• Borut Mekina

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    Janša proti Spieglu

    Noam Chomsky je eden najprepoznavnejših ameriških intelektualcev. Je svetovno znan lingvist, filozof, zgodovinar in aktivist. Je avtor več kot 100 knjig iz lingvistike, mirovništva ali politike. Poleg tega je tudi prijatelj slovenskega sociologa Rudija Rizmana. Rizman in Chomsky sta se spoznala v času protestov proti vojni v Vietnamu, med letoma 1969 in 1972, ko je Rizman poučeval na oddelku za sociologijo univerze v Harvardu. Od tedaj sta prijatelja in si občasno tudi dopisujeta. Več

  • Vasja Jager

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    V cerkvi svetega Janeza

    S selitvijo v vladno palačo, v pisarno premiera, se predsednik Janez Janša umika iz državnega zbora. Lahko si predstavljamo njegovo olajšanje; funkcija poslanca je bila ambicioznemu Janši pod častjo, česar niti ni pretirano skrival – po evidenci aplikacije Parlameter se je v svojem mandatu udeležil le 73 vseh odstotkov sej, s čimer je bil med najmanj aktivnimi predstavniki ljudstva, na 84. mestu med 90 poslankami in poslanci. Veliko praznino, ki bo v državnem zboru zazijala z odhodom predsednika SDS, pa bo v strankini poslanski skupini kot Janševa zamenjava skušal nadomestiti 41-letni Janez Moškrič. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    Rupnik je kriv!

    V sredo sta bili predstavljeni dve (novi) ustavni pritožbi zoper sodbo vrhovnega sodišča, s katero je to razveljavilo obsodbo domobranskega generala Leona Rupnika in jo vrnilo v ponovno sojenje – za katero je sicer vedelo, da ne bo mogoče, saj je Rupnik že dolgo mrtev. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    Vse je v redu?

    Amnesty International Slovenije je pred leti v imenu dveh romskih družin vložila tožbo zoper Slovenijo na evropskem sodišču za človekove pravice. Šlo je za družini, ki že desetletja živita v naseljih brez vode in elektrike. V torek je sodišče objavilo sodbo, kršitev človekovih pravic niso odkrili, pravijo, da je vse v redu, da je država za svoje državljane, živeče v romskih naseljih na jugovzhodu države, storila dovolj. Več

  • Jure Trampuš, Vasja Jager, Borut Mekina  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    Projekt orbanizacije Slovenije

    Zaslišanje ministrskih kandidatov nove vlade – če citiramo bodočega premiera Janeza Janšo »najboljše ekipe v danih razmerah« – se je začelo malce nenavadno. In sicer z lahkotno navrženo idejo bodočega obrambnega ministra Mateja Tonina, da bi v strukture Slovenske vojske vključil posameznike, ki so osumljeni, obtoženi ali celo obsojeni rušenja ustavne ureditve – pripadnikov paravojaških enot, slovenskih vard. Več

  • Nils Minkmar

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    Bog po imenu denar

    Vzemimo za primer, da nekdo prihrani 8000 evrov na dan, in to počne dolga leta. Vzemimo celo, da so bili ta oseba in njeni predniki zmožni toliko na dan privarčevati vse od zavzetja Bastilje 14. julija 1789. V tem primeru, so preračunali v zvezi nevladnih organizacij Oxfam, bi danes ta oseba imela v lasti približno odstotek premoženja Bernarda Arnaulta, večinskega lastnika francoskega luksuznega koncerna LVMH in enega najbogatejših ljudi na svetu. Več

  • (Pre)poznate strankarske medije?

    Se bo po dokaj nepričakovani marčevski primopredaji oblasti domača medijska scena še bolj polarizirala na klasične (hmm, kvalitetne?) in strankarske medije – tiste, ki bodo zvesti svojemu političnemu vodji? Se lahko ponovi odprta in brezkompromisna »vojna z mediji« (Dimitrij Rupel), oblastniška uzurpacija iz časa mandata 2004-2008, ko so v njegove roke ob veliki voljnosti novinarjev in urednikov padli številni med njimi, denimo STA, RTV Slovenija, Delo, Slovenske novice, Večer, Primorske novice, kar obravnavam dovolj obširno v svoji knjigi In media res: novinarji med etiko, politiko in kapitalom? Več

  • Uredništvo

    11. 3. 2020  |  Politika

    Marjan Šarec: »Medtem, ko se večina ukvarja s tem, kako zajeziti koronavirus, drugi tožijo«

