Zakaj sem proti novi nuklearki?

Poslanske skupine Svobode, SDS, SD in NSi ter poslanca manjšin so ta teden v parlamentarni postopek vložili predlog za posvetovalni referendum o projektu Jek 2. Predvidoma bomo tako v drugi polovici novembra v Sloveniji imeli referendum o gradnji novega bloka, za katerega se zdi, da je že vnaprej dobljen. Elektroenergetski strokovnjaki so v veliki večini za, fiziki tudi, ravno tako ekonomisti in gospodarstveniki – slovenska podjetja in gospodarska zbornica drugi blok jedrske elektrarne podpirajo. Gradnjo naj bi podpirala tudi javnost.

Janša manipulira s 300 tisoč Slovenci

Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, se preživlja z upravljanjem profilov na družbenih omrežjih. Ker se je minuli teden na to temo mudila na sestanku v kabinetu predsednika vlade, smo jo vprašali, kako sama razume vlogo družbenih medijev. Je na primer prav, da uradne institucije, kot je predsednik vlade, z javnostjo komunicirajo mimo klasičnih medijev in novinarjev? Madžarska vlada recimo rada poudarja, da tam posrednikov v vlogi novinarjev več ne potrebujejo, ker predsednik vlade Viktor Orbán z državljani komunicira neposredno.

V Svobodi napenjajo lok

Največja vladna stranka se v teh dneh kadrovsko in komunikacijsko nekako preoblikuje. Stranka bo dobila novega generalnega sekretarja, predsednik vlade Robert Golob bo dobil novega vodjo kabineta, morda bo zamenjan celo vodja poslanske skupine, službe bodo morali zamenjati še številni drugi doslej pomembni funkcionarji stranke. Cilj teh sprememb je, kot je dejal najverjetnejši bodoči govorec stranke Gibanja Svoboda in minister za Slovence po svetu, Matej Arčon, »bolj povezana stranka na vseh nivojih njenega delovanja ter boljša komunikacija«. A kaj to pomeni?

Kaj boste naredili za Evropo, slovenski kandidati za poslance evropskega parlamenta?

Ko je januarja 1961 John Kennedy postal predsednik ZDA, je sodržavljane nagovoril z znamenitim pozivom: »Ne sprašujte, kaj lahko država stori za vas. Vprašajte, kaj lahko vi naredite za domovino!« Pred volitvami v parlament EU, ki bodo čez tri mesece, je zadnji čas, da slovenske volivke in volivce pozovemo v enakem tonu: »Ne sprašujte, kaj vaš kandidat obljublja, da bo po njegovi zaslugi, če bo izvoljen, od EU dobila vaša občina – pardon, Slovenija. Vprašajte ga, kaj bo delal v parlamentu za prihodnost Evrope!« Evropska unija še nikoli ni bila v tako slabem stanju, kakor je zdaj. V Ukrajini se vedno globlje zapleta v drago vojno, v kateri se noče zares vojskovati. ZDA so jo z vsemi sredstvi prisilile v politično, vojaško in energetsko odvisnost, ki nikakor ni v trajnem interesu Evrope. Trajni interes Evrope je mirno sožitje in gospodarsko in kulturno sodelovanje s sosedami, predvsem torej z Rusijo in s sredozemskimi arabskimi muslimanskimi državami. Preprečevanje takega sožitja je strategija ZDA, ogroženega svetovnega hegemona, ki se pripravlja na spopad s Kitajsko. Taka strategija ZDA ni manj nora kakor Putinov delirični načrt obnavljanja ruskega carstva z vojaškim osvajanjem, le še nevarnejša je. Zaradi moči ZDA in zato, ker je globalna, je še bolj katastrofalna.

Populisti, nacionalisti in demagogi

Devetega junija bodo v Sloveniji četrte evropske volitve, zato za začetek napišimo nekaj osnovnih pravil. Volilna opravila so se začela 11. marca, organizatorji kampanje morajo poseben račun odpreti do 24. aprila, 10. maj pa je zadnji dan, ko so lahko vložene liste. Nato bo v noči s 7. na 8. junij začel veljati volilni molk, volitve so dan kasneje, neuradni izidi bodo znani že nekaj ur po zaprtju volišč. Letos bo Slovenija v Bruselj prvič poslala devet poslancev, dva več kot na prvih volitvah leta 2004.

