Spartana ne letita, a bomo morda vseeno kupili še tretjega

Vojaški transportni letali Spartan smo v Sloveniji kupili zaradi mnogoterih civilnodružbenih in humanitarnih razlogov, kot je leta 2021 nakup upravičeval tedanji obrambni minister Matej Tonin. Osemkolesnike Patria bomo uporabljali za prevoz nosečnic, letala Spartan pa pri gašenju gozdnih požarov in pri transportu kritičnih dobrin, je napovedal. Petnajstega januarja 2021 je obrambno ministrstvo sporočilo, da z nakupom letal Spartan Slovenija postaja neodvisna pri zagotavljanju zračnega transporta: »Lanski izbruh pandemije covid-19 je pokazal, da smo bili pri evakuaciji svojih državljanov iz tujine v domovino in pri zagotavljanju zalog zaščitne opreme odvisni večinoma od drugih prevoznikov,« so sporočili.

Militarizacija, d. o. o.

Vlada je prejšnjo sredo sprejela »strategijo obrambne industrije« – strategijo, o kateri ni tekla nobena razprava v slovenski javnosti in katere besedilo je javno objavila skoraj teden dni kasneje, ta torek popoldne. Eden konkretnejših ciljev strategije je, da bo upravljavec državnega premoženja, Slovenski državni holding, ustanovil novo državno obrambno podjetje. Se tako uresničuje načrt, o katerem se je špekuliralo pred meseci in po katerem bi v Sloveniji dobili mega podjetje za proizvodnjo oborožitvenih sistemov, ki bi ga država vzpostavila z domačim orožarskim podjetjem Valhalla Turrets in nemškim Rheinmetallom?

Prekarci vseh dežel, združite se!

Četrtek, 17. junij 2025, bi se moral v zgodovino zapisati kot eden prelomnih dni za slovenski sindikalni boj. Ne pretiravamo: slovenski prekarni delavci, torej pravno najmanj zavarovani delavci, so si tisti dan izborili pravico, ki je dotlej niso imeli. In ki je nimajo niti prekarni delavci drugod po Evropi.

Manevri SDS bi bili težko bolj prozorni

Manevri SDS (tokrat spet v spregi z Novo Slovenijo) bi bili na trenutke težko bolj prozorni. Največja opozicijska stranka je najprej v evropski parlament pomagala pripeljati sporno resolucijo o spominu na žrtve komunizma v Sloveniji, ki so jo evropski poslanci potrdili na začetku meseca. Opozicija pa je zdaj v zakonodajni postopek vložila nova predloga sprememb zakonov – SDS zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, Nova Slovenija pa zakona o praznikih in dela prostih dnevih –, v obrazložitvi katerih se kakopak sklicuje na lastno resolucijo. Prelisičila je evropski parlament, vanj izvozila nekaj domače drame, da lahko naprej neti kulturni boj doma.

Zagrizeni zbiralec podpisov Aleš Primc je spet v akciji

Za zakonom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je zdaj res že dolga pot. Pobudniki pri Srebrni niti so ga v zakonodajni postopek vložili predlani, nato je bil sklican posvetovalni referendum, na katerem se je skoraj 55 odstotkov udeležencev odločilo za sprejetje zakona, ki bi urejal to pravico, v Gibanju Svoboda pa so potem v zakonodajni postopek vložili nov predlog zakona. Ta se ni pretirano razlikoval od prvotnega, le da je bila iz njega črtana možnost evtanazije. Določal je torej, da bi si smrtonosno učinkovino, do katere bi bili po presoji pristojne komisije pod določenimi pogoji upravičeni pacienti, posameznik vnesel izključno sam. Zakon je bil naposled potrjen v državnem zboru, a za vogalom ga že čaka še zakonodajni referendum.