    "Medtem, ko se večina ukvarja s tem, kako zajeziti koronavirus, drugi tožijo. Zvečer me je pričakala kuverta. Pestro," je na Facebooku zapisal Marjan Šarec, premier, ki opravlja tekoče posle. Ob tem je objavil dopis, ki mu ga je v imenu stranke SDS poslala odvetniška družba Matoz. Janševa stranka Šarca namreč toži, ker ni preklical izjave, v kateri je izrekel sledeče: "S tako stranko je težko sodelovati, ki pač izvaja metode, kakršne pač izvaja. Se pravi sovražni govor, potem se tudi financira iz Madžarske ..."  Več

  • IK, STA

    10. 3. 2020  |  Politika

    Slovenija zapira mejo z Italijo

    Marjan Šarec, predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, je naročil ministrstvoma za zdravje in za notranje zadeve, naj Slovenija po vzoru Avstrije zapre mejo z Italijo. Ukrep je po Šarčevih besedah posledica neupoštevanja predpisov ljudi iz Italije in je nujen, če želi Slovenija ohraniti nadzor nad razmerami. Veljati naj bi začel čim prej. Število potrjenih okužb je v Sloveniji naraslo na 34, v Italiji pa jih je po zadnjih ocenah že več kot 10.000.  Več

  • IK, STA

    10. 3. 2020  |  Politika

    Matej Tonin: »Ne vem, kaj bi bilo spornega, če bi posamezniki proti plačilu patruljirali na meji«

    Odbor za obrambo je po petih urah razprave z 11 glasovi za in šestimi proti prižgal zeleno luč kandidatu za ministra za obrambo Mateju Toninu. Tonin se je v uvodnem govoru omenil tudi vključevanje določenih posameznikov v varovanje meje. Izjavil je, da ker se po njegovem nakazuje možnost nove migrantske krize in policija po njegovi oceni sama ne zmore varovati južne meje, kot hitro začasno rešitev vidi tudi v vključitvi pripadnikov t. i. vard. Kasneje je med zaslišanjem zatrdil, da nasprotuje vključevanju t. i. štajerske varde v Slovensko vojsko, a dodal, da so v Sloveniji številne generacije, ki so služile vojaški rok ali so bile vojaško usposobljene. "Ne vem, kaj bi bilo spornega, če bi dali vabilo, da bi ti posamezniki proti plačilu patruljirali na meji ali opravljali lažja dela," je povedal. Je pa zatrdil, da bi tudi ti posamezniki morali predhodno opraviti varnostno preverjanje in usposabljanje. Več

  • IK, STA

    10. 3. 2020  |  Politika

    Ponovna ustavna presoja zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo?

    V Levici želijo v ustavno presojo znova vložiti zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki dostop do tovrstnih postopkov omejuje le na pare. Za vložitev zahteve potrebujejo vsaj 30 poslanskih podpisov, zato so se za sopodpis obrnili na poslanske skupine LMŠ, SD in SAB. Več

  • IK, STA

    9. 3. 2020  |  Politika

    Slovenija skoraj milijardo evrov za blažitev posledic koronavirusa

    Strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje je na današnjem sestanku pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku opredelil ukrepe za zmanjšanje posledic izbruha novega koronavirusa na gospodarstvo. Namen je zmanjšati škodo, ki jo bodo podjetja nedvomno utrpela, vredni pa so 998 milijonov evrov, je povedal Počivalšek. Več

  • »Če upoštevava vsa načela higiene, potem se lahko rokujeva«

    »Hvala, gospod Šarec, za te odgovore. Ali se morda lahko rokujeva?« Več

  • IK, STA

    9. 3. 2020  |  Politika

    SDS podpora zrasla

    V anketi Mediane za Delo je na vprašanje, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile parlamentarne volitve jutri, 19,6 odstotka sodelujočih odgovorilo, da SDS. Podpora SDS se povečuje, prejšnji mesec bi jo volilo 18,2 odstotka, LMŠ pa se podpora znižuje, obkrožilo bi jo 13,8 odstotka vprašanih, februarja 16,6 odstotka, piše Delo. Več

  • IK, STA

    9. 3. 2020  |  Politika

    Janševi kandidati za ministre se bodo predstavili ta teden

    V tednu, ki prihaja, se bodo kandidati za ministre vlade Janeza Janše predstavili pