• Peter Petrovčič

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    Nič več oaza sovražnosti?

    Petnajstega februarja 2011 malo po enajsti dopoldan se je na spletni strani ene izmed radijskih postaj pod prispevkom o tatvinah, ki naj bi jih zagrešili Romi, pojavil naslednji zapis: »Par palc amonala, par bomb M75 in par AK-47 za vsak slučaj, mislim, da drugače ne bo šlo. Ali pa tista varianta eden po eden bi tudi šla, da se malo zamislijo. K. prosim za glasbeno željo: Korado/ Brendi, kam so šli vsi cigani.« Tožilstvo je pisca preganjalo zaradi sovražnega govora, a je bil konec leta 2013 pravnomočno oproščen. Številni podobni zapisi na spletu, tudi taki, da bi bilo treba na meji streljati prihajajoče begunce, so v Sloveniji še dandanes dovoljeni, pisce domnevno varuje svoboda govora. Več

  • Peter Petrovčič

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    Mama in mama, oče in oče

    Gejevske in lezbične družine so realnost. Ne samo take, ki so še vedno prisiljene živeti v »ilegali«, pač pa tudi »legalizirane«, »legalne«, pravno priznane. Pred skoraj desetimi leti je vrhovno sodišče slovenskima (in ameriškima) državljanoma istega spola, ki sta otroka posvojila v ZDA, posvojitev priznalo. Podobno je zatem družinske pravice pridobila slovenska družina istospolnih partnerjev, ki je v ameriški zvezni državi Kaliforniji to postala ob pomoči nadomestne matere. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    Ali je mogoč levičarski Trump?

    Ko je Mike Gravel, nekdanji levičarski senator z Aljaske, leta 2008 kandidiral za ameriškega predsednika, je svojo predvolilno kampanjo lansiral z najbolj nenavadnim, najbolj čudnim in najbolj odbitim videom v sodobni zgodovini ameriških volitev. Več

  • Maximilian Popp

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    Anglosaška klovna

    Prvi je cilje Evropske unije primerjal s Hitlerjevimi, drugi je Bruselj opisoval kot peklensko brezno. Boris Johnson in Donald Trump nikoli nista skrivala zaničevanja EU. Dokler je bil Johnson časopisni kolumnist in Trump nepremičninski trgovec, je bilo Evropejcem lahko malo mar za to. Vendar je Johnson zdaj britanski premier, Trump pa ameriški predsednik. Najstarejšima demokracijama na svetu vladata populista. Več

  • Marjan Horvat

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    Vročekrvni diplomat

    Minuli ponedeljek je Svet Evrope uradno potrdil imenovanje Josepa Borrella za novega visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Če bo novega »zunanjega ministra« EU potrdil tudi evropski parlament, se bo 72-letni španski politik konec oktobra zavihtel na enega izmed najpomembnejših položajev v Evropski uniji. Vodil bo evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, zasnovano z Lizbonsko pogodbo v letu 2009. Ta zaposluje več kot 4000 uradnikov in ima v državah »tretjega sveta« in v mednarodnih organizacijah 143 delegacij. Več

  • Uredništvo

    7. 8. 2019  |  Politika

    Poslanci bi povračilo potnih stroškov

    Dnevnik poroča, da da so poslanci v predlogu novele zakona o poslancih, pod katerega se je prvi podpisal predsednik parlamenta in član stranke SD Dejan Židan, pridružili pa so se mu poslanci skoraj vseh poslanskih skupin, zase predvideli kar nekaj ugodnosti. Ena od njih se nanaša na povračilo stroškov za prevoz na delo in z njega. Po novem naj bi se poslancem priznala kilometrina in ne več najnižja cena javnega prevoza, kot velja za ves javni sektor, dodaja današnji Dnevnik. Takšni rešitvi odločno nasprotujejo na ministrstvu za finance, tam namreč menijo, da bi to pomenilo rušenje sistema, ki velja za ves javni sektor, poudarjajo. Več

  • Izak Košir

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Politika

    Italijanska desnica proti Titu

    V samostojni Sloveniji so se nekajkrat pojavile pobude, večinoma z desne strani, naj nekateri odlikovani državljani vrnejo odlikovanja. Precej prahu je recimo dvignilo odlikovanje za zasluge v policijski akciji Sever, ki ga je predsednik republike Danilo Türk podelil Tomažu Ertlu. Ta je bil zadnji minister za notranje zadeve v socialistični Sloveniji in je bil med drugim soodgovoren, da so leta 1988 zaprli Janeza Janšo, poveljeval pa je tudi Službi državne varnosti (SDV). Več

  • Lara Paukovič

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Politika

    Literarna kariera Borisa Johnsona

    Boris Johnson je po Benjaminu Disraeliju in Winstonu Churchillu predsednik britanske vlade, ki se ponaša z bogato pisateljsko kariero, od katere tudi dobro živi. Johnsonova bibliografija obsega 11 del, med katerimi najdemo življenjepis Winstona Churchilla (ki ga je neskromno primerjal s samim sabo), knjigo o rimskem imperiju in Londonu, pa tudi vodnik po avtomobilskem trgu, ilustrirano knjigo otroške poezije in psevdoavtobiografski roman. Kaj ima Boris Johnson z avtomobili? Med letoma 1998 in 2008 je bil avtomobilski kolumnist za GQ. Neki pisec ga je takrat zaradi seksualnih podtonov v člankih označil za »najslabšega avtomobilskega novinarja«, urednikom pa naj bi bil paral živce s poznim oddajanjem člankov in celo izgubo testnih vozil. Več

  • Vasja Jager

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Politika

    Priznanje po stotih letih

    V parlamentu obnavljajo malo dvorano, ki je bila zaradi dotrajanosti že neuporabna, po novem pa bo imela 90 sedežev in jo bodo uporabljali kot nadomestno dvorano, v kateri naj bi zasedali državni svet in različni parlamentarni odbori. Prenova bo stala 1,4 milijona evrov, z novo podobo in namembnostjo pa bo prišlo tudi novo ime; prej se je prostoru zaradi vhoda s Tomšičeve ulice neformalno reklo kar Tomšičeva dvorana, po prenovi naj bi nosil ime prleškega teologa Matije Slaviča, osrednjo parlamentarno dvorano pa naj bi poimenovali po pokojnem nestorju slovenske politike Francetu Bučarju. To je predlog štirih pomurskih poslancev na čelu s predsednikom stranke SD Dejanom Židanom. Več

  • Ustavno sodišče, na pomoč

    Ustavno sodišče je policiji dalo zeleno luč za uporabo dronov oziroma brezpilotnih letalnikov za potrebe izvajanja njenih nalog. S tem je razočaralo varuha človekovih pravic, ki je izpodbijal ustavnost zakonske ureditve, ker je po njegovem mnenju ta tako »izrazito splošna, da ne more biti zadoščeno iz ustave izhajajoči zahtevi po sorazmernosti posegov v človekove pravice s koristmi«. A nekaj je varuhu vseeno uspelo, ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o nalogah in pooblastilih policije glede uporabe tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic. Več