• Peter Petrovčič

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Podpovprečna ali nadpovprečna vlada?

    Vlada Marjana Šarca je za zdaj zamenjala manj vodstvenih delavcev v javni upravi od dolgoletnega povprečja zadnjih petih vlad, a za menjave ima na voljo še veliko časa. Če bo nadaljevala s tem tempom, lahko preseže celo rekord, ki ga je pred leti postavila druga Janševa vlada. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Najdražji sendvič na svetu

    Grega Repovž me je poklical in vprašal, ali bi napisal kaj o temle poslancu, ki je odstopil zaradi sendviča – »Saj veš, kako se že piše ... nekaj na L.« Ali pa na K. »Ja, kot Kranjc.« Kraljič! »Točno! Ne, ne, bolj kot Krajnč-ali-pa-Kranjč-nekaj.« Že vem, Kranjčevič! »Mogoče.« Ali pa tudi ne. »Krajše, se mi zdi.« Tudi meni. »Kranjčar?« Kaj pa Kranjčič? »To!« Kdo ve. Nisem prepričan. »Kako mu je pa ime?« Nimam pojma. »Poguglaj.« Itak. Slej ko prej. Dobro je vedeti, kdo je bil – taki se po navadi vrnejo. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Počivalšek: Če se ne bomo primerno odzvali, nam bodo še preostale delavce vzeli Avstrijci 

    Zdravko Počivalšek se je v zadnjih petih letih ministrovanja iz gospodarstvenika prelevil v izkušenega politika. Je minister, ki svoje misli pove tako, kot na svoji kmetiji s traktorjem obdeluje zemljo: neposredno in brez okolišenja, kar pa je brez dvoma po godu javnosti. Po zadnji anketi Ninamedie se je Počivalšek znašel na tretjem mestu najboljših ministrov vlade Mira Cerarja. A v Šarčevi vladi, vključno s premierom, ni več edini, ki govori tako, kot orje. Po izobrazbi je agronom, preden je s pomočjo stranke SMC vstopil v politiko, je 15 let delal v turizmu. Bil je na čelu Term Olimia v Podčetrtku, kjer si je leta 2010 prislužil naziv menedžer leta. Več

  • Erik Valenčič

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Labirint brez izhoda

    Združene države Amerike se na migrantsko krizo na svoji južni meji ne odzivajo bistveno drugače od drugih razvitih držav. Nasilno se ograjujejo od težav, ki so jim deloma tudi same botrovale. Ošabni rasizem predsednika Donalda Trumpa to kvečjemu poudarja. A Trump ni ne prvi ne zadnji predsednik, ki je oziroma bo imel opraviti z množičnimi migracijami, in sedanje razmere niso najhujše doslej, čeprav je razglasil izredne razmere. Svojevrstno humanitarno krizo je Amerika doživljala leta 2014, ko je v državo poleg drugih migrantov vstopilo še 67.339 otrok brez spremstva. Barack Obama je zahteval »enoten in usklajen odziv zveznih oblasti«. Otroke so zaprli v kakih 150 centrov in vojaških oporišč in tako kot danes so tudi takrat marsikje spali na betonskih tleh, stisnjeni drug ob drugega. Oči zgrožene ali pač ogrožene nacije ostajajo uprte v južno mejo. Prvi govorijo o humanitarni stiski, drugi o grožnji nacionalni varnosti. Oboji so v glavnem kratkovidni. Žarišče te človeške katastrofe ni mehiško-ameriška meja, temveč celotna Srednja Amerika, z Mehiko vred. Ljudje, ki ZDA prosijo za azil, bežijo pred nasiljem, ki je primerljivo z vojnami. Korenine tega zla so zelo globoke. Več

  • Peter Müller, Christoph Schult

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Stopnjevanje napetosti

    Primer Nemčija. Naloga finančnih strokovnjakov je bila jasna: odgovoriti bi morali na vprašanje, ali je Nemčija ustrezno pripravljena na možnost, da bi Velika Britanija 29. marca Evropsko unijo zapustila brez izstopnega dogovora. Tudi odgovor je bil jasen. Za preprečitev težav ob morebitnem odhodu članice brez ustreznega dogovora bi bilo nujno treba ukrepati, so povedali v panožni zvezi največjih nemških posojilnih ustanov. Druga zveza, nemški delniški inštitut, je med parlamentarno razpravo postavila konkretne zahteve. Privilegij, da bi tudi v prihodnje finančne posle po vsej uniji lahko opravljali iz Londona, bi se moral po morebitnem izstopu članice brez dogovora ohraniti, to bi moralo veljati tudi za na novo sklenjene posle. Več

  • Staš Zgonik

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Amy Klobuchar, slovenskega naroda pravnukinja in demokratska kandidatka za predsednico ZDA

    Ko se je na vroč poletni dan leta 1985 ameriški novinar slovenskega rodu Jim Klobuchar skupaj s hčerko Amy na kolesu vzpenjal proti prelazu Ljubelj, mu je v glavi odzvanjala slovenska narodna pesem Čez tri gore. Govori o mladcu, ki mora premagati številne ovire, da pride do izbranke. »Če je bil prelaz Ljubelj le prva od treh gora, je to hudo visoka cena za poljub ljubljene osebe in porcijo prekajene klobase,« je zapisal v potopisnem članku, ki je tistega leta v šestih nadaljevanjih izšel v časniku Minneapolis Star and Tribune, pri katerem je bil zaposlen. Cilj njunega popotovanja je bil spoznati deželo, iz katere so se Jimovi stari starši izselili v ZDA, in obiskati kraje, kjer bi lahko našla še živeče sorodnike. Več

  • Izak Košir

    21. 2. 2019  |  Politika

    Se bo Salvini odzval vabilu, da obišče nekdanje italijansko koncentracijsko taborišče na Rabu?

    Podmladka slovenskih in hrvaških socialdemokratov SD in SDP sta italijanskemu notranjemu ministru in podpredsedniku vlade Matteu Salviniju poslala skupno vabilo za obisk nekdanjega italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu. Podpisana predsednik Mladega foruma SD Andrej Omerzel in predsednica Foruma mladih SDP Biljana Gaća sta v pismu med drugim zapisala, da vabilo pošiljata v luči Salvinijevega nerazumevanja slovenskega protesta in polpretekle zgodovine naše države, ki je krvavela pod diktaturo fašizma, zato upata, da bosta s to potezo uspela Salviniju pomagati razumeti.  Več

  • Uredništvo

    21. 2. 2019  |  Politika

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    O tem, zakaj se slovenski zunanji minister klanja ZDA, si lahko več preberete v novi Mladini, ki izide jutri. #Mladina8  Več

  • IK, STA

    20. 2. 2019  |  Politika

    Partnerica srbske premierke danes rodila sina Igorja

    Partnerica srbske premierke je danes rodila sina. Porod mlade mamice Milice Đurđić, sicer zdravnice, je potekal brez težav, so srbskim medijem sporočili iz kabineta predsednice vlade Ane Brnabić. Več

  • IK, STA

    20. 2. 2019  |  Politika

    Po Prešičku Poznič

    Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča. S tem so že seznanili premierja Marjana Šarca, ki se bo z njim srečal predvidoma v kratkem. Kandidaturo je Poznič ponudil sam, ker želi po odstopu Dejana Prešička konec januarja nadaljevati delo, začeto v tem mandatu. Za kandidaturo se je Poznič med drugim odločil, ker je začutil, da gresta začrtano delo na ministrstvu in energija v pravo smer, je povedal na današnji novinarski konferenci. Kot je dejal, je nujno, da peljejo naprej načrtovane projekte, pri čemer je kot zelo pomembna izpostavil digitalizacijo in virtualizacijo celotnega polja. Več