• Ameriški taliban

    Ka-buuum! Trump je zapovedal brezpilotni letalski atentat na generala Kasema Solejmanija, poveljnika posebnih enot iranske revolucionarne garde. In res – 2. januarja ga je sredi Bagdada, kamor je prispel na pogreb žrtev ameriškega napada, razstrelil MQ-9 Reaper. Slišalo se je po vsem svetu. Od kralja gverilskega, asimetričnega vojskovanja, junaka iransko-iraške vojne, borca proti Islamski državi in arhitekta protiameriških paravojaških milic je ostal le prstan. Več

  • Imperializem

    Trumpov atentat na visokega predstavnika Irana je sprožil plaz različnih komentarjev in prepirov o upravičenosti takih dejanj, o vlogi ZDA v svetu in o naravi iranskega režima. Slovenska desnica, ki se rada poistoveti z interesi ZDA in prek njenega mačizma celo podoživlja neki čuden patriotizem, se je odzvala v predvidljivem navijaškem slogu, precej bolj pa me medejo reakcije levosredinskega komentariata. Kaj točno naj si mislimo o ljudeh, ki so zadnje štiri leta kričali proti ogabnosti diktatorja Trumpa, ob njegovem samovoljnem, protizakonitem in izredno nevarnem atentatu tujega državnika pa niso zmožni izjaviti niti medle obsodbe, ne da bi jo prej potopile v relativiziranje »obe strani sta krivi«? Kako je mogoče, da največji protitrumpovci v svetovni tvitosferi te dni uporabljajo svoje profile za lekcije o tem, da »Iran tudi ni nedolžna ovčka« in da »levičarji pretiravajo s svojim antiimperializmom«? Veliko raje imam desne navijače, ki si vsaj upajo naglas izraziti, da podpirajo ameriško vladavino v svetu in da jim je vseeno za človeške posledice. Ne prenesem pa te vzvišene kvazistrokovne drže domnevnih demokratov, ki svoje politične preference poskušajo predstaviti kot nevtralne politične analize. Več

  • Borut Mekina

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Politika

    Še en poraz vojne doktrine

    V času demokratičnega vrenja sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je v Sloveniji vzniknilo široko mirovniško gibanje, ki so ga sestavljale številne civilnodružbene organizacije in tudi nekatere politične stranke. Da vojska zagotavlja varnost, je iluzija, so trdili njihovi pripadniki, nasprotno, njen obstoj kvečjemu vzdržuje in spodbuja morebitne napetosti. V slovenski ustavi je še vedno mogoče najti sledi te politike iz obdobja, ko je v nekdanji skupščini še obstajala »komisija za mirovno politiko« ali ko so si parlamentarci prizadevali za sprejem Deklaracije za mir. Pri zagotavljanju varnosti »izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«, piše v 124. členu ustave. Več

  • Levica zadnjega pol stoletja

    Koordinator Levice Luka Mesec je v intervjuju za Mladino, 27. decembra 2019, takole opisal zgodovino levice v zadnjih 50 letih: »Preobrazba je šla nekako takole: v šestdesetih letih so se pojavila nova družbena gibanja – feminizem, okoljevarstvo, boj za pravice skupnosti LGBT ipd. Stara levica teh gibanj ni hotela sprejeti v svoje vrste, češ da gre za malomeščanska gibanja (sama je stavila izključno na razredni boj), zato je šel naboj teh gibanj mimo nje.« Ta opis močno popreprošča zgodovinske procese in navaja napačen vzrok za »preobrazbo« – domnevno izključno razredno politiko stare levice, h kateri Mesec prišteva »socialiste in socialne demokrate«, komunistov pa ne omenja. A če nekoliko predelamo zgodovinski opis, se pokaže, da ima Luka Mesec vendarle prav, da opozarja na prakse in dosežke nekdanjih gibanj, ki so delovala zunaj državnih aparatov. Več