Razprava o Natu je pokazala, da je Slovenija že doslej za obrambo namenjala več denarja, kot je bilo videti na papirju 

Minuli teden se niso oddahnili le v Gibanju Svoboda, ampak tudi v preostalih dveh koalicijskih strankah, torej v Levici in SD, in prav tako v opoziciji: bojna sekira je zakopana, referenduma o porabi treh odstotkov BDP za orožje do leta 2030 ne bo in za to ne bo uresničena nuklearna opcija, torej referendum o članstvu v Natu. Doživeli smo notranjepolitični vihar, po katerem pa je med strankami vendarle zavladala tako dolgo želena politična enotnost v zunanjih zadevah. Oddahnili si niso le v koaliciji, pač pa tudi v opoziciji. V SDS in NSi so se pri glasovanju vzdržali, češ da ne bodo reševali težav koalicije, dejansko pa so s tem storili prav to: predsedniku vlade so pomagali pri umirjanju razmer. Kdo je torej rekel, da se v Sloveniji politika ne more poenotiti?

»Ob takšnih velikih spremembah ni nenavadno, da hitro dobiš tarčo na hrbet«

Kdor je ob ustanovitvi ministrstva z nenavadnim imenom nad njim vihal nos, se danes najbrž tolče po glavi. Ministrstvo za solidarno prihodnost s Simonom Maljevcem na čelu se je izkazalo za uresničevalca nekaterih glavnih in najtežje izvedljivih projektov vlade Roberta Goloba. Zagrizlo je denimo v dolgo neurejeno stanovanjsko področje – državni zbor je tako prejšnji teden potrdil novo stanovanjsko zakonodajo, ki med drugim določa, da bo država v prihodnjih desetih letih za gradnjo javnih stanovanj na leto namenila sto milijonov evrov. Obenem je bila prav temu ministrstvu zaupana tudi postavitev novega, dolgo pričakovanega sistema dolgotrajne oskrbe, ki se ga je politika zaradi njegove zahtevnosti doslej tako rada otepala. Z ministrom smo se pogovarjali o nekaterih nejasnostih, ki še zmeraj spremljajo sistem dolgotrajne oskrbe, in o očitkih, ki jih je bil zaradi njega deležen predvsem iz gospodarstva.

Boj za oblast! Z orožjem.

Na začetku tisočletja, leta 2001, je slovenska policija obravnavala 2621 kaznivih dejanj zoper življenje in telo in skoraj 600 ropov. Statistike v zadnjem letu, ko imamo zbrane podatke, to je v letu 2023, kažejo opazen drastični upad. Leta 2023 so policisti zabeležili le še 1807 kaznivih dejanj zoper življenje in telo in 230 ropov. To je zgolj ena od mnogoterih statistik, ki dokazujejo, da je Slovenija iz leta v leto varnejša država. Število najhujših kaznivih dejanj počasi upada, vse manj je tudi tatvin ali vlomov. A obratno sorazmerno s temi spodbudnimi trendi naša največja politična stranka SDS predvsem v zadnjih letih riše povsem drugačne, izredne razmere in v skladu s tem poziva k izrednim ukrepom, domnevno zaradi poslabšanja varnostnih razmer.

Izraelska ministra v Sloveniji nezaželeni osebi

Zunanjim ministrom EU kljub temu, da Izrael krši pridružitveni sporazum z unijo, po dveh mesecih tuhtanja ni uspelo sprejeti niti enega ukrepa zoper državo, ki že 22 mesecev muči, strada in pobija Palestince. Sestali se bodo spet avgusta. A zakaj bi čakali tako dolgo? Slovenija se je odločila, da bo prvi korak naredila sama, in izraelska politika Itamarja Ben-Gvira in Bezalela Smotriča razglasila za nezaželeni osebi. S tem je postala prva država v EU, ki je sprejela tovrstni ukrep, čeprav so se prej zanj že odločile Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Združeno kraljestvo in Norveška. Omenjena politika veljata za najskrajnejša ministra v genocidni vladi Benjamina Netanjahuja.