• Uredništvo

    20. 3. 2024  |  Politika

    Bodo skrajno desne stranke dobile veliko več glasov?

    "Želeli bi informirati ljudi, kako pomembno je, da uporabijo svoj glas. Na skrajno desni strani imajo zelo dobre oziroma karizmatične voditelje, ki so proti migracijam in ki se zavzemajo za zmanjšanje vpliva Evropske unije. Zato je pomembno, da poudarjamo vrednote, ki so dejansko pomembne za vse državljane. Že leta 2019 se je napovedovalo, da bodo skrajno desničarske stranke v Evropskem parlamentu pridobile zelo veliko. Takrat se to ni zgodilo. Morda je danes veliko več možnosti, da bodo skrajno desne stranke dobile veliko več glasov in da bodo standardne politične skupine izgubile zelo veliko."

  • Janši je dovolj

    »Zakaj pa Golob to organizira?« se sprašuje bivši poslanec in komik Franci Kek ob plakatu z vabilom na četrtkov »vseslovenski protest« na prvi koledarski dan pomladi. No, šaljiv komentar se pretvarja, da ne ve, da za njim organizacijsko stoji neuničljivi politični veteran, ki se je nagledal protestov proti sebi in vedno razlagal, da se demokracija ne rešuje na ulici, pa čeprav je tam stalo ljudstvo in ne politične stranke. Tokrat bo drugače – po potrebi na njej nastopi tudi sam.

  • STA

    20. 3. 2024  |  Politika

    Slovenija pripravlja dvostranski varnostni sporazum z Ukrajino

    Zunanja ministrica Tajna Fajon je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko povedala, da Slovenija pripravlja dvostranski varnostni sporazum z Ukrajino. Gre za podoben sporazum, kot ga je Kijev že sklenil z več državami.

  • STA

    20. 3. 2024  |  Politika

    Tanja Fajon ne bo več predsednica SD

    Predsednica SD Tanja Fajon se na aprilskem kongresu ne bo potegovala za nov mandat na čelu SD, je sporočila v pismu članstvu in na družbenih omrežjih. Navedla je, da se na odstop s položaja predsednice stranke pripravlja s težkim srcem, a se zaveda, "odgovornosti, ki je s težo bremena afere 'sodna palača' stranko močno prizadela".

  • STA

    19. 3. 2024  |  Politika

    Za zdaj ni dokazov, da bi premier Golob vplival na potek aretacije domnevnih ruskih vohunov

    Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, ni našla ne dokazov ne indicev, da bi premier Robert Golob oz. kdorkoli iz političnega kroga vplival na potek aretacije domnevnih ruskih vohunov, je zatrdil njen predsednik Aleš Rezar iz poslanske skupine Svobode.

  • Uredništvo

    19. 3. 2024  |  Politika

    »Spor med Fidesom in vlado je idealen za mediacijo«

    "Mediacija se je na Norveškem razvila za reševanje kolektivnih delovnih sporov. Postopek je prostovoljen, zlasti pa velja načelo zaupnosti, kar je popolnoma drugače kot sojenje, v katerem iščemo neko pravno rešitev zadeve. Če rečem malo po domače, kot da s prstom v oko sunemo stranke; pravo določi, kdo ima prav, če jim je to prav ali pa ne."

  • STA

    19. 3. 2024  |  Politika

    Vlada in sindikati / V prihodnje bodo kompromisne rešitve iskali v okviru posebne delovne skupine

    Vlada in sindikati javnega sektorja so danes nadaljevali krovna pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Pogajanja sicer ocenjujejo kot konstruktivna, a za zdaj jim še ni uspelo najti kompromisa o nekaterih ključnih vprašanjih. Dogovorili pa so se, da bodo rešitve v nadaljevanju iskali v okviru delovne skupine.

  • STA

    19. 3. 2024  |  Politika

    Tanja Fajon / »Želimo videti Evropo razširjeno, večjo in združeno do leta 2030«

    Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je danes v Evropskem parlamentu v Bruslju dejala, da je širitev EU geostrateška nuja in da smo v ključnem trenutku. Izrazila je upanje, da bodo voditelji EU ta teden poslali pomembno sporočilo glede širitve. BiH je po besedah Fajon dosegla pomemben napredek, zato je začetek pogajanj edina prava odločitev.

