Trump priznal poraz v boju z novinarjem

Ameriški predsednik Donald Trump je v boju s televizijo CNN priznal poraz in dopisnik televizije Jim Acosta bo lahko obdržal svojo akreditacijo za poročanje iz Bele hiše. Televizija CNN je kmalu po tem priznanju sporočila, da odstopa od tožbe, ki so se ji pridružili tudi drugi ameriški mediji. Več

Popoviču v Kopru ni uspelo v prvem krogu

V koprski mestni občini sta se po preštetih 99,96 odstotka glasovnic v drugi krog županskih volitev uvrstila dosedanji župan Boris Popovič (KJN) s 44,6 odstotka podpore in Aleš Bržan (LAB) s 30,5 odstotka glasov. Na tretje mesto se je s 6,4-odstotno podporo uvrstil Gašpar Gašpar Mišič (Gašpar Gašpar Mišič in skupina volivcev). Več

Ljubljana že v prvem krogu zavrnila politiko SDS

Danes so po državi potekale lokalne volitve, na katerih so državljanke in državljani v svojih krajih volili županske kandidate in mestne svetnike. V Ljubljani, prestolnici Slovenije in največji občini v državi, je pričakovano ponovno zmagal zdajšnji župan Zoran Janković, prejel naj bi približno 58 odstotkov glasov. Tako kažejo vzporedne volitve Dnevnika, ki jih je za časnik pripravila agencija Ninamedia. Jankovićev osrednji tekmec, kandidat SDS Anže Logar, je za njim daleč zadaj, saj je glede na vzporedne volitve prejel komaj 30 odstotkov glasov, kar pomeni, da drugega kroga v Ljubljani ne bo. Prestolnica, ki tradicionalno voli leve kandidate, je tako ponovno zavrnila politiko Janševe stranke SDS, kljub temu, da so v bitko poslali svojega najmočnejšega kandidata. Rezultati Dnevnikovih vzporednih volitev kažejo tudi, da naj bi Janković prejel tudi največ glasov v mestnem svetu, saj je njegova lista prejela dobrih 43 odstotkov. Poraženec Logar rezultata vzporednih volitev ni želel komentirati. Več

Resnica o Marakeški deklaraciji

Ker številni mediji in politiki manipulirajo z Marakeško deklaracijo in jo skušajo prikazati kot nekaj strašljivega, jo objavljamo v celoti. Na spletni strani Evropske komisije je namreč dokument, ki obsega osem stran, dostopen vsem, o njem pa smo v zadnjem času veliko pisali tudi v Mladini, denimo v uvodniku urednika z naslovom Cerar proti Cerarju in v naslovni temi Podpora človečnosti. Besedilo z naslovom Kratek spomin, v katerem pojasnjujemo, kako je prav Janša Slovenijo postavil na pravno pot k marakeški deklaraciji, pa si lahko preberete v aktualni številki Mladine. Več

Koga moti Gregor Virant?

»Imamo kandidata, ki je s preteklim delom že dokazal, da se ne ustraši izzivov, da izvrši, kar si je zadal, predvsem pa, da ima visoko moralno integriteto in da zna iskati skupna izhodišča ljudi z različnim političnim prepričanjem. To je v tem trenutku za Ljubljano zelo pomembno,« so med drugim zapisali v pismu podpore kandidatu SDS za ljubljanskega župana Anžetu Logarju, ki so ga podpisali nekateri ideologi desnice in njihovi podporniki, med katerimi najdemo kot prvopodpisanega ekonomista Rada Pezdirja pa nekdaj večnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, hišnega zgodovinarja omenjene stranke Staneta Grando, nekdanjega Janševega superministra Žigo Turka, ljubiteljskega zgodovinarja Igorja Omerzo, libertarca Tomaža Štiha, evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in nekatere manj znane osebnosti iz sveta kulture in politike. Več

Dvojna merila

Vlada je izgubila prvega ministra, Marka Bandellija, ki sta ga odnesli predvsem nedostojna komunikacija in pogojevanje političnih odločitev za evropska sredstva. Več

Kratek spomin

Državni zbor bo 21. novembra na izredni seji razpravljal o dogovoru Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki je globalno nadaljevanje marakeške politične deklaracije. Slednjo so 2. maja letos z nekaterimi afriškimi državami podpisale vse članice EU razen Madžarske. Gre za različna dokumenta, ki sta, po besedah poslanca SDS Branka Grimsa, vsebinsko enaka. Prvi velja na ravni EU, drugi na ravni OZN in bo sprejet 11. decembra letos. Sklic izredne seje so zahtevali poslanci SDS, NSi in SNS, ki od vlade zahtevajo, da od dogovora odstopi. Pri tem pa poslanci SDS pozabljajo, da je Slovenija v času vlade Janeza Janše postavila pravne temelje, na katerih deklaracija zdaj stoji. Več

Koline

Drugi največji lastnik Nove Ljubljanske banke bo s 7,6-odstotnim deležem kmalu postal ameriški sklad Brandes Investment Partners. Ta sklad je leta 1974 ustanovil nekdanji borzni posrednik Charles Brandes, ki pa se je obrti učil pri znanem ameriškem ekonomistu Benjaminu Grahamu, učitelju vlaganja v »vrednosti«, od katerega je Brandes prevzel tudi temeljna znanja. Ena izmed bolj kontroverznih Grahamovih trditev je tista o trgu. Mnogi slovenski finančni analitiki radi ponavljajo, da cene na borzi, glede katerih se sporazumeta prodajalec in kupec, pomenijo najboljši odsev realnosti. A po Grahamu trg nikoli ne odseva prave vrednosti, temveč izkazuje zgolj kratkoročne, čustvene odzive vlagateljev. Tržne vrednosti so po njegovem iracionalne, naloga investitorja pa je, da iz neumnosti drugih kuje dobičke zase. Več

Temna stran sprave

Študijski center za narodno spravo, ki ga je pred desetimi leti ustanovila prva vlada Janeza Janše, je te dni pripravil obsežno konferenco z naslovom Temna stran meseca II. Kot pri vseh njegovih dogodkih doslej je šlo za tematsko, ideološko in tudi po imenih razpravljavcev sodeč dokaj ozek dogodek z namenom zgodovinskega revizionizma. A dejavnosti centra ves čas velikodušno financira država. Konferenco, ki je potekala kar v prostorih državnega sveta, pa je odprl predsednik republike Borut Pahor. Več

Rojstvo »Republike Evrope«

V soboto popoldne smo bili pred ljubljanskim gledališčem Drama priče vseevropskemu dogodku: razglasitvi Republike Evrope. Organizatorji slovesnosti, ki je sočasno potekala pred več kot 200 evropskimi kulturnimi ustanovami – v Sloveniji še v Kamniku in Slovenj Gradcu –, so se za ta korak odločili, ker je bila izvorna misel »očetov EU« o Evropi »izdana«. Sklicevali so se zlasti na Jeana Monneta, ki je dejal, da »bistvo Evrope ni v povezovanju držav, temveč v združevanju ljudi«. A ker je integracija temeljila le na povezovanju držav, je bilo prizadevanje po pristnem povezovanju državljanov EU potisnjeno ob stran. To je omogočilo nacionalnim političnim elitam, da so tudi v EU v glavnem zagovarjale le interese svoje države. Obenem so dopustile, da sta ključni sestavini transnacionalne evropske gospodarske skupnosti, enotni trg in evro, »postali lahek plen neoliberalnega programa«. Več