• Grega Repovž

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Srečno, Britanci!

    Kdo je začel, kdo je lagal, kdo je zapletel, kdo je prikazoval Evropsko unijo kot največji problem Velike Britanije in na tem gradil svoje predvolilne gradove, se je to začelo pred dvajsetimi ali štiridesetimi leti, so bili to najprej dolga leta laburisti, kdo se je kdaj usedel na ta vlak – neštetokrat preigrano, neštetokrat razmišljano. In vendar se je zdelo, da se bodo Britanci v nekem trenutku ustavili, rekli, čakaj malo, kako smo zašli v tako trapaste razprave o tem, da so revni poljski vodovodarji krivi, da mi izgubljamo službe, saj vendar nekdo drug dela profite iz naših čustev. Pa se to ni zgodilo. Na decembrskih volitvah so šli Britanci še korak dlje in podelili z brexitom navdihnjenim torijcem najmočnejši mandat po letu 1987 – zelo jasen mandat, izpisan na majici vsakega torijevskega političnega agitatorja: Končajmo že ta brexit. V petek, 13. decembra 2019, je bilo dokončno jasno, da Velika Britanija zapušča Evropsko unijo. Več

  • Franco Juri

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Monroejeva vrnitev?

    James Monroe, peti ameriški predsednik, je leta 1823 objavil »protikolonialno« doktrino, ki je zaznamovala nadaljnjo »pokroviteljsko« politiko ZDA do Latinske Amerike. Gospodarski in politični nadzor ZDA nad celino južno od Ria Brava je nemoteno trajal do 21. stoletja, kljub posameznim »anomalijam« in revolucijam, kot je bila na primer kubanska, zaradi katere Kuba še danes ni podjarmljena. Več

  • Borut Mekina

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Kesamo se

    Spoštovani gospod premier Viktor Orbán, vodja velike stranke Fidesz, vzornik mnogim politikom na vzhodu in največjim v Sloveniji, luč naprednih sil in svetilnik nove demokracije! Več

  • Borut Mekina

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Prizemljitev

    Ko smo leta 2014 prodajali Adrio Airways, so številni komentatorji vzklikali, da je treba to izgubarsko podjetje čim prej prodati, da se na njem ne bodo pasli domači lobiji. »Prodajmo Adrio Airways,« so pisale Finance in vse druge rešitve označevale za komunizem in pajdaški socializem. Tako je Slovenski državni holding (SDH) oziroma vlada pohitela in nacionalnega prevoznika prodala prvemu, ki je prišel mimo. Bolj ali manj naključno je bil to neki sklad iz davčnih oaz, v katerem so sedeli finančni »eksperti« brez letalskih izkušenj. Več

  • Vasja Jager

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Puntarji v belem

    Spomladi je Slovenijo zajel upor družinskih zdravnikov, ki je zamajal celotno primarno zdravstvo. Povod zanj je bila odločitev državnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), da tem kadrom kljub drugačnemu dogovoru v kolektivni pogodbi za leto 2019 še poviša delovne obremenitve. Zdravniki iz Kranja, Celja, Maribora, Nazarij, Grosupljega in Ormoža so zagrozili z odpovedmi pogodb o zaposlitvi, ZZZS pa je svarila, da utegne brez osebnega zdravnika ostati okoli 40.000 ljudi. Več

  • Borut Mekina

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Sprenevedavo zavlačevanje

    Pisanje o »dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju« že nekaj časa ni več pisanje o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, torej denimo o tem, da tri zasebne zdravstvene zavarovalnice od nas na leto poberejo za 540 milijonov evrov vplačil, nato pa jih naprej bolnicam in zdravstvenim domovom nakažejo zgolj okoli 480. Ali 60 premalo, kolikor jih gre za najrazličnejše administrativne stroške, plače, provizije. Več

  • Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Zverovanje

    Medvedom in volkovom je letos uspelo nekaj posebnega. Za nekaj časa so na seznamu državnih sovražnikov številka ena zamenjali migrante. Pogosto so jih desno usmerjeni mediji in politiki omenjali kar v isti sapi. Zaradi pobojev drobnice so se vrstili protesti kmetov, pozabljeni politik iz vrst SLS Marjan Podobnik je celo obljubljal 500 evrov za vsak odstrel volka. V tem ozračju histerije je državni zbor sprejel interventni zakon za odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave. Kvota za volkove je bila že izpolnjena, čeprav so lovci odstrelili le štiri volkove. Sedem jih je umrlo zaradi drugih razlogov, večinoma so jih povozili avtomobili, kar se prav tako šteje za »odvzem iz narave«. Medvedov so odstrelili že več kot 160, nekaj jih je še na muhi. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Ddr. Jaklič in gospod Hyde

    Na ustavnem sodišču so bila že v preteklosti trenja med sodnicami in sodniki. A doslej so te reči ostajale za štirimi stenami. Potem je marca leta 2017 ustavni sodnik postal ddr. Klemen Jaklič – po mnenju nekaterih čudežni deček slovenskega pravnega sveta, po mnenju drugih najbolj očitno strankarsko (SDS) pripaden ustavni sodnik v celotni zgodovini ustavnega sodišča. Več

  • Borut Mekina

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Frčalo je perje

    Letos smo si Slovensko obveščevalno službo (Sova) pošteno privoščili. Njihovi agentje so bili na sejah parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami (Knovs) verjetno večkrat kot na delovnem mestu, v slovenski javnosti pa se je glede njihovega dela razširilo več neslanih šal: Če si anonimen, se zaposli v slovenski tajni službi, potem te bo poznala vsa Slovenija, je bila ena. Drugo, realnejšo smo lahko spremljali v živo: V nekem trenutku so začeli člani Knovsa dnevni red seje usklajevati kar prek Twitterja. Če bi James Bond obstajal, bi ga verjetno kap. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Reka ljudi in ljudje v reki

    Migracije so letos tudi v Sloveniji dokončno postale stalnica med najpomembnejšimi postranskimi temami za pogovore, prepire, pridobivanje političnih točk in celo za konstruktivne razmisleke. Pričakovano je bilo teh precej manj kot vsega drugega. Nekaj pa jih je vendarle bilo, spodbudila jih je tudi država, recimo ustavno sodišče, in celo politika. Več

  • Jure Trampuš

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Leto političnega obrata

    Ko lani jeseni večina parlamentarnih strank ni želela sodelovati s SDS, je postalo glavno vprašanje koalicijskih pogajanj, ali bo stranka Levica z devetimi poslanci podprla Marjana Šarca in kaj bo za to zahtevala. Na koncu se niso odločili za vstop v vlado – verjetno tudi zato, kot je v intervjuju za Mladino duhovito dejal dr. Lev Kreft, »da se tam ne bi spremenila v socialno demokracijo«. Raje so izbrali pogodbeno razmerje, podporo pri nekaterih političnih ukrepih. Več

  • Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Podnebna sodba

    Nizozemsko vrhovno sodišče je prejšnji teden odločilo, da mora nizozemska vlada okrepiti ukrepe za zniževanje izpustov toplogrednih plinov v okviru boja proti podnebnim spremembam. Svojo odločitev so utemeljili na Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Kot je zapisano v sporočilu za javnost na spletni strani sodišča, je nizozemska država s konvencijo »pravno zavezana, da ščiti življenje in dobrobit svojih državljanov«. Država mora tako do konca prihodnjega leta poskrbeti za znižanje izpustov za najmanj 25 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Več

  • Vasja Jager

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Prazniki v negotovosti

    Parlamentarno glasovanje, s katerim se je Angelika Mlinar skozi šivankino uho, za en glas, prebila do imenovanja za ministrico za kohezijo, je dodobra pretreslo koalicijo. Čeprav je med vladnimi strankami tudi DeSUS, od katerega se je pričakovala enodušna podpora kandidatki zavezniške SAB, ji je poslanec upokojencev Robert Polnar odrekel glas podpore in s tem skoraj zrušil vlado. Njegovo ravnanje je DeSUS tako razjezilo, da mu stranka napoveduje temeljit pogovor, pri čemer se zdi še najverjetneje, da se bo po praznikih razšla z neposlušnim poslancem. Ni bilo namreč prvič, da je ta deloval mimo strankarske linije; tako je novembra glasoval tudi proti vladnemu predlogu proračuna in si s tem nakopal ogorčenje samega vodje vedno šibkejše koalicije, premiera Marjana Šarca. Več

  • Borut Mekina

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Ali policija tudi v Sloveniji računalniško prepoznava vaše obraze?

