Ne kje, kako boste spali, gospod premier?

Odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zvišanje minimalne pokojnine. Krajše čakalne dobe v zdravstvu. Prenova sistema oskrbe starejših. Zagotovitev socialne in zdravstvene varnosti samozaposlenih. Sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij in delitvi dobičkov. In končno še »davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več ter večjih nepremičnin«. Vse to je v koalicijski pogodbi obljubljala vladajoča koalicija pod vodstvom Marjana Šarca – in nobene od teh obljub za zdaj ni izpolnila. Kar se tiče davka na nepremičnine, bo po premierovih besedah Slovenija še nekaj časa brez njega, v torek je namreč dejal, da v »tej konstelaciji vlada ni sposobna sprejeti nepremičninskega davka«. Več

Ne ravno strpna Slovenija

V povprečju se 76 odstotkov Evropejk in Evropejcev strinja, da bi morale biti pravice homoseksualcev izenačene s pravicami heteroseksualcev. Tako je pokazala zadnja raziskava evropske komisije. Gre za spodbudno število, ki pa postane zanimivo, ko analizo pogledamo podrobneje. Pri vprašanju pravic spolnih manjšin so razlike med državami ogromne. Več

Patria 2.0

Državni zbor je ustanovil parlamentarno preiskovalno komisijo z namenom ugotavljanja politične odgovornosti vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Gre verjetno za najbolj ustavno in zakonsko sporno preiskovalno komisijo doslej. Politiki naj bi ugotavljali pravilnost (strokovnih) odločitev posameznih tožilcev in sodnikov. Več

Protihrvaška čustva

Prost pretok ljudi na schengenskem območju v EU že leta ne obstaja več. Ljudi pri prehodu meje med Slovenijo in Avstrijo preverjajo policisti, zato tam ob prometnih konicah nastajajo dolge kolone. Čeprav naj bi bil mejni nadzor zgolj začasen, je v zadnjih letih naša severna soseda na mejah postavila kakovostno zgrajene postojanke, ki bodo očitno nalogo opravljale še leta. Več

Adria ni avto, koalicija pa ni gostilna

Epilog privatizacije Adrie Airways je znan: družba je v stečaju, 558 zaposlenih je na cesti, tisto, kar je najpomembnejše, to je človeški kapital – od pilotov do strokovnjakov s 60-letnimi izkušnjami v organizaciji letalskega prevoza –, je na poti v pogubo. Tuje letalske družbe prevzemajo najdobičkonosnejše letalske povezave, druge, ki so ravno tako pomembne za Slovenijo, pa bo država morala subvencionirati; primorana bo podpirati tuje letalske družbe, ki so večinoma v lasti drugih držav. Več

Kako si drznete!

V sredo, 2. oktobra 2019, točno ob 9. uri, je na planetu Zemlja živelo 7.698.795.661 ljudi. Ko to berete, nas je že veliko več. Števec kaže, da se prebivalstvo ljudi na planetu povečuje za več kot eno osebo na sekundo. Pri taki populaciji in življenjskem slogu, kot ga živimo, planet naših izpustov ne prenese. Zato je življenjski slog in globalni družbeni sistem treba korenito spremeniti. Ne gre drugače. Znanstveniki so na to začeli opozarjati pred tridesetimi leti, ko nas je na Zemlji živelo dobrih pet milijard. Napredek, ki se je končno začel širiti po celotni obli, je stvari še zelo poslabšal. Pred 30 leti je bil ogljični odtis Amerike na povprečnega prebivalca okoli pet ton na leto, zdaj je 13 ton. Povprečni ogljični odtis Norvežana je dandanes dobre štiri tone, Nemca devet ton, Slovenca pa osem. Planet tega ne zmore, v neki točki se bo zlomilo. Zlomilo se ne bo tako, da nam bo malo bolj vroče. Ali da bo gladina morja malo višja. Ali da bomo morali nositi maske v mestih. Zlomilo se bo tako, da bomo umirali. Množično. Več

Podnebne izredne razmere

Avstrijski poslanci so štiri dni pred predčasnimi volitvami z veliko večino glasov razglasili boj proti podnebnim spremembam za najpomembnejšo prednostno nalogo. Ob razglasitvi izrednih razmer so vlado pozvali, naj Avstrija emisije toplogrednih plinov kar najhitreje in še pred letom 2050 zmanjša na nično stopnjo. Četudi so mnogi ta poziv označili za »histeričnega« ali »simboličnega«, predvsem skrajno desni Svobodnjaki (FPÖ), ki so edini glasovali proti, pa bo akt vendarle imel posledice. Tako naj bi recimo pri vseh prihodnjih vladnih odločitvah morala vedno oceniti še vpliv na podnebne spremembe. Na mednarodni ravni naj bi si avstrijska vlada prizadevala za dosego cilja, da se svetovno segrevanje omeji na 1,5 stopinje Celzija. Avstrija pa bo morala odslej tudi redno in jasno javnost obveščati o podnebni krizi. Več

»Potrebujemo avtistične ženske, kakršna je ona!«

Slavoj Žižek ni nikoli skrival fascinacije nad Greto Thunberg – tistim dekletcem, najstnico, skoraj še otrokom –, ki je te dni v New Yorku tako grdo pogledala proti Donaldu Trumpu, da so se zatresle kamere, ki so jo ujele v objektiv. Več

Deklica z rdečo tableto

Greta Thunberg je simbol boja proti podnebnim spremembam – številni jo častijo kot odrešenico, drugi žalijo, češ da je duševna bolnica. Po govoru na podnebnem vrhu OZN se lahko vprašamo, ali je mogoče, da je edina normalna na tem ponorelem svetu. Več

EU Komisar št. 3

Tako kot po volitvah v Sloveniji ali recimo v Nemčiji je tudi v Bruslju izbira evropske vlade, evropskih komisarjev in predsednika komisije stvar politične presoje. Ne gre za barantanje, gre za igro moči in zavezništev, tudi političnih programov in usmeritev, pa osebnih simpatij. Ko je bila za predsednico komisije imenovana Ursula von der Leyen, nekdanja nemška obrambna ministrica, ki izvira iz bogate in vplivne dinastije Albrecht, je to postala predvsem zato, ker sta se o tem poprej dogovorila Emmanuel Macron in Angela Merkel. Podobno je s komisarji, ki jih te dni potrjujejo v Bruslju. Več