Pozabljeni študenti

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je razpisalo štipendije za študentke in študente pedagoških programov v študijskem letu 2025/26. Podeliti namerava 100 štipendij, 75 jih bodo prejeli študentje in študentke naravoslovnih pedagoških programov, 25 pa jih je namenjenih študentom in študentkam programov s področja posebnih potreb.

Levica bo dobila dvoglavo vodstvo, prihajajo novi referendumi in predvolilni čas

Stranki Levica se 4. oktobra obeta volilni kongres, do parlamentarnih volitev ni daleč in Levica naj bi na kongresu »okrepila« vrste. Vse to je pričakovano – tudi kakšni drugi parlamentarni stranki se jeseni obeta novo vodstvo. Levica bo uvedla sopredsedovanje, vodila naj bi jo dva koordinatorja. Po vsej verjetnosti bosta to Luka Mesec in Asta Vrečko, ki naj bi, vsaj tako bi se spodobilo, na volilnem kongresu podala novo vizijo stranke.

Direktor ljubljanskih študentskih domov ima nov službeni avtomobil

Pred časom je skupina Mi smo ŠDL, sestavljena iz študentov, ki bivajo v ljubljanskih študentskih domovih, medije obvestila na po njenih besedah »neracionalno rabo javnega denarja v Študentskem domu Ljubljana za zasebno korist«. Direktor javnega zavoda Tomaž Pečnik je namreč julija sklenil pogodbo o operativnem lizingu oziroma poslovnem najemu vozila s podjetjem Porsche Leasing SLO. Najel je vozilo znamke Volkswagen Tiguan R-Line, ki je vredno nekaj več kot 45 tisoč evrov, mesečni strošek najema za zavod znaša 353,67 evra brez DDV. V skupini Mi smo ŠDL menijo, da direktor nima posebnih službenih poti, za katere bi potreboval službeno vozilo, in da je vozilo najel za zasebno rabo.

Politiki imajo proste roke pri rabi modrih luči na cesti

Ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar pojasnjevala odločitev, da se iz Portoroža v Beltince odpelje s policijskim helikopterjem namesto s (službenim) avtomobilom, je dejala, da je šlo za odločitev varnostne službe, ker »stati v kolonah za predsednika varnostno ni sprejemljivo«. To pomeni, da policisti, ki predsednico (in druge varovane visoke funkcionarje) navadno prevažajo v avtomobilu, ob vsakem zastoju, prometnem zamašku ali koloni (lahko) vključijo modre luči in z varovano osebo nemoteno nadaljujejo pot.

Kdo je ukradel državo?

Nekoč, pred mnogimi leti, nismo imeli lastne države. Kako je bilo to videti? Po prvi svetovni vojni je bila Slovenija pretežno kmetijska dežela. In čeprav se je 70 odstotkov prebivalstva ukvarjalo s kmetijstvom, so kljub temu številni hrano kupovali na kredit. V Ljubljani so ljudje pretežno živeli v barakah, otroci niso imeli čevljev, starejši v povprečju le en par. Slovenija je bila tedaj tudi družba emigracije. Do prve svetovne vojne se je iz Slovenije izselilo 300.000 ljudi. Smrtnost otrok, ki so bili delovna sila, je bila izjemna: do 20 odstotkov jih ni dočakalo petega leta. To je bila tudi družba alkohola in nasilja. In to je bila družba, v kateri so imeli nemško govoreči v lasti pretežni del kapitala in s tem monopol nad kulturnim in političnim življenjem. Tega kapitala je bilo približno desetkrat več kot slovenskega.

Predsedničin govor

Na začetku tedna je na Bledu potekal že 20. Blejski strateški forum, diplomatska konferenca, ki se je redno udeležujejo evropski voditelji, ministri in diplomati, še posebej z zahodnega Balkana in iz vzhodne Evrope. Tokratnega foruma Pobegli svet (Runaway World) so se udeležili hrvaški, črnogorski in albanski premier, predsedniki Estonije, Češke in Črne gore, pa tudi visoka predstavnica Evropske unije Kaja Kallas, predsednik evropskega sveta Antonio Costa in visoki predstavnik Bosne in Hercegovine Christian Schmidt. Na Bledu se je poleg tega zbral tako rekoč celoten slovenski politični vrh.

