Štefanec bo ponovno kandidiral za predsednika protikorupcijske komisije

Predsednik KPK Boris Štefanec je danes razkril, da ponovno kandidira za ta položaj. Kot je pojasnil na novinarski konferenci, za takšno odločitvijo stojijo tako njegova družina kot sodelavci, sam pa je prepričan, da je "bistveno boljši kandidat" za predsednika KPK, kot je bil pred šestimi leti, saj ima že šest let izkušenj. Več

Kako bo Slovenija leta 2021 predsedovala EU

Predsednik državnega zbora Dejan Židan se bo danes v Berlinu srečal s predsednikom nemškega parlamenta Wolfgangom Schäublom na neformalnem pogovoru. Osrednja tema pogovorov bo med drugim predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021, saj bo to potekalo v triu z Nemčijo in Portugalsko. Več

SDS ponovno na prvem mestu, njen predsednik Janša pa daleč zadaj

Največja opozicijska stranka SDS je po nekaj mesecih znova prevzela vodstvo na lestvici priljubljenosti strank. Volilo bi jo 16,3 odstotka vprašanih, njeno zasledovalko LMŠ, ki je bila še prejšnji mesec v vodstvu, pa 16,1 odstotka vprašanih, je pokazala anketa. To je za Delo opravila Mediana. Ocena dela vlade še naprej pada. Več

Zoran Janković: »Mislite, da sem jaz toliko mimo pameti, da bom svojo vodo zastrupil, ki jo pijem iz pipe?«

"A vi mislite, da sem jaz toliko mimo pameti, da bom svojo vodo zastrupil, ki jo pijem iz pipe, pa svojim vnukom ali pa pravnukom?" Več

Zadnji predsednik socialistične vlade: »Niso povedali za privatizacijo in denacionalizacijo«

"Šel sem glasovat in glasoval sem za samostojno Slovenijo. Natančno sem vedel, za kaj glasujem, drugi Slovenci pa morda niso vedeli. Demos je takrat že jasno povedal, da gremo v spremembo družbenega sistema. Niso pa povedali, kako nameravajo spremeniti sistem. Niso povedali, za kakšno vrsto privatizacije gre, za denacionalizacijo, da bomo imeli zaprta podjetja. Tega niso povedali. Na referendumu za Nato pa sem glasoval proti. Z ženo se udeleživa vseh volitev, glasujeva pa za Levico." Več

Proslava častitljive obletnice je bila patetična in otročja, klavrna in smešna

Natanko ob stoletnici prvega predavanja na Univerzi v Ljubljani, ki ga je jezikoslovec Fran Ramovš posvetil zgodovini slovenskega jezika, je ista Univerza 3. decembra 2019 doživela eno izmed svojih najhujših degradacij v dramatični stoletni zgodovini. Več

Svet onkraj gospodarske rasti

Ko je na začetku jeseni Marjan Šarec izvedel, da gospodarska rast v Sloveniji vendarle ne bo tako visoka, ampak da bo morda le 2,8-odstotna (kar je še vedno nad povprečjem Evropske unije), je v koaliciji zavelo izredno stanje. Začelo se je govoriti o varčevanju, o milijonih, ki izginjajo, o tem, da se moramo pripraviti na recesijo. Več

Vlada ne da »karantanskega« panterja

Nedavno smo v Mladini pisali o zablodah glede povezav med slovansko kneževino Karantanijo in sodobno slovensko državo. Med temi zablodami je najbolj za lase privlečeno prepričanje, da so stari Karantanci uporabljali simbol panterja – ta je danes razpoznavni znak skrajnih nacionalistov, ki se štejejo za dediče namišljenih karantanskih vitezov. Črnega panterja častijo janšisti, protibegunske vaške straže, neonacisti in nogometni ultrasi, v zadnjem letu pa se je pojavil tudi na našitkih paravojaških odredov, kot sta Štajerska varda in Kranjska vahta. Več

Sestanek možgansko mrtvih

Severnoatlantsko zavezništvo, Nato, je ta teden praznovalo 70-letnico obstoja. Voditelji držav članic so se sestali v Londonu, srečanje pa je zaznamovala že nekaj dni stara trditev francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da je Nato »možgansko mrtev«. Macron je ob prihodu na srečanje navedel več vprašanj, ki ga mučijo. »Kdo je naš sovražnik?« In: »Kako naj se skupaj borimo proti terorizmu?« Več

Slovenska politika mora živali zaščititi pred nepotrebnim trpljenjem

Leta 2011 je skupina raziskovalcev z univerze v švedski Uppsali pod vodstvom slovenske profesorice Manje Zupan izvedla prelomen poskus. Vanj je bilo vključenih 90 dvomesečnih pujskov, razdeljenih v skupine po štiri. Vsaka skupina je za 30 minut na dan dobila preprosto zavozlano vrv, s katero so se lahko igrali, raziskovalci pa so jih pri tem snemali in kasneje podrobno analizirali posnetke. Zupanova se spominja, da je šest mesecev »od jutra do večera pregledovala material. Že kmalu se mi je začelo dozdevati, da se nekaj dogaja in da prepoznavam vzorce v njihovem vedenju.« Ko so posnetke obdelali še z natančnimi statističnimi metodami, so rezultati presenetili vse. Iz dinamike igre je bilo jasno vidno, da pujski izkazujejo različne osebnostne poteze – tako so eni bili iniciatorji, ki so bili venomer prvi pri klobčiču, spet drugi so bili sledilci, tretji nekaj vmes. Predvsem pa se je izkazalo, da se živali mnogo raje igrajo z drugimi kakor pa same zase. »Dva sta se igrala, tretji ju je v kotu nekaj časa opazoval, nato pa nenadoma skočil in še sam začel tekati po boksu. To je bilo mnogo več kot le hipni, instinktivni odziv; pomenilo je, da se žival zaveda ne le same sebe, temveč tudi drugih in nato svoja občutja in vedenje prilagaja njim. Kar so temeljne odlike empatije.« Več