    Družbeni aktivist Domen Savič je prejšnji teden na blogu razkril, da slovenska policija že od leta 2014 uporablja tehnologijo za prepoznavanje obrazov. Za potrebe policije naj bi jo bilo tega leta razvilo celjsko podjetje Cent Si predvsem zaradi identifikacije fotorobotov, pri čemer naj bi policija program uporabljala na lastni evidenci fotografiranih oseb. Tudi nam so s policije odgovorili, da orodje, »ki ga imamo, uporabljamo kot pripomoček pri delu oziroma kot pripomoček pri kriminalističnih preiskavah, da na podlagi izdelanega fotorobota ali ustrezne sporne fotografije (fotografija storilca) v policijski Evidenci fotografiranih oseb poišče zadetke oziroma najbolj podobne obraze«. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Drugorazredni

    Verjetno ste urejali formalnosti pri državnem organu – recimo na upravni enoti – in naleteli na gnečo pred sprejemnim okencem, na dolgotrajnost vsebinskega reševanja zadeve, na nedosegljivost uradnih oseb po telefonu. To se zgodi, kadar je zaradi številnosti vlog pritisk na upravni organ velik. Navadno takšne razmere ne trajajo večno. Za tujce, predvsem za delavce migrante, je to vsakdanjik. To potrdi že bežen obisk oddelka za tujce na ljubljanski upravni enoti – še preden se začnejo uradne ure, je čakalnica polna. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Luka Mesec: »Najbrž sem v ’gospodarstvu’ delal približno toliko kot Tonin, Janša ali Pahor«

    Za stranko Levica ne moremo več trditi, da je nova stranka. Njeni poslanci v parlamentu sedijo že dva mandata, iz pol vstajniške in pol akademske skupine se je Levica v nekaj letih razvila v klasično parlamentarno stranko, a zaradi zakonskih pobud in tem, ki jih odpira, v slovenski politični prostor še vedno prinaša svežino. Seveda dela napake, nekateri njeni poslanci so zaletavi, drugi včasih govorijo nesmisle, toda kdo jih ne. Luka Mesec, ki to politično skupino tako ali drugače vodi, pa vseeno razmišlja dolgoročneje, dlje od aktualnih političnih razmer. Seveda so te pomembne, seveda so pomembni davki in višina minimalne plače, a za večjo politično moč bi morala Levica pridobiti večjo podporo (in več zaveznikov). Neizkoriščen volilni potencial naj bi se, tako Mesec, skrival med delavci, med tistimi, ki so največje žrtve družbene neenakosti in ki danes večidel zaradi manipulacij in laži pristopajo k skrajno desnim strankam. Velja pa seveda ugotovitev, da bi morala biti Levica hkrati tudi prepričljivejša. Več

  • Uredništvo

    26. 12. 2019  |  Politika

    NAJBOLJ BRANO 2019: Zakaj vam je nerodno priznati, da ste bili član Zveze komunistov?

    Predsednik vlade Marjan Šarec je konec januarja letos ostro odgovaril stranki SDS. "Čudno je, da meni, ki sem zvezdo nosil samo na pionirski čepici v prvem razredu, očitate komunistično doktrino. Veste, tudi jaz znam pogrevati zgodovino, ne samo vi, ampak bodi dovolj, ker se s tem ne mislim ukvarjati," je takrat med drugim povedal premier. Več o tem, kakšna dvojna merila je očital stranki Janeza Janše, si lahko preberete v članku z naslovom Šarec Janši: Zakaj vam je nerodno priznati, da ste bili član Zveze komunistov, veste viVeč

  • Uredništvo

    25. 12. 2019  |  Politika

    NAJBOLJ BRANO 2019: SDS z »napako« na jumbo plakatih

    Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, hčerinska organizacija SDS, je na več mestih po državi nalepilo jumbo plakate, na katerih nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu očita skoraj pet tisoč evrov pokojnine. »Vsi smo zaslužni za osamosvojitev,« piše na plakatih, »4779 evrov prvorazredne pokojnine pa ima samo Milan Kučan.« Več si preberite v članku Boruta Mekine, ki je novembra na spletu pritegnil veliko pozornosti.  Več

  • Uredništvo

    24. 12. 2019  |  Politika

    NAJBOLJ BRANO 2019: Banka Slovenije ni problem!

    Zakaj lahko občan na avstrijskem Koroškem dobi posojilo za 20 let po 0,7-odstotni obrestni meri, v Sloveniji pa je obrestna mera v povprečju od 2,5- do 3,5-odstotna? Težava povsem očitno ni Banka Slovenije, ampak država, ki že leta in leta zanemarja stanovanjsko področje. Več si preberite v članku Banka Slovenije ni problem, ki ga je letos prebralo največ bralk in bralcev spletne Mladine. Več

  • Uredništvo

    21. 12. 2019  |  Politika

    »Sem najkvalitetnejši poslanec v zgodovini stranke in niso tako neumni, da bi me odslovili«

    "Ne bodo me odslovili, ker tako neumni niso, zato ker oni dobro vedo, da sem najkvalitetnejši poslanec v zgodovini DeSUS-a in da si bodo težko privoščili in našli tako kvalitetnega poslanca, kot sem jaz." (Poslanec stranke DeSUS Robert Polnar ne namerava zapustiti poslanske skupine, tudi v prihodnje pa bo glasoval po svoji vesti, je dejal. Polnar je namreč v četrtek v nasprotju s poslansko skupino glasoval proti imenovanju Angelike Mlinar za kohezijsko ministrico, nedavno pa je razburil tudi z nasprotovanjem zakonu o izvrševanju proračunov.) Več

  • IK, STA

    21. 12. 2019  |  Politika

    Jelinčič trdi, da je šlo za načrtovan prestop, v SDS pa pravijo, da je poslanka sama prišla k njim

    Prestop poslanke Lidija Ivanuša iz SNS k SDS je predsednik in vodja poslanke skupine SNS Zmago Jelinčič Plemeniti v izjavi za STA pospremil z besedami, da se je zadeva očitno pripravljala že dalj časa. Vodja poslancev SDS Danijel Krivec pa je zatrdil, da poslanki niso nič svetovali ali pritiskali nanjo, ampak se je sama obrnila na SDS. Več

  • DK, STA

    20. 12. 2019  |  Politika

    Poslanka SNS Lidija Ivanuša prestopila v SDS

    Poslanka Lidija Ivanuša je zapustila poslansko skupino SNS in se pridružila stranki SDS in njeni poslanski skupini. Kot je zapisala na družbenem omrežju Facebook, ravnanja SNS v zadnjem času ne odražajo ciljev in vrednot, zaradi katerih se je odločila za aktivno politično udejstvovanje. Več

  • Staš Zgonik

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Upanje umre zadnje

    Petindvajseta podnebna konferenca, ki se je v nedeljo končala v Madridu, je bila najdaljša doslej. A to ni prav nič pripomoglo k velikopoteznejšim zavezam za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Vse, kar se je delegatom uspelo dogovoriti, je, da bodo resnejše zaveze za zmanjševanje nezadržno rastočih izpustov toplogrednih plinov preložili še za eno leto. Več

  • Borut Mekina

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Socialne goljufije!