  • STA

    19. 3. 2024  |  Politika

    »V Sloveniji je mogoče zamenjati predsednika vlade samo tako, da se izvoli novi«

    Ustavni pravnik Ciril Ribičič ob več pobudah za posvetovalne referendume navaja, da je naivno pričakovati, da bi prišlo do posvetovalnega referenduma, ki bi kritiziral odločitve državnega zbora. Referendum namreč lahko razpiše le DZ, opozarja. Pri referendumu o zaupnici vladi pa "bi lahko šlo za zlorabo", je ocenil za STA.

  • STA

    19. 3. 2024  |  Politika

    Levica ne podpira Ursule von der Leyen, saj ta ni za pravično stanovanjsko politiko

    Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen po junijskih evropskih volitvah ne more računati na podporo Evropske levice pri imenovanju za nov mandat, je v ponedeljek dejal vodilni kandidat te stranke Walter Baier. Von der Leyen namreč ni prava oseba za uresničitev njihovih ciljev, med katerimi je izpostavil pravično stanovanjsko politiko.

  • Uredništvo

    18. 3. 2024  |  Politika

    Boleča sprenevedanja o javnem zdravstvu

    Aktivist in predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull v videoposnetku, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi, o bolečem sprenevadnju o javnem zdravstvu. 

  • STA

    18. 3. 2024  |  Politika

    Slovenija podpira uporabo ruskega premoženja za nabavo orožja za Ukrajino

    Slovenija podpira predlog, da se del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, porabi za financiranje nabav orožja za Ukrajino, je danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU povedala ministrica Tanja Fajon. Bruselj bo predlog predstavil še ta teden, je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

  • STA

    18. 3. 2024  |  Politika

    Slovenija izida ruskih volitev na ukrajinskih ozemljih ne bo priznala

    Slovenija je danes obsodila izvedbo predsedniških volitev na ukrajinskih ozemljih pod rusko zasedbo in zatrdila, da njihovega izida ne bi priznala. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je v zvezi z volitvami v Rusiji, na katerih si je Vladimir Putin zagotovil nov mandat, pohvalila pogum ruske opozicije, ki da vliva upanje za demokratično Rusijo.

  • STA

    18. 3. 2024  |  Politika

    Slovenija bo prispevala milijon evrov za nabavo streliva za Ukrajino

    Slovenija se pridružuje pobudi Češke za skupno nabavo streliva velikih kalibrov zunaj Evropske unije za Ukrajino. Za ta namen je vlada zagotovila milijon evrov, so za STA danes potrdili na ministrstvu za obrambo (Mors). Po poročanju tujih medijev naj bi ukrajinska vojska prvo strelivo, kupljeno v okviru češke pobude, prejela do junija.

  • JAVNO PISMO

    18. 3. 2024  |  Politika

    »NATO je napadalna vojaška zveza«

    Mineva 20 let od vstopa Slovenije v NATO. S tem se je Slovenija tudi uradno vključila v imperialistični tabor. Včlanjevanje so vodile politične sile vojnih hujskačev in zagovornikov imperialistične prevlade v svetu. Od konservativcev preko liberalcev do socialdemokratov. Kljub popolni enotnosti vladajočega razreda, podkrepljeni z intenzivno medijsko kampanjo, je več kot tretjina ljudi, ki so se udeležili referenduma, glasovala proti vstopu. Sodeč po raziskavah javnega mnenja, tudi tistih naročenih neposredno s strani NATA, se je delež tistih, ki nasprotujejo članstvu Slovenije v NATU v preteklih dveh desetletjih povečal.

  • STA

    18. 3. 2024  |  Politika

    Ustavno sodišče / Zakonodaja primerno ureja kaznovanje uporabe nacističnih simbolov

    Zakonodaja primerno ureja kaznovanje uporabe nacističnega pozdrava in nacističnih simbolov. Zakonodajalec je namreč predpisal kaznovanje za težje oblike protiustavnega izražanja, ki ogroža človekovo dostojanstvo in varnost, za kar se lahko v posamezni življenjski situaciji izkaže tudi razkazovanje nacističnih simbolov, je ugotovilo ustavno sodišče.

  • Tomaž Lavrič

    18. 3. 2024  |  Politika

    »Danes zjutraj me je vaša poslanka Svobode na hodniku pozdravila: ’Čao.’ Sem ji rekel: ’Kak čao!?’ Čao je italijansko.«

  • STA

    17. 3. 2024  |  Politika

    Neuvrščeni in Titov osebni snemalec

    Na Festivalu dokumentarnega filma (FDF) je bila v soboto zvečer v Cankarjevem domu projekcija večplastnega in poetičnega celovečernega dokumentarca Neuvrščeni: Dosje Labudović srbske režiserke Mile Turajlić, ki med drugim govori o začetkih Gibanja neuvrščenih in prikaže zgodbo Stevana Labudovića, Titovega osebnega snemalca.