  • Erik Valenčič

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Politika

    Varčevalni ukrepi ubijajo

    Leto 2019 se bo v zgodovino Združenega kraljestva zapisalo kot eno najpogubnejših – vsaj v njegovo sodobno zgodovino. Po treh letih dezorientiranega natezanja z Evropsko unijo glede brexita se je julija poslovila splošno zasmehovana premierka Theresa May, a nadomestil jo je Boris Johnson, sam po sebi karikatura pompoznega demagoga. Johnson je dokaz, da v zahodni družbi populisti ne potrebujejo več niti karizme, da bi bili uspešni. Zadnji dan predvolilne kampanje se je pred novinarji zatekel v hladilnico neke mlekarne v angleškem kraju Pudsey. Kljub temu in neštetim drugim ’spodrsljajem’ je svoji konservativni stranki priboril »zgodovinsko večino« v novem parlamentu. Več

  • Uredništvo

    9. 1. 2020  |  Politika

    Igor Lukšič: »Da so nam zminirali Janševo vlado, je bilo za Slovenijo slabo«

    »Jaz sem zainteresiran, ne glede na to, kakšna barva vlade je, tudi recimo takrat, ko je bila Janševa vlada, pa so denimo potem s tistimi poročili začeli. Jaz sem takrat kot predsednik stranke, ki je bila v opoziciji, z Virantom in Erjavcem govoril, naj ne gresta ven iz koalicije, naj počakata, ker je glavna stabilnost. Ravno v tistem času je bila stabilnost vlade pomembna. In to, da so nam zminirali Janševo vlado, je bilo za Slovenijo slabo. In če rečemo zdaj za nazaj – in ni bilo v nacionalnem interesu. Vsaj po moji oceni. Kar se je pokazalo tudi kasneje. Mi smo to drago plačali. Pet milijard smo morali dati na mizo.« Več

  • Uredništvo

    8. 1. 2020  |  Politika

    Borut Pahor: »Težko razumem starše, ki imajo glede cepljenja otrok pomisleke«

    "Cepil sem se proti gripi. Čeprav se ne cepim za vsako figo. Precepljenost otrok, o kateri se toliko razpravlja, pa podpiram. Težko razumem starše, ki imajo glede tega pomisleke, saj je tudi zdravje njihovih otrok odvisno od kritične mase otrok, ki so cepljeni." Več

  • IK, STA

    7. 1. 2020  |  Politika

    Levica vlado poziva k takojšnjemu umiku slovenskih vojakov iz Iraka

    Stranka Levica je danes na vlado naslovila pobudo, s katero zahteva, da Slovenija nemudoma prekine sodelovanje v operaciji Neomajna odločenost in umakne vseh šest slovenskih vojakov iz Iraka in častnika, ki sodeluje v osrednjem vojaškem poveljstvu ZDA v Tampi, je danes na novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Več

  • IK, STA

    7. 1. 2020  |  Politika

    Bavčarja zavrnilo tudi ustavno sodišče

    Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo ustavne pritožbe nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja na obsodilno sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča in odločitev višjega in vrhovnega sodišča, ki sta jo potrdili. Poleg tega je ustavno sodišče zavrnilo njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku. Več

  • IK, STA

    7. 1. 2020  |  Politika

    Nekdanji poslanec SDS bo moral stranki povrniti pet tisoč evrov stroškov 

    Nekdanji poslanec SDS Zvonko Lah mora zaradi prestopa v drugo poslansko skupino po odločitvi višjega sodišča stranki SDS povrniti stroške volilne kampanje v letu 2014 v višini 5161 evrov. Tako so na Twitterju zapisali v SDS, kjer pa sodbe, ki je pravnomočna, ne razkrivajo v celoti. Lah je za STA dejal, da se bo zdaj pritožil še na vrhovno sodišče. Več

  • Uredništvo

    7. 1. 2020  |  Politika

    Tanja Starič: »Šarec je politik novega kova, ki na politične analize in napovedi ne da kaj dosti«

    "Šarec je politik novega kova, ki na politične analize in napovedi ne da kaj dosti, zato pa toliko več na "učinkovitost", "zdravo pamet". In seveda – na glas ljudstva." (Novinarka Tanja Starič v kolumni na MMC o tem, da usodo ima ključ do političnih sprememb v rokah predvsem predsednik vlade)  Več

  • Uredništvo

    6. 1. 2020  |  Politika

    »Šarca ocenjujem kot uspešnega predsednika nekoliko večje samozadostne kmetijske zadruge«

