočejo sinovi osamosvojiti, hkrati pa postati vsaj tako uspešni kot očetje in zaradi tega res hudo trpijo, se je povsem prenesel v Slovenijo. Pa ne govorim samo o nepotističnih prijemih slovenskih oblastnikov, ampak predvsem o glasbi.

Von Suedenfed: Tromatic Reflexxions

Klubska oziroma plesna elektronika in njeni inovatorji se pogosto navdihujejo (in včasih tudi preizkušajo) v bolj avantgardnih strujah, avanturistov v nasprotni smeri pa je manj. Poleg tega ti zavoljo svojih artističnih teženj težko dosežejo pravi klubski učinek, ki bi na plesišču tudi resnično deloval.

Bungle: Down to Earth

Brazilci počasi lezejo iz lagodja latino-fluida in se počasi postavljajo pokonci z bolj ali manj temačnimi frekvencami drum and bassa. Po BTK-ju, ki vse bolj sveti na temnem nebu deep & dark zvoka, je tukaj s prvencem in po nekaj EP-jih tudi Bungle, ki pa vendarle ni ne tič ne miš. Tam nekje med vokali in boljenjem basa se umešča zvok, ki marsikdaj lahko sede v miksu ali skozi hitiče kot Just a little...

Alva Noto: Xerrox Vol. 1

Pod psevdonimom Alva Noto se skriva nemški umetnik zvoka Carsten Nicolai, ki je precej sodeloval s Sakamotom (projekti Vrioon, Insen in Revep ). Xerrox vol. 1 je njegov najnovejši samostojni projekt, na katerem se osredotoča na kopiranje različnih zvokov iz naše okolice - reklam, letališč, telefonov, skratka vseh zvokov, ki sestavljajo del vsakdanjega življenja sodobnega urbanega posameznika.

Masterlast: Mastery of Self

Ker se že kar nekaj časa v trdi kitarski godbi kažejo tudi brhka dekleta, je čas, da že pometejo s pomehkuženo mačistično nesnago, zasledeno predvsem v nu metal žvečilkah. Prvenec skupine Masterlast, ki je zrasel na zelniku dveh deklin, se lahko mirne duše kosa z mnogokaterim proizvodom nastopaških nu metalcev in jih pusti daleč za sabo. Napadalna kitarska godba raznolikih žanrskih vplivov, prežeta z obilico...

Beastie Boys: The Mix Up

Newyorški veterani Beastie Boys se po treh letih povsem nepričakovano vračajo z novim albumom. Nepričakovano zato, ker je navadno o njihovih svežih platah veliko govora in v zvezi z njimi veliko pričakovanj. Vsak njihov izdelek navadno postane kulten del popularne kulture, ki ga ni mogoče prezreti. Nekaj tednov pred izidom plošče so le postregli s skopo napovedjo, nekaj malega promocije pa so naredili z intervjuji.

Infernal Revulsion: Devastate Under Hallucination

Med mnogimi častilci iznakaženih trupel in sadističnih obredov je žal le malo takih, ki resnično izstopajo iz povprečja in seveda tudi ostajajo zvesti žanru. Japonska skupina Infernal Revulsion se ponaša s popolno nečlovečnostjo in dodelano godbo, ki se giblje nekje med death grind glasbeno govorico v stilu zasedb Suffocation, Dying Fetus, Skinless in še kom.

Krafty Kuts: Fabric Live 34

Don breakbeata Krafty Kuts se to poletje vrača z miksom za londonski klub Fabric in po lanski izdaji s številko 30 s Stanton Warriorsi brejki niso zveneli tako raznoliko. Že uvodna turntablistična sekvenca je prvi izmed vrhuncev, v intru se zlomijo salsa, funky in hip hop, ki prvič eksplodira v navitem remiksu Grandmasterjevega komada The Message.

Različni izvajalci: K4 format 07

Zelo srečno roko so imeli pripravljavci domače kompilacije neznanih ali vsaj ne tako razvpitih elektroničarjev, da se je na njihov natečaj prijavilo ogromno skladb, med katerimi je bilo nekaj prav izstopajočih. Tako jim je z lahkoto uspelo zbrati trinajst najboljših in jih zapakirati v domiseln ovitek. Ponavadi CD-ji z različnimi neznanimi ustvarjalci delujejo zelo amatersko, po zvoku in po kakovosti.