  • Luka Volk

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika

    O zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja naj bi odločali na posvetovalnem referendumu

    Poslanci so med splošno razpravo o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga s podpisi v parlament vložili državljani, prejšnji teden odločili, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga samo štirje poslanci SD in pet iz Levice, v Gibanju Svoboda – čeprav je ureditvi tega vprašanja načelno naklonjena večina poslancev stranke – predloga niso podprli. Menijo, da bi morali o njem odločati državljani, zato so že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: »Ali se strinjate s tem, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?«

  • Peter Petrovčič

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika

    (Ne)primerna državna sekretarka?

    Nova ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je po odstopu zaradi afere z nakupom sodne stavbe nadomestila Dominiko Švarc Pipan, si izbira najbližje sodelavce, pri čemer je za položaj državne sekretarke izbrala Aleksandro Spasojević. Predlog za njeno imenovanje je bil že na dnevnem redu vladne seje, a je bil umaknjen, ker premier Robert Golob ni dal soglasja.

  • Peter Petrovčič

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika

    (Nova) klofuta izbrisanim

    Konec februarja se vsako leto spomnimo izbrisa – največje sistematične kršitve pravic v zgodovini samostojne Slovenije. Šestindvajsetega februarja 1992 je poosamosvojitvena oblast iz registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 ljudi, večinoma državljanov bivših jugoslovanskih republik, in jim s tem odvzela pravico bivanja v državi, pa tudi vse ekonomske, socialne in zdravstvene pravice.

  • Borut Mekina

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika

    Zakaj sem proti novi nuklearki?

    Poslanske skupine Svobode, SDS, SD in NSi ter poslanca manjšin so ta teden v parlamentarni postopek vložili predlog za posvetovalni referendum o projektu Jek 2. Predvidoma bomo tako v drugi polovici novembra v Sloveniji imeli referendum o gradnji novega bloka, za katerega se zdi, da je že vnaprej dobljen. Elektroenergetski strokovnjaki so v veliki večini za, fiziki tudi, ravno tako ekonomisti in gospodarstveniki – slovenska podjetja in gospodarska zbornica drugi blok jedrske elektrarne podpirajo. Gradnjo naj bi podpirala tudi javnost.

  • Borut Mekina

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika

    Janša manipulira s 300 tisoč Slovenci

    Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, se preživlja z upravljanjem profilov na družbenih omrežjih. Ker se je minuli teden na to temo mudila na sestanku v kabinetu predsednika vlade, smo jo vprašali, kako sama razume vlogo družbenih medijev. Je na primer prav, da uradne institucije, kot je predsednik vlade, z javnostjo komunicirajo mimo klasičnih medijev in novinarjev? Madžarska vlada recimo rada poudarja, da tam posrednikov v vlogi novinarjev več ne potrebujejo, ker predsednik vlade Viktor Orbán z državljani komunicira neposredno.

  • Borut Mekina

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika

    V Svobodi napenjajo lok

    Največja vladna stranka se v teh dneh kadrovsko in komunikacijsko nekako preoblikuje. Stranka bo dobila novega generalnega sekretarja, predsednik vlade Robert Golob bo dobil novega vodjo kabineta, morda bo zamenjan celo vodja poslanske skupine, službe bodo morali zamenjati še številni drugi doslej pomembni funkcionarji stranke. Cilj teh sprememb je, kot je dejal najverjetnejši bodoči govorec stranke Gibanja Svoboda in minister za Slovence po svetu, Matej Arčon, »bolj povezana stranka na vseh nivojih njenega delovanja ter boljša komunikacija«. A kaj to pomeni?

  • Kaj boste naredili za Evropo, slovenski kandidati za poslance evropskega parlamenta?

