Zlati časi za nestrpne

Med financerji Alternative za Nemčijo je tudi 88-letni milijarder August von Finck. Bogataš se je leta 1999 preselil v Švico, kjer so davki nizki in še vedno spoštujejo bančno tajnost. Za njegovo premoženje skrbi Ernst Knut Stahl, njegova desna roka. Več

Nagradno vprašanje stoletja

Prebivalci ob železniškem križišču v hamburškem predelu Bergedorf se niso pretirano ukvarjali z vojno v Siriji, diktaturo v Eritreji in revščino v podsaharski Afriki. Zanimala jih je predvsem usoda žab v močvirju blizu njihove soseske. V Stuttgartu so pozornost posvečali kuščaricam, v bavarskem Eichenauu pa je prebivalce skrbel mali brkati netopir. Ta sodi med varovane vrste in naj bi kot vse naštete živali pomagal preprečiti, da bi občina tam postavila begunski dom. Nasprotniki projekta so se bali za življenjski prostor živali, ker bi morali zaradi gradnje posekati dve drevesi – ali pa so se nemara bali zase? Več

To je naslovnica jutrišnje Mladine

O borcu proti sovraštvu lahko več preberete v jutrišnji Mladini >> #Mladina48  Več

Premier Šarec ostro zoper botre sovraštva

Odziv predsednika vlade Marjana Šarca, kot je zapisal v javnem pismu, je posledica pozivov, ki jih je prejel v kabinet zaradi javne polemike o spornosti oglaševanja državnih podjetij v medijih, ki širijo sovražne vsebine. Eno od zadnjih akcij je na spletu objavil inštitut Danes je nov dan na tej povezavi, pred tem pa so mnogi uporabniki družabnih medijev, kot je recimo Domen Savič (@DržavljanD), javnost opozarjali na dvoličnost teh podjetij. Ta se namreč po eni strani zavezujejo k družbeni odgovornosti, po drugi pa podpirajo medije, kot sta Nova24TV in Demokracija, ki odkrito podpihujejo rasizem ter širijo ksenofobijo in homofobijo, širijo strah in nestrpnost. Več

Pogojna zaporna kazen za Janeza Janšo

Celjsko sodišče je predsednika stranke SDS Janeza Janšo danes zaradi razžalitve novinark TV Slovenija Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl nepravnomočno obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Plačati mora tudi vse stroške tokratnega sodnega postopka v povezavi z žaljivim tvitom. Več

Radio Mladina: Kdo je pravi Evropejec in kdo je pravi kristjan?

Pogovor je nastal na podlagi članka Kdo je pravi Evropejec?, ki ga lahko preberete v novi Mladini >> #Mladina47

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/534322596&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Več

Orbanova človečnost

Nekdanji makedonski premier Nikola Gruevski je bil pomemben politični zaveznik Viktorja Orbana – in tudi Janeza Janše. Pred leti se je trojica – sicer mednarodno bolj ali manj izoliranih politikov – obiskovala in se podpirala pred vsemi pomembnejšimi dogodki ali volitvami. Finančno in medijsko pomoč, kakršno je SDS prejela od Orbana, je v Makedoniji, celo prek istih posrednikov, prejela tudi stranka Nikole Gruevskega VMRO. Več

Povečajmo volilno udeležbo

Prihodnje leto, natančneje 26. maja, bodo v državah Evropske unije (EU) potekale volitve poslank in poslancev, ki bodo posamezne države zastopali v evropskem parlamentu (EP). Slovenska pisarna EP se je odločila začeti akcijo za povečanje udeležbe na volitvah, saj je ta v Sloveniji skromna, manjša od udeležbe na državnih in lokalnih volitvah. To je presenetljivo že zato, ker približno 70 odstotkov zakonov, ki jih sprejmejo v EP, vpliva na razmere doma. Ni nepomembno, kdo nas zastopa v Evropi, saj se tam odloča o odzivanju na podnebne spremembe in brezposelnost mladih, o varovanju zasebnosti, svobodi interneta, varstvu potrošnikov, človekovih pravicah ... »Britanski referendum o izstopu iz EU je pokazal, da nadaljnji obstoj EU ni samoumeven. Večina nas misli, da je samoumevna tudi demokracija, vendar se hkrati zdi, da je vse bolj ogrožena, kot načelo in kot družbeni sistem,« so zapisali v slovenski pisarni EP, kjer s spletnim projektom www.tokratgremvolit.eu volivk in volivcev ne želijo prepričevati, koga naj volijo, temveč, naj se volitev udeležijo. Več

Moralna panika

Zgražanje dežurnih moralistov zaradi knjig, predpisanih za domače branje v šolah ali za Cankarjevo tekmovanje, ni nič novega. No, tudi kje v tujini ni dosti drugače – prav zdaj se veliko govori o seznamu prepovedanih del na knjižnem festivalu v vse konservativnejšem Kuvajtu. Med drugim sta se na tem seznamu znašli deli Bratje Karamazovi Dostojevskega in Sto let samote G. G. Marqueza. Na domačih tleh smo že imeli težave z romanom Napačna odločitev Vitana Mala, s knjigama Na zeleno vejo Andreja Predina in Oči Andreja Makuca, ki sta bili leta 2011 predpisani za 8. in 9. razred na Cankarjevem tekmovanju, zadnja razprava v tem slogu pa je tekla o Evangeliju za pitbule Jiřija Bezlaja in o tem, ali gre v tem romanu za pornografijo ali ne. Več

Konec svobode?

Pred časom je v medijih pod pokroviteljstvom SDS stekla akcija pridobivanja moralne in finančne podpore za uporabnico Facebooka. Začela se je z naslovom: »V Sloveniji konec svobode govora?! Zaradi zapisa na Facebooku dobila kazen 1.366,87 evra in kazensko ovadbo pri policiji!« Ker je svoboda govora bistvena sestavina svobodne družbe, v člankih v omenjenih medijih pa je bilo premalo podatkov za odgovor na skrb zbujajoče vprašanje v naslovu, smo se v zadevo poglobili. Več