    "Na splošno ga ocenjujem kot uspešnega predsednika nekoliko večje samozadostne kmetijske zadruge, ki ima nekaj kurnikov, v katerih sem ter tja pride do glasnih, a kratkotrajnih prepirov. Vodilne ljudi družijo ista hinavska in goljufiva nagnjenja, ki skušajo med zdrave pridelke podtakniti tudi precej gnilih. Z nekaj zadružnimi glasili skušajo vse članstvo zadruge prepričati, da so vsi pridelki zdravi in kakovostno ekološko pridelani ter zato tudi cenovno visoko cenjeni. Večina članov zadruge in njihovih prvakov ne mara nikakršnih sprememb, zato vodstvo podpirajo. Vodstvena imena se sicer sem in tja spreminjajo, a družina, ki upravlja z zadrugo, ostaja ista." Več

  • UREDNIŠTVO, STA

    5. 1. 2020  |  Politika

    Hrvaška: Je Kolinda izgubila volitve?

    Nekdanji predsednik hrvaške vlade in voditelj SDP Zoran Milanović je zmagovalec hrvaških predsedniških volitev. Tako kažejo vzporedne volitve, ki so jih po zaprtju volišč objavile hrvaške televizije. Milanović je v današnjem drugem krogu prejel 53,25 odstotka glasov, Kolinda Grabar-Kitarović pa 46,75 odstotka, kažejo zbrani podatki. Vzporedne izide je za televizije HRT, Novo TV in RTL na vzorcu 11.711 ljudi zbrala javnomnenjska družba Ipsos. Prvi delni uradni izidi bodo znani čez nekaj ur. Več

  • IK, STA

    4. 1. 2020  |  Politika

    Policija aretirala Andreja Šiška

    Policisti so na današnji spominski slovesnosti ob obletnici poslednjega boja Pohorskega bataljona prijeli Andreja Šiška, za katerim so pred božičnimi prazniki razpisali tiralico, so za STA potrdili na Generalni policijski upravi. Šiško je na Osankarico prišel z večjo skupino ljudi v uniformah, t.i. Štajersko vardo, ki je spremljala slovesnost. Več

  • Borut Mekina

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Politika

    Slovenci v evrokraciji

    V institucijah EU je razlikovanje med zaposlenimi na podlagi državljanstva prepovedano; načeloma so vsi zaposleni v njih »nadnacionalni« predstavniki, ki morajo upoštevati skupni interes. Hkrati pa morajo biti v skladu s kadrovskimi predpisi uslužbenci EU zaposleni tudi »geografsko uravnoteženo«. V ta namen v evropski komisiji redno izračunavajo nekakšne orientacijske vrednosti, ki so v pomoč kadrovskim službam in povedo, ali v posamezni instituciji oziroma na vodstvenih položajih primanjkuje državljanov iz te ali one države. Več

  • Ženske in ustavni sodnik

    Ena izmed osnovnih civilizacijskih pridobitev je pravilo, da je kazen za prepovedano ravnanje vnaprej določena in da je sorazmerna s hudostjo prepovedanega ravnanja. Zato se za krajo hlebca kruha ne gre v zapor, za umor pa je predpisana najvišja kazen. Iz (sorazmerne) višine sankcije za neko ravnanje lahko torej sklepamo, kako visoko družba postavlja varovane dobrine in pravice … Za kršitev zakonske obveze enakopravne zastopanosti spolov na kandidatnih listah političnih strank, s katerimi te nastopajo na volitvah, je v Sloveniji predvidena sankcija razveljavitev kandidatne liste. To velja za posamezne kandidatne liste v volilni enoti, kjer ta obveza ni bila spoštovana. Nesorazmerna bi bila sankcija prepovedi nastopa na volitvah za posamezno politično stranko. Več