    Ko je januarja 1961 John Kennedy postal predsednik ZDA, je sodržavljane nagovoril z znamenitim pozivom: »Ne sprašujte, kaj lahko država stori za vas. Vprašajte, kaj lahko vi naredite za domovino!« Pred volitvami v parlament EU, ki bodo čez tri mesece, je zadnji čas, da slovenske volivke in volivce pozovemo v enakem tonu: »Ne sprašujte, kaj vaš kandidat obljublja, da bo po njegovi zaslugi, če bo izvoljen, od EU dobila vaša občina – pardon, Slovenija. Vprašajte ga, kaj bo delal v parlamentu za prihodnost Evrope!« Evropska unija še nikoli ni bila v tako slabem stanju, kakor je zdaj. V Ukrajini se vedno globlje zapleta v drago vojno, v kateri se noče zares vojskovati. ZDA so jo z vsemi sredstvi prisilile v politično, vojaško in energetsko odvisnost, ki nikakor ni v trajnem interesu Evrope. Trajni interes Evrope je mirno sožitje in gospodarsko in kulturno sodelovanje s sosedami, predvsem torej z Rusijo in s sredozemskimi arabskimi muslimanskimi državami. Preprečevanje takega sožitja je strategija ZDA, ogroženega svetovnega hegemona, ki se pripravlja na spopad s Kitajsko. Taka strategija ZDA ni manj nora kakor Putinov delirični načrt obnavljanja ruskega carstva z vojaškim osvajanjem, le še nevarnejša je. Zaradi moči ZDA in zato, ker je globalna, je še bolj katastrofalna.

  • Jure Trampuš

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika

    Populisti, nacionalisti in demagogi

    Devetega junija bodo v Sloveniji četrte evropske volitve, zato za začetek napišimo nekaj osnovnih pravil. Volilna opravila so se začela 11. marca, organizatorji kampanje morajo poseben račun odpreti do 24. aprila, 10. maj pa je zadnji dan, ko so lahko vložene liste. Nato bo v noči s 7. na 8. junij začel veljati volilni molk, volitve so dan kasneje, neuradni izidi bodo znani že nekaj ur po zaprtju volišč. Letos bo Slovenija v Bruselj prvič poslala devet poslancev, dva več kot na prvih volitvah leta 2004.

  • Peter Petrovčič

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika

    »Smo v slovenski šoli, govorite slovensko!«

    »Že nekaj časa smo priča pritisku, ki ga učiteljice izvajajo glede komunikacije med učenci med odmori v njihovem materinem jeziku, v srbskem, bošnjaškem, hrvaškem, makedonskem, albanskem jeziku … Učitelji našim otrokom striktno prepovedujejo, da na javnem prostoru v njihovem prostem času, recimo med odmorom ali malico med seboj komunicirajo v njihovem materinem jeziku«, piše v pismu, pod katero so podpisani »zaskrbljeni starši otrok, katerim je onemogočena uporaba materinega jezika«. Očitek o prepovedovanju uporabe maternega jezika se nanaša na Osnovno šolo Kolezija v Ljubljani.

  • Peter Petrovčič

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika

    Hinavski ljubitelji maternega jezika

    Ko v Novi Sloveniji, sicer naslednici Slovenskih krščanskih demokratov, govorijo o svoji identiteti, lahko slišimo, da gre za »sodobno« stranko »za vse ljudi«, ki je »odprta za novosti« in sprejemajoča do »raznolikosti«. Tako piše tudi v njihovem programu. Javno so se pred leti promovirali kot podjetniška stranka, v zadnjem obdobju pa stavijo predvsem na sredinskost, zmernost. Javnost želijo prepričati, da si zaslužijo glasove volivcev, ki ne pogledujejo ne levo ne desno ali pa vsaj ne tako skrajno desno, kot vedno bolj pogledujejo v SDS, v katere senci se že desetletja NSi bori za svoj prostor pod soncem. Njene nedavne aktivnosti, sploh hinavsko razpihovanje sovraštva do narodov bivše SFRJ, stranko uvršča daleč stran od sredine.

  • Uredništvo

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika

    Poskus revidiranja zgodovine

    V teh dneh prihaja na knjižne police knjiga Zarota Depala vas, s katero bo predsednik SDS Janez Janša skupaj s soavtorjem Jožetom Biščakom poskušal prikazati takratno dogajanje kot politično zaroto zoper njega. Ker je od dogodkov minilo že 30 let, bo verjetno, tako kot že tolikokrat doslej, vse skupaj poskušal prikazati – tako nakazuje že naslov – kot politično dogajanje, uperjeno zoper njega. A do dogodkov v Depali vasi je prišlo zaradi policijske preiskave trgovine z orožjem, ki so jo izvajali najvišji zaposleni na ministrstvu za obrambo pod njegovim vodstvom.

  • Krivica iz Depale vasi

    Letos mineva trideset let od dogodkov v Depali vasi, ki so pomembno zaznamovali slovensko politiko in državo takrat in danes – s temi dogodki je namreč kulminirala »mater vseh slovenskih afer«, trgovina z orožjem, natančno preiskana, pa nikoli kaznovana.