    Celo predsednik vlade Marjan Šarec je v zadnjih mesecih, v času javne razprave o odpravljanju dodatka za delovno aktivnost, večkrat poudaril, da je v Sloveniji »ogromno« zlorab socialnih pravic. »Se vam zdi normalno, da nekdo, ki ima na računu v tujini več sto tisoč evrov, v Sloveniji dobi otroški dodatek, ker se mu v premoženje štejejo le obresti v višini 2000 evrov?« je Šarec septembra upravičeval reformo socialnih transferjev. »Zlorabe socialnih transferjev nam vzamejo kar nekaj denarja in z njim bi lahko zgradili kar nekaj domov za ostarele,« je navedel. Več

  • Vasja Jager

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Kriptopionirstvo ministra Počivalška 

    Kriptovalute na čelu z bitcoinom so se že zdavnaj izneverile svojemu prvotnemu namenu in se zdaj uporabljajo predvsem za špekulacije, s katerimi premoženje povečuje peščica najbogatejših lastnikov virtualnih žetonov. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Evropski obisk v Črnomlju

    Grobova neznanih beguncev (eden je medtem že dobil ime), ki sta se utopila v Kolpi in sta pokopana na črnomaljskem pokopališču Vojna vas, so obiskali poslanci evropskega parlamenta. Ne slovenski evropski poslanci, pač pa poslanci, člani Evropske združene levice in Zelene nordijske levice. Več

  • Borut Mekina

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Prodaja Gorenja na Kitajsko ni nekaj, na kar bi bila država lahko ponosna

    Kitajsko podjetje Hisense, ki je lani prevzelo Gorenje, je družba, za katero seveda stoji, jo podpira in spodbuja kitajska država. Natančneje, za njim stoji osemmilijonsko mesto Qingdao iz province Shangdong, ki ima v lasti največji, 40-odstotni delež družbe. Ko so v mestu leta 1969 podjetje ustanovili, se je to imenovalo »Qingdao, tovarna radiev številka dve« in je imelo trideset zaposlenih, ki so ročno sestavljali radijske naprave z imenom »Rdeča lanterna«. Poleg Hisensa je Kitajska v Shangdongu načrtno ustanovila še druga danes globalna kitajska podjetja, v katerih izdelujejo belo tehniko, kot sta Haier ali Aucma. Kar seveda vse priča o premišljeni, državni strategiji. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Kršeno načelo poštenega sojenja?

    Ko je ustavno sodišče odločalo o zakonu o tujcih, je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič z ločenim mnenjem presenetil v več pogledih – recimo z edinim glasom za ustavnost zakona in tudi z osebnim obračunavanjem z enim od sodniških kolegov. Med tem, ko smo se vsi ukvarjali z nezaslišanostjo obračunavanja na osebni ravni ali kvečjemu neprimernostjo njegovega glasu v prid sporne protibegunske zakonodaje, je nekdanji predsednik vrhovnega in ustavnega sodišča Franc Testen očitno edini dobro prebral ali pa vsaj razumel omenjeno ločeno mnenje. In Testen trdi, da je Jaklič namerno zavajal in celo »prilagodil« besedilo zakona o tujcih, da je lahko sploh argumentiral svoj glas za zakon. Več

  • Zakaj levica izgublja volitve

    Jeremy Corbyn in laburisti so gladko izgubili parlamentarne volitve. Res gladko. Katastrofalno gladko. To je bil »najhujši poraz laburistične stranke v sodobni zgodovini«, »najhujši poraz laburistične stranke po II. svetovni vojni«, »najhujši poraz laburistične stranke po letu 1935«. Več

  • Marjan Horvat

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Kakšen liberalizem za 21. stoletje?

    Ni naključje, da so letošnje leto zaznamovali (populistični) napadi na evropsko liberalno ureditev. Že pred evropskimi volitvami v maju, ko se je napovedal uspeh evroskeptičnih nacionalističnih strank, je skupina uglednih evropskih filozofov in pisateljev, med njimi Bernard-Henri Lévy, Milan Kundera in Salman Rushdie, v javnem pismu opozorila Evropejce in Evropejke, da zaradi prodora »ksenofobije in antisemitizma« in »politik prezira do inteligence in kulture« Evropa razpada pred našimi očmi. Julija je v javnosti odmeval tudi pogovor ruskega predsednika Putina za Financial Times, v katerem je ta liberalizem označil za »zastarelo« in »preživeto« politično ideologijo. Več