»Smo v slovenski šoli, govorite slovensko!«

»Že nekaj časa smo priča pritisku, ki ga učiteljice izvajajo glede komunikacije med učenci med odmori v njihovem materinem jeziku, v srbskem, bošnjaškem, hrvaškem, makedonskem, albanskem jeziku … Učitelji našim otrokom striktno prepovedujejo, da na javnem prostoru v njihovem prostem času, recimo med odmorom ali malico med seboj komunicirajo v njihovem materinem jeziku«, piše v pismu, pod katero so podpisani »zaskrbljeni starši otrok, katerim je onemogočena uporaba materinega jezika«. Očitek o prepovedovanju uporabe maternega jezika se nanaša na Osnovno šolo Kolezija v Ljubljani.

Hinavski ljubitelji maternega jezika

Ko v Novi Sloveniji, sicer naslednici Slovenskih krščanskih demokratov, govorijo o svoji identiteti, lahko slišimo, da gre za »sodobno« stranko »za vse ljudi«, ki je »odprta za novosti« in sprejemajoča do »raznolikosti«. Tako piše tudi v njihovem programu. Javno so se pred leti promovirali kot podjetniška stranka, v zadnjem obdobju pa stavijo predvsem na sredinskost, zmernost. Javnost želijo prepričati, da si zaslužijo glasove volivcev, ki ne pogledujejo ne levo ne desno ali pa vsaj ne tako skrajno desno, kot vedno bolj pogledujejo v SDS, v katere senci se že desetletja NSi bori za svoj prostor pod soncem. Njene nedavne aktivnosti, sploh hinavsko razpihovanje sovraštva do narodov bivše SFRJ, stranko uvršča daleč stran od sredine.

Poskus revidiranja zgodovine

V teh dneh prihaja na knjižne police knjiga Zarota Depala vas, s katero bo predsednik SDS Janez Janša skupaj s soavtorjem Jožetom Biščakom poskušal prikazati takratno dogajanje kot politično zaroto zoper njega. Ker je od dogodkov minilo že 30 let, bo verjetno, tako kot že tolikokrat doslej, vse skupaj poskušal prikazati – tako nakazuje že naslov – kot politično dogajanje, uperjeno zoper njega. A do dogodkov v Depali vasi je prišlo zaradi policijske preiskave trgovine z orožjem, ki so jo izvajali najvišji zaposleni na ministrstvu za obrambo pod njegovim vodstvom.

Krivica iz Depale vasi

Letos mineva trideset let od dogodkov v Depali vasi, ki so pomembno zaznamovali slovensko politiko in državo takrat in danes – s temi dogodki je namreč kulminirala »mater vseh slovenskih afer«, trgovina z orožjem, natančno preiskana, pa nikoli kaznovana.

Poleg naravovarstvenikov jim zdaj vse glasneje nasprotujejo še kmetje

»Nismo proti poplavni varnosti. Hočemo pa realne rešitve, da smo vključeni v odločitve, kaj se bo gradilo na kmetijski zemlji,« pravi Rok Sedminek, kmet iz Savinjske doline.

Boj za kmete ...

Kljub negodovanju Evropske ljudske stranke (EPP) je bila prejšnji mesec v evropskem parlamentu potrjena nova, sicer precej okrnjena zakonodaja o obnovi narave, ki predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov. Poleg tega bodo morale vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050. Evropski poslanci so obenem potrdili posodobljeno direktivo, ki razširja seznam kaznivih dejanj zoper okolje, razširjen je bil tudi seznam predvidenih kazni. Direktiva na primer zajema tako imenovana kvalificirana kazniva dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaževanje, ki vodi v uničenje ekosistemov – posameznike ali predstavnike podjetij, ki bi storila takšna kazniva dejanja zoper okolje, bi lahko doletela celo zaporna kazen.

NSi razpihuje sovraštvo do pripadnikov nekdaj bratskih narodov

NSi je vložila zahtevo za »razpis posvetovalnega referenduma« o zakonu o kulturnih pravicah pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. V stranki imajo težave s tem, da bi Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Črnogorci, Makedonci in Albanci imeli nekatere kulturne pravice, še posebej jih moti možnost, da bi se otroci v šolah fakultativno lahko učili materinščine, kar je sicer mogoče že po veljavni zakonodaji. »Sporni« člen je zgolj določal, da ministrstvo za izobraževanje »omogoča osnovno- in srednješolsko brezplačno učenje maternega jezika in kulture v okviru fakultativnega ali dopolnilnega pouka ali interesne dejavnosti razširjenega programa šol za otroke pripadnikov narodov nekdanje SFRJ«.

SD se prečiščuje / Ji bodo sledili tudi v SDS?

Vilo na Levstikovi ulici v Ljubljani, dolgoletni, podedovani simbol SD z znano fasado, na kateri so nezadovoljni občani lahko pustili grafite, bo stranka prodala. Odločitev o prodaji se časovno ujema z afero »sodna stavba na Litijski cesti« in s prihodom novega generalnega sekretarja stranke Matevža Frangeža, ki se je odločil za čiščenje strankinih bilanc. V SD, kjer so si po zadnjih volitvah nakopali skupaj 1,5 milijona evrov dolgov, so zadnje leto vilo uporabljali za obvodno financiranje stranke. Ustanovil se je Inštitut 1. maj, v katerega se je lani steklo 395 tisoč evrov donacij, del tega denarja pa je nato inštitut pošiljal stranki tako, da ji je plačeval najemnino.

Primer Rok Capl

Primer družbe SIJ - Slovenska industrija jekla ne odpira le vprašanja kakovosti zakonov in zakonskih varovalk. Odpira tudi vprašanje delovanja javne agencije Spirit. Golobova vlada je ravno 7. februarja letos podelila polni, petletni mandat direktorju Spirita Roku Caplu, ki ga je na to mesto kot vršilca dolžnosti februarja 2022 nastavila Janševa vlada. Capl je bil kader ministra Zdravka Počivalška; marca 2022 je na državnozborskih volitvah nastopal kot brežiški kandidat stranke Konkretno na listi Povežimo Slovenijo.

V posmeh davkoplačevalcem

Te dni je prvi sodni epilog dobila zgodba, povezana z junija lani zamrznjenimi izplačili državne pomoči družbi SIJ - Slovenska industrija jekla. Odločitev mariborskega upravnega sodišča še ni pravnomočna, vendar nakazuje, da bo morala država – njena agencija Spirit – hčerinskim družbam SIJ verjetno izplačati celotno odobreno, a še neizplačano pomoč ob energijski draginji: gre za 5,6 milijona evrov z zamudnimi obrestmi, te so zdaj okoli 700.000 evrov. Ta epilog odpira vprašanje, kakšne varovalke imajo zakoni za pomoč gospodarstvu. Skupina SIJ bo namreč zdaj do milijonske državne pomoči zaradi visokih cen energije očitno upravičena kljub temu, da so si vodilni matične družbe SIJ – med njimi tudi Tibor Šimonka, sicer predsednik Gospodarske zbornice Slovenije – za leto 2022 izplačali rekordnih 21 milijonov evrov večinoma nagrad, lastniki pa 5,8 milijona evrov dividend.

Protiustavni vladni odlok?

Ko je v času epidemije koronavirusne bolezni vlada Janeza Janše vladala z (vladnimi) odloki namesto z zakoni, sprejetimi v državnem zboru, je marsikdo opozarjal na zlorabo oblasti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, tedaj še odvetnica, je to označila za pravno huliganstvo, ustavno sodišče pa je zaradi protiustavnosti razveljavilo cel kup omenjenih odlokov. Ko je prejšnji teden vlada Roberta Goloba z odlokom posegla v zdravniško stavko, je nasprotna politična stran vanjo usmerila prst, češ da oblast izvaja na protiustaven način. Pa je to res?