  • Vasja Jager

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Politika

    Čigav božič je bil slabši

    Blaž Zidar je samooklicani domoljub, ljubezen do domovine pa izkazuje z organiziranjem vaških straž, ki ob južni meji preganjajo begunce. Boli ga, če mu očitajo, da je fašist, in pravi, da ni politično opredeljen – toda med osamosvojitveno vojno je bil »zunanji sodelavec« posebne brigade Moris, ki velja za inkubator najmilitantnejših kadrov Janeza Janše; Zidar je danes med prepoznavnimi obrazi njegove propagandne televizije Nova24. Z ženo Natašo imata šest otrok, vzgajata jih v strogem duhu katoliške tradicije. Prav zato je družini toliko bolj šel v nos dogodek, ki se ji je pripetil 24. decembra. Več

  • Jure Trampuš

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Politika

    »Utopil jih je, pa bog pomagaj«

    Branka Krek Petrina je zdravnica otorinolaringologinja. V prostem času se rada ukvarja s politiko. To je dobro, ni ji vseeno, kaj se dogaja okoli nje. Že dolgo je članica SDS, pred leti je sodelovala z Odborom 2014 in v času afere Patria skupaj z drugimi prižigala sveče pred stavbo vrhovnega sodišča. Danes je v občini Železniki, doma je sicer v bližnji vasi Selca, občinska svetnica. Ko se je po volitvah leta 2018 občinski svet prvič sestal, ji je pripadla čast, da je, ker je najstarejša svetnica, vodila sejo. Svetnica je bila sicer že v prejšnjem sklicu občinskega sveta. Več

  • Izak Košir

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Politika

    Biti predsednik republike ... 

    Ob koncu leta se najvišji državni predstavniki radi pohvalijo s svojim delom, zato je poročilo o delu v letu 2019 pripravil tudi Borut Pahor; medijem je poslal dokument »Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor drugo leto drugega mandata«. V poročilu naj bi bile naštete vse pomembnejše predsednikove aktivnosti v zadnjem letu, z njim pa želi urad »doseči večjo preglednost in odprtost svojega dela«. Več

  • 2020

    Donald Trump epizodno – res hipno – nastopi v komediji Sam doma 2 (1992). Malemu, izgubljenemu Macaulayju Culkinu, ki ga vpraša, kje je avla, odvrne: »Do konca hodnika, potem pa levo.« Ni kaj, avtobiografska vloga – Trump vedno rad pomaga. Več

  • Borut Mekina

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Politika

    Ko ženske na oblasti niso več redkost

    V začetku decembra je Sanna Marin postala finska predsednica vlade. Novica je v svetovnih medijih odmevala predvsem zaradi njene starosti in spola. Stara je 34 let in je najmlajša premierka na svetu. Kar pa še ni vse. Novo finsko vladajočo koalicijo poleg Marinove, ki je socialdemokratka, sestavlja še Sredinska stranka, ki jo vodi Katri Kulmuni, stranka Zelenih, ki jo vodi Maria Ohisalo, Levo zavezništvo, ki jo vodi Li Andersson, in Švedska ljudska stranka, ki jo vodi Anna-Maja Henriksson. Vse so ženske. Od 19 ministrov je v vladi kar 12 žensk, toliko, da jo nekateri označujejo za spolno neuravnoteženo in slepo za nekatera »moška« vprašanja. Več

  • Markus Becker, Peter Müller, Martin Knobbe  |  foto: Profimedia

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Politika

    Ursula von der Leyen: »Združene države Evrope so projekt za moje otroke. Pot do tja bo dolga.«

    Z Ursulo von der Leyen smo se pogovarjali v pisarni predstavništva evropske komisije na Pariškem trgu v Berlinu. V prostoru stoji stara lesena pisalna miza, za katero je nekoč delal tudi Walter Hallstein, prvi Nemec na čelu komisije. V njegovih časih je von der Leynova še hodila v šolo v Bruslju. V prestolnico EU se je vrnila, ko so jo predsedniki držav in vlad junija presenetljivo izvolili za predsednico komisije. Po kadrovskih težavah je nekdanja nemška ministrica za družino, delo in obrambo položaj uradno prevzela 1. decembra, mesec dni pozneje, kot je bilo načrtovano. Več

  • Uredništvo

    31. 12. 2019  |  Politika

    Marjan Šarec: »Če bi kdo kaj delal mimo mene, bi bil takoj zamenjan«

    "Gospod Črnčec dobro ve, kje je njegovo mesto, in dobro se ve, kdo vodi vlado. Gospod Črnčec je vojak in se zaveda, kakšna je hierarhija. Če pa bi kdo kaj delal mimo mene in v škodo države, bi bil takoj zamenjan." Več

  • IK, STA

    30. 12. 2019  |  Politika

    VIDEO: Hrvaška predsednica pozvala volivce, naj glasujejo za njenega protikandidata

    Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović si je privoščila nov spodrsljaj. V oddaji na televiziji N1, v kateri bi se morala soočiti z Zoranom Milanovićem, vendar se ta ni pojavil, je namreč pozvala volivce, naj v drugem krogu predsedniških volitev 5. januarja na glasovnici obkrožijo številko ena. Pod to številko pa ni navedena ona, temveč njen tekmec. Več

  • Uredništvo

    29. 12. 2019  |  Politika

    Svetnica SDS: »Mačke je treba utopiti, tako kot včasih«

    "Včasih smo na kmetiji imeli mačke. Moj brat jih je, ker jih je bilo več, takoj potamanil. Utopil jih je, pa bog pomagaj. Toliko jih je bilo, toliko mačk je miši polovilo, pa podgane, drugo je bilo pa konec, tudi zdaj je treba tako delati. Ne pa cirkusa delati s temi mačkami, pa ne vem kakšne civilne organizacije." Več

  • Oštro.si

    28. 12. 2019  |  Politika

    V Kočevju si podajajo odgovornost za kriminal

    Oktobra je v Kočevju potekal protestni shod v organizaciji civilne iniciative STOP nasilju v Kočevju. Udeleženci so opozorili na po njihovem nevzdržno raven kriminala in predvsem fizičnega nasilja v občini. Več

  • Beti Trtorebro

    28. 12. 2019  |  Politika

    Velika Madžarska = Mala Hrvaška 

    Viktor Orbán je spet objavil zemljevid Velike Madžarske, ki obsega tudi Prekmurje, Slavonijo, Hrvaško Zagorje, Zagreb in Liko, vse do Reke. Janez Janša pa je odgovoril, da imamo tudi Slovenci v prostorih vlade Kozlerjev zemljevid Velike Slovenije, ki obsega celo Istro, vključno z Reko, Gorskim Kotarjem in Kvarnerjem (Krk*, Cres in Lošinj). Torej se dogovorimo samo glede Reke in Hrvaška je preklana na pol. Ostane ji samo Dalmacija, kar pa si Dalmoši itak vseskozi želijo, da bi se otresli purgerjev iz Zagreba. In kar je bonus, arbitražnega sporazuma ne potrebujemo več in si ga lahko predsednik Pahor obesi na steno. Kaj pa Prekmurje? Po paktu Janša-Orbán bodo lahko imeli dvojno državljanstvo in dvojno volilno pravico ter dve stranki, SDS in Fidesz. Več

  • Jure Trampuš

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Huawei vs. Donald Trump

    Kaj imate rajši … da vas nezakonito nadzirajo globalne korporacije ali da za vami nezakonito vohljajo tajne službe? Lahko si izberete še tretjo možnost, da vam vseskozi sledijo korporacije, ki so v službi tujih držav. Vse tri možnosti so slabe. Več

  • Jure Trampuš

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Čas je za zeleno, čas je za ženske

    Ursula von der Leyen je prva ženska, ki vodi evropsko komisijo. Njena komisija je prva v zgodovini EU, v kateri na komisarskih stolčkih sedi skoraj toliko žensk kot moških (12 vs. 15). Decembra je ponosno sporočila, da je od vseh komisarjev zahtevala, naj bo tudi v kabinetih število žensk in moških izenačeno. »Gre za manjšo revolucijo,« je zapisala, »a to bi moralo biti nekaj vsakdanjega, to sploh ne bi smelo biti posebno vprašanje.« Več

  • Pregled leta: Amerika proti Ameriki

    Ker se lahko vedno zaneseš, da bo Trump Trump, ne preseneča, da je tudi v letu 2019 nadaljeval svoj brend laganja. Washington Post je naštel že več kot 13.000 njegovih laži, New York Times pa je v njegovih tvitih našel že več kot 1700 teorij zarote. Več