»Odstop obrambne ministrice je hud udarec za kanclerja«

"Odstop nemške obrambne ministrice Christine Lambrecht je hud udarec za kanclerja Olafa Scholza. V tednu, ko bodo članice Natove kontaktne skupine za Ukrajino v ameriškem oporišču Ramstein v Nemčiji vnovič razpravljale o nadaljnji pomoči Ukrajini v domnevno odločujoči fazi vojne, pretres na obrambnem ministrstvu zrcali vse kritike, ki jih je bila v preteklih skorajda enajstih mesecih vojne Nemčija deležna zaradi počasnega odziva na rusko agresijo na evropskih tleh. Sedeminpetdesetletna političarka SPD je bila pogosto strelovod za počasen premik Nemčije od več kot sedem desetletij trajajoče obrambne zadržanosti k aktivnejšemu posegu na ukrajinsko bojišče. In čeprav je Lambrecht prevzela resor z nakopičenimi težavami svojih predhodnikov, je položaja slednjič ni stalo klavrno stanje v nemškem obrambnem sistemu, tretji najmočnejši vojski na evropskih tleh."

Glas ljudstva / »Te zahteve niso nikakršen ekstremizem«

Iniciativa Glas ljudstva dan pred koalicijskim vrhom stranke koalicije poziva k opredelitvi do njihovih zahtev za ohranitev javnega zdravstva. Prepričani so, da bo reforma zdravstva največji uspeh te vlade ali razlog za njen propad. Koalicijske partnerje pozivajo še, naj ne podpisujejo aneksov, ki bi odpirali vrata privatizaciji javnega zdravstva.

Ljubljana / Od danes še druga ambulanta za bolnike brez osebnega zdravnika

Potem, ko je v enoti Rudnik Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana včeraj z delovanjem začela prva ambulanta za neopredeljene, se danes odpira še druga. V njej se bodo prednostno opredeljevali pacienti, ki so imeli v enoti Rudnik nazadnje izbranega zdravnika in imajo tam svojo zdravstveno dokumentacijo, so pri ZD Ljubljana zapisali na spletni strani.

»Dokler je Janša predsednik SDS, noben tak manever ne bo uspel«

V koaliciji večjih napetosti pred koalicijskim vrhom ni zaznati, aktualno razmerje moči pa je zagotovilo, da bo koalicija ostala v dosedanji obliki, ocenjuje analitik Andraž Zorko. V pogovorih poslanca Anžeta Logarja z različnimi sogovorniki o platformi oz. "konvenciji za prihodnost" pa vidi predvsem poskus deradikalizacije SDS po letu porazov.

Anketa / Je vlada Roberta Goloba v sedmih mesecih delovanja izpolnila pričakovanja?

Januarska raziskava Vox populi za časnik Dnevnik kaže, da je več vprašanih nezadovoljnih z delom vlade kot zadovoljnih. Delo vlade je kot uspešno ocenilo 46,1 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 47,3 odstotka. Petina vprašanih meni, da je vlada pričakovanja izpolnila. Vsem parlamentarnim strankam, razen Gibanju Svoboda, je podpora zrasla.

»Po Hitlerju in Stalinu v Evropi ni bilo politika, ki bi pobil toliko ljudi kot Putin«

"Vojna v Ukrajini je rezultat nedokončanega razpada Sovjetske zveze in vračanja v preteklost. Konec decembra 2021 je minilo trideset let od razpada sovjetske države, slaba dva meseca po tem 'jubileju', bilo je 24. februarja 2022, je Vladimir Putin udaril po sosedi, za katero pravi, da ni nobena država, da Ukrajinci niso narod in da nimajo svoje kulture. Orel, simbol ruske državnosti, ima dve glavi: ena je glava carske imperijske Rusije, druga je glava sovjetskega stalinističnega totalitarizma. Vladimir Putin je od obeh režimov pobral najslabše. Odkar je na oblasti, zdaj že 23 let, je ujetnik preteklosti. Filozofske korenine putinizma zato temeljijo na dveh stebrih: na ideji imperija in opravičevanja vojne. Najstrašnejša žrtev tovrstnih zablod so zdaj seveda nedolžni Ukrajinci. Zato ga je treba ustaviti, sicer bo žrtev še več. Po Hitlerju in Stalinu v Evropi namreč ni bilo politika, ki bi pobil toliko ljudi, kot jih je v dosedanjih vojnah pokončal Vladimir Putin."

Je bil Robert Golob junak, ki je šel med protestnike?