Amiina: Kurr

Zanimivo je, koliko glasbene ustvarjalnosti premore mala otoška državica na skrajnem severu Evrope. Amiina je skupina štirih deklet z Islandije, širši javnosti bolj znana kot spremljevalni godalni kvartet velikih Sigur Ros, ki se poznajo in igrajo skupaj še iz časov študija glasbe na reykjaviški akademiji. Že ime prvenca ponazori njihovo glasbo - Kurr pomeni ptičje žvrgolenje.

Jesu: Conqueror

Z ukinitvijo Godflesha je Justin Broderick končal hrupnejše obdobje v ustvarjanju in načel novo v obliki projekta Jesu, ki ponuja že drugi dolgometražni nosilec zvoka. Seveda smo vnovič priča melanholičnim, mračnim in raztegnjenim kitarskim prijemom, kakršne je Justin v preteklosti že ustvaril, le da je tokrat zašel v še bolj melodičen ambient in zavrgel mračnjaško težo brenkal.

Visioneers: Dirty Old Remixes

Pionir in inovator otoške plesne elektronike Marc Mac (polovica tandema 4Hero) se že nekaj let posveča produciranju inštrumentalnih hiphoperskih podlag. Tako je lani izšel album Dirty Old Hiphop, ki ga je Mac izdal pod psevdonimom Visioneers. Sedaj sledi zbirka remiksov. Treh komadov z albuma so se lotili oldskulaš Jazzy Jeff (odličen didžej, ki je žal bolj znan po "letenju čez prag" v znani TV-seriji) in,...

Cog: Course Over Ground

Za šumeči rockovski trio iz Osijeka bi bilo veliko bolje, če bi prvenec izdal že sredi devetdesetih let, ko je začel igrati in ko je bila zvrst dinamično menjajočega se ritma ter malce zdistorziranega, malce noise kitarskega zvoka še nekoliko aktualnejša.

Bast: Retinal Circus

Projekt Bast se je pojavil ob koncu devetdesetih let; v času, ko se je nekoč majhna, a idejno inovativna glasbena produkcija pod velikim vplivom tranzicijskih gibanj že dodobra osiromašila in se začela zgledovati po najplehkejših zahodnjaških glasbenih in umetniških trendih. Takrat je prva plošča kolektiva zvenela sveže, izvirno, napredno, vsaj v slovenskem prostoru, in je napovedovala pozitivne premike v glasbeni...

Miss.Bee: Designer Love

Člani skupine Miss.Bee so s temle projektom naredili korak, težko pa je reči, kam, naprej ali nazaj. V okolju, kjer kaj šteje le še dober nastop, bi lahko rekli, da so šli naprej, ker se bo njihova kitarska zgodba bolje rimala z malimi klubskimi odri. Če pa razmišljam o inventivnosti, se mi zdi, da so imeli veliko širše polje v svoji psihedelični fazi. Anyway, Miss.

Car Bomb: Centralia

V čedalje večji ponudbi po godbeno-tehnični izvedbi izredno zahtevnih skupin se je seveda razvila tudi oznaka zanje - mathcore. Tako kot večina predstavnikov tega žanra tudi skupina Car Bomb ponuja obilico glasbene kaotičnosti, ki jo v smiselno celoto postavi s prepričljivimi združitvami raznolikih godbenih pogruntavščin, kot so kričavi hardcore, tankočutni jazz, spevni acid rock, nepredvidljivi eksperimental...

David Toop: Sound Body

Po izdajah Dereka Baileyja, Harolda Budda, projektu Nine Horses in mojstrovini Blemish pri založbi Samadhisound prihaja na vrsto tudi znani britanski glasbeni teoretik, publicist, novinar - zvočni umetnik David Toop, ki mu je glasbeno eksperimentiranje pisano na kožo. Prvi album je izdal že leta 1975, in to pri založbi Briana Ena, potem je sledilo sodelovanje z različnimi eminentnimi glasbeniki, na praktični in...

Goldie Presents ... Ruffige Kru: Malice In Wonderland

Črni Elvis jungle drum and bassa (JDB) se je vrnil; "črni" tokrat ne leti na barvo kože, saj je kontrastarosta LTJ Bukem tudi temnopolt. Črn je zaradi darkstep zvoka, ki je bil antiteza LTJ-jevskemu svetlemu atmosferskemu (pre- liquid ) izrazu. Goldie alias Clifford Price, letnik '66, je pod psevdonimom Ruffige Kru prvi komad Menace izdal leta 1991 (in naslednje leto EP Dark Rider ), ko se je JDB-ju reklo še...