Roka roko umije

Predsednik SDS Janez Janša se pred vsakimi volitvami znajde pred težavno nalogo. Ker ve, da ima njegova stranka med volivci omejen domet, sama v našem proporcionalnem volilnem sistemu ne more osvojiti dovolj glasov, da bi prevzela oblast. Zaradi narave volilnega sistema tudi SDS potrebuje širšo koalicijo. To pa je za stranko z radikalnimi stališči huda preizkušnja. Še posebej, ker so se levoliberalne stranke obvezale, da v koalicijo z njo zaradi njene avtoritarnosti ne bodo vstopile. SDS je tako že doslej na vsakih volitvah iskala načine, kako pridobiti koalicijske partnerje. In vedno znova se je stranka pod taktirko Janeza Janše sama lotila ustvarjanja bodočih koalicijskih partnerjev. Ena izmed tako ustvarjenih strank je bila pred zadnjimi volitvami danes že kar malo pozabljena stranka Konkretno.

Kdaj bo Slovenija uvedla kavcijski sistem za plastenke in pločevinke?

Sredi poletja je bil v parlamentarni postopek vložen zakon, s katerim naj bi tudi v Sloveniji uvedli kavcijski sistem za plastenke in pločevinke za enkratno uporabo, kakršnega poznajo številne evropske države. Namen zakona je povečati delež embalaže, ki se v Sloveniji reciklira, saj bi to prispevalo k zmanjšanju onesnaženja okolja. Zakon torej predlaga sistem, v katerem bi kavcija za plastenke in pločevinke z volumnom do treh litrov znašala najmanj 15 centov, potrošnik pa bi jih dobil, ko bi plastenke in pločevinke vrnil na za to predvideno mesto.

Neznosna lahkost laganja

Z novim aktivističnim projektom znanega borca za tradicionalne vrednote Aleša Primca bodo prihodnji teden začeli zbirati podpise za referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Volivce bi radi – spet, saj je na to temo že potekal posvetovalni referendum – vprašali, ali se strinjajo, da bi morali peščici posameznikov, neozdravljivo bolnih in trpečih, ki si tega želijo, proti koncu življenja omogočiti dostojnejšo smrt. Pri tem uporabljajo zavajajoče, če ne kar v celoti lažne trditve. Začenši s to, da bi šlo za referendum proti »zastrupitvi bolnih in starejših«, ki jo najdemo na promocijskem gradivu pobude. Glede na Primčeve utemeljitve bi človek lahko verjel, da je državni zbor res sprejel zakon, ki bo ljudi silil v smrt, zdravstveni delavci pa bodo tako rekoč hodili po domovih in jih zastrupljali.

Manj denarja za najbolj preplačane zdravnike zasebnike

Z začetkom prihodnjega leta, je napovedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, bo javna zdravstvena zavarovalnica po več kot 20 letih začela prenavljati formule, po katerih bolnišnicam in zasebnikom plačuje za opravljene storitve. Znesek, ki so ga doslej v UKC Ljubljana ali pa v največjem zasebnem zdravstvenem podjetju MC Medicor v lasti zdravnice Metke Zorc dobili za zamenjavo srčne zaklopke, je temeljil na avstralskem modelu, ki smo ga Slovenci prekopirali leta 2004. Z novim letom bodo začeli veljati novi modeli, ki naj bi temeljili na slovenskih stroških dela in materialnih stroških. Cene storitev naj bi bile realnejše in financiranje bolnišnic pravičnejše, so prepričani na zdravstvenem ministrstvu.

Odmikanje in zbliževanje

Anže Logar je svojo politično kariero dolgih 25 let skrbno gradil v SDS. Bil je stranki in predsedniku eden najbolj vdanih kadrov, nato pa je na presenečenje javnosti na predsedniških volitvah leta 2022 nastopil kot samostojni kandidat, čeprav se je pri tem še zmeraj močno zanašal na infrastrukturo stranke. A šlo je za prenos taktike, znane z lokalnih volitev, na katerih v Sloveniji županski kandidati že praviloma nastopajo kot neodvisni, čeprav je bil marsikateri med njimi prej član stranke. Kajti ljudje imajo radi neodvisne kandidate, naj gre pri tem za še tako očitno mimikrijo.