"No, Robert Golob ni bil le junak, ki je šel med protestnike. Bil je tudi neke vrste znanilec novih časov. Časov, ko bodo oblastniki protestirali sami proti sebi. Nezadovoljni s stanjem v družbi bodo odkorakali na ulice. In tam bodo morali postaviti kopico ogledal. Ker na koncu so vsi protesti vedno uperjeni proti oblasti. Torej bodo protestirali proti tistim, ki jih bodo videli v ogledalu."

Stanovanja / 90 odstotkov anketirancev meni, da so najemnine v Ljubljani previsoke

V Ljubljani obstaja interes po zadružnih stanovanjih, kažejo izsledki ankete, ki jo je Inštitut za študije stanovanj in prostora izvedel skupaj z agencijo Ninamedia. V Sloveniji se trenutno pripravlja tri pilotne projekte s področja zadružnih stanovanj, a glavno oviro predstavlja pomanjkanje ustreznih zakonskih okvirov, opozarjajo nevladniki.

Nismo vsi golobi

Nataša Pirc Musar / »Nisem vegetarijanka in nikoli ne bom«

ALI PRIČAKUJETE, DA LETIM Z GOLOBOM?

Biden / »Sanje Martina Luthra Kinga se še vedno niso uresničile«

Ameriški predsednik Joe Biden se je v nedeljo v baptistični cerkvi Ebenezer v Atlanti udeležil spominske maše za Martina Luthra Kinga mlajšega, leta 1968 umorjenega borca za pravice temnopoltih in Nobelovega nagrajenca za mir. V govoru je opozoril, da se sanje borca za pravice še vedno niso uresničile, ter pozval k boju za demokracijo.

»Čakata nas dva zdravstvena sistema, eden za revne in drugi za bogate«

"Čakata nas dva zdravstvena sistema, eden za revne in drugi za bogate. Tako kot v Ameriki jo bodo najslabše odnesli tisti vmes. Sodobna družba bolnikov ne pušča na cesti. Revni gredo na univerzitetne klinike, kjer jih imajo za učno bazo, bogatim pa zasebniki krepko zaračunajo in jim opravijo še kaj, česar sploh ne bi bilo treba. Saj menda že gradijo bolnišnico z 58 posteljami. Kaj mislite, kdo bo ležal v teh bolnišnicah?"

»Stanje v dolgih vrstah je v Sloveniji očitno še vedno civilizacijski standard«

"Človek lahko v tej državi vedno malo počaka, kakor ne bi imel nihče med nami pametnejšega dela ali kakor bi nam večurno stanje na žgočem soncu ali nočnem mrazu koristilo. Stanje v dolgih vrstah je, podobno kot bivakiranje po polnih čakalnicah, pri nas očitno še vedno civilizacijski standard, nespremenjen še od časov, ko so naši starši vsakodnevno v vrstah čakali na osnovne življenjske potrebščine, na prehod meje ali na izplačilo plače. Morda je to za koga celo znamenje naše urejenosti in organiziranosti, ker pri nas definitivno ne zamudimo priložnosti, da bi ljudi postavili v vrsto."

Komentar / Dr. ali gospa Nataša Pirc Musar?

Tole je res nerodno: predsednica republike benti in zahteva spremembo zakona, ker se ne more podpisovati z akademsko titulo »dr.«, razkrivata Meta Roglič in Sarah Neubauer na portalu N1. Še več, sklicuje se na svojega moža dr. Aleša Musarja, ki je v tujini doktoriral nekaj pred njo, zaradi česar je po zakonu doktorat še lahko nostrificiral; njej se zdi krivično, da bo na vabilu na dogodke pisalo »dr. Aleš Musar«, ona pa bo zgolj »gospa Nataša Pirc Musar«. V čem je težava?

»Medenih tednov nove vlade je bilo relativno hitro konec«

"Vlada Roberta Goloba se sooča s paradoksom. V tednu, ko bo ministrski zbor popoln oziroma oblikovan tako, kot si je to zamislil premier pred več kot šestimi meseci po veličastni zmagi na aprilskih parlamentarnih volitvah, se sooča s prvimi resnimi znamenji, da zaupanje v vlado usiha. V nekaj prihodnjih mesecih bomo dobili odgovor na vprašanje, ali nemara tudi v tem primeru spremljamo politično usodo predhodnih vlad iz levega liberalnega političnega bloka, ki jim je na volitvah uspelo prepričati prepričljivo večino volilcev, nato pa so počasi izgubljale samozavest in na koncu podporo. Presenetljivo je, da je bilo medenih tednov nove vlade relativno hitro konec. Uspeh vlade na trojnem referendumu je utrjeval pričakovanje, da se bo tokrat morda razpletlo drugače, da bo cikel iskanja politične normalnosti presekan. A po komaj polovici leta od volitev lahko opazimo, da je prišlo konec lanskega leta do očitnega preloma, na kar nas opozarjajo javnomnenjske raziskave in vse bolj naelektreno ozračje med partnerji socialnega dialoga v trikotniku vlada, sindikati, delodajalci."

»Civilna družba lahko podre domine, ki so jih zainteresirani lobiji postavljali desetletja«

"V torek smo bili na Trgu republike v Ljubljani priče dogodku, ki so ga označili za sploh prvo stavko pacientov. To je bila manifestacija čvrstih tez o ohranitvi oziroma ponovni vzpostavitvi javnega zdravstva. Bilo je tudi srečanje, na katerem smo videli predsednika vlade Roberta Goloba strinjati se s protestniki zoper početje zasebnega zdravništva prav v času, ko je zdravstveni minister z njegovim mandatom sklepal sporazum z vidno zadovoljnimi sindikalisti Fidesa. V trku več svetov se je v torek pokazalo, kako pomembna nevralgična točka družbe je postalo javno zdravstvo. Pokazalo se je tudi to, da civilna družba lahko podre domine, ki so jih zainteresirani lobiji postavljali desetletja. In zato so bržkone prišle prve diskvalifikacije tistih, ki so se postavili v obrambo dosedanjega sistema …"

Komentar / Atentat na Grimsa, atipična pljučnica in zabava za množice

Je prevzemanje odgovornosti za moralno zavržna ali celo koruptivna dejanja v domači politiki nekaj, na kar moramo popolnoma pozabiti, ker smo kot državljani že dolgo nazaj dokončno razkrojili vsa tovrstna pričakovanja? Kako tolerantni smo pri tem in kaj javnosti sploh preostane, če politična elita ni sposobna samoregulacije svojih zlorab in prekrškov? So edina možnost kaznovanja zares le volitve, posejane na vsaka štiri leta, kar pomeni, da nas vmes politiki, računajoč na naš spomin zlate ribice, uspejo spet zmanipulirati sebi v prid?

»Pomanjkanje zdravnikov je opozorilo za takojšnje ukrepanje pri reševanju pomanjkanja učiteljev«

"Urejanje razmer v zdravstvu pa ni pomembno le za to področje. Rezultat bitke za privatizacijo zdravstva bo imel vpliv tudi na druge javne podsisteme. V primeru uspešne privatizacije zdravstva bo sledilo šolstvo. Že za časa Janševih vlad je prišlo do podeljevanja koncesij visokošolskim zavodom, ki v glavnem delujejo s pomočjo 'dvoživk', če uporabim izraz iz zdravstva. Primer Švedske, ki je pod konservativno vlado uvedla možnost ustanavljanja 'free schools' profitno usmerjenim družbam, je dober prikaz, kako oslabiti javni šolski sistem. Ob že obstoječi javni šoli nastajajo nove, ki 'kradejo' učence že obstoječim, pri čemer ustvarjajo profit in ga razdelijo delničarjem."

Minister za zdravje / »Digitaliziran zdravstveni sistem pomeni transparenten zdravstveni sistem«

Na ministrstvu za zdravje so na Brdu pri Kranju deležnikom v zdravstvu predstavili strategijo digitalizacije zdravstva 2022 - 2027. Želja je zdravstveni sistem čim bolj digitalizirati do 1. januarja 2024, saj digitaliziran zdravstveni sistem pomeni transparenten zdravstveni sistem, je poudaril zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan.

Minister Maljevac / »Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo«

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je danes predstavitev kandidata za ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca ocenil kot ustrezno. Za je glasovalo devet članov odbora, proti pa jih je bilo pet. Hrbtenico javnega stanovanjskega sistema vidi v stanovanjskih skladih. Za gradnjo solidarne družbe je treba vzpostaviti močno in javno mrežo storitev dolgotrajne oskrbe, spodbujali bodo tudi lastništvo zaposlenih v podjetjih, je dejal.

»Minister za zdravje je lakmusov papir stanja oblasti«

"Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je lakmusov papir stanja oblasti. Stopnjevanje konfliktov na zdravstvenem polju ni izključna krivda vlade, ki dela dobrega pol leta. Pod preprogo pometeni problemi sistema, ki je pod udarom privatizacijskih silnic in politične nesposobnosti/nepripravljenosti za reformo, so dediščina, ki si jo vlade podajajo več kot desetletje. A Golob je vedel za dileme o politični (ne)primernosti Bešiča Loredana, oprtanega še z nahrbtnikom očitkov, da je politični podaljšek prvaka tukajšnjega zasebnega zdravstva Bitenca."