Lamb of God: Sacrament

S skovanko new wave of american heavy metal so se nekako opredalčkale zasedbe, kot so Trivium, Shadows Fall in navsezadnje tudi nastopaška Lamb of God, ki uspešno nadaljuje godbeno izročilo Pantere. S ploščkom Sacrament je skupina Lamb of God malce umirila godbeno agresivnost in se morda bolj posvetila glasbeno-zvočnim olepšavam v slogu sintetičnih dodatkov in kitarskih solaž, ki jih v preteklosti ni bilo...

Groove Armada: Soundboy Rock

Še ena (pred)poletna plesna veselica za množice se obeta od prvega trenutka novega albuma Groove Armade; otoški tandem je v nov studijski konglomerat zlil toliko različnih slogov, da tale mišmaš ves čas temelji na big beat-house-breaks slalomu in skozi 17 postaj njegovih slabih 70 minut mine, kot bi pihnil. Deloma tudi zaradi malodane neslišnih prehodov med komadi, ki album med...

Andy Palacio & The Garifuna Collective: Watina

Album je obrat od popularnega punta rocka, kakršen je zadnji dve desetletji prevladoval v Belizeju (nekdanjem Britanskem Hondurasu). Garufina ("Črni Karibci") so bili ubežno ljudstvo, ki mu je na obalah Belizeja in Hondurasa (ne pa v Nikaragvi) uspelo v tristo letih ustvariti in ohranjati drobce afro-kreolske kulture, jezik, stara verjetja, godbo.

Bjork: Volta

Bjork se je na prejšnjem albumu ( Medulla, 2004) osredotočila na raziskovanje svojih vokalnih zmogljivosti in eksperimentiranje z njimi, na novi plošči pa se bolj posveča tistemu izvirnemu v popularni glasbi - ritmu v njegovih najrazličnejših pojavnih oblikah. Ritem je, seveda, tudi prej imel velik delež v njenem glasbenem izrazu, a ga je na zadnjih dveh ploščah postavila na st...

Dysrhythmia: Barriers and Passages

V ponudbi današnje ne popolnoma elektronsko usmerjene glasbene industrije ni ravno veliko izvajalcev, ki bi se zastopali zgolj z inštrumentalno godbo. Vendar pa se vseeno lahko od časa do časa naleti na prepričljive inštrumentaliste, kot so člani skupine Dysrhythmia, ki v širokem godbenem spektru ambientov ponujajo res obilico razgibane, žanrsko neobremenjene godbe brez preobil...

Različni izvajalci: Weapons of Mass Creation 3

Nova vmesna postaja Hospitalovega razvoja ponuja nadpovprečen miks Dannyja Byrda (ki je že lani navduševal v štirki) na drugem CD-ju ter 12 komadov na prvem. Dobra produkcija fast soul drum and bassa pa v komadih kot Starting over že zveni čistunsko blizu čezatlantskemu r'n'b zvoku.

Dominik Eulberg: Heimische Gefilde

Ornitolog Dominik Eulberg se je zbudil iz ležernega poležavanja na sončni Ibizi, kjer je zadnja leta rezident v klubu Cocoon Wild Life skupaj z Ritchiejem Hawtinom, ter posnel novo plejado do ptičev prijaznih elektronskih zvokov. Čeprav je zaslovel kot tehno-minimal didžej, je tokratni izdelek zašel v elektro plesne vode s tempom, ki je prej primeren za mezganje na ležernih dnevnih afterjih kot fleširanje na...

Ernst Reijseger: Requiem for a Dying Planet (Sounds for two films by Werner Herzog)

Nemški cineast Werner Herzog je vedno tenkočutno skrbel za poseben status glasbe v svojih filmih. Če že ni bila kar subjekt filma, tako kot obsedenost z opero in fanatična Fitzcarraldova melomanija sredi Amazonije. Herzog ni zgolj muzičen filmski režiser, marveč tudi režiser številnih mednarodnih postavitev Mozartovih, Wagnerjevih in Busonijevih oper.

The Greyboy Allstars: What Happened to TV

The Greyboy Allstars se po dolgih desetih letih vračajo s svežim albumom. Od zadnjega sodelovanja s producentom in didžejem Greyboyem (po katerem so si nadeli ime) je minilo še več časa. Ta je namreč že po izidu prve plošče videl, da mu "turnejsko" življenje ne ustreza, in je zasedbo zapustil. Sedaj se vrača, saj je sproduciral celoten album, ki je bil zaradi blazne zasedenosti glasbenikov posnet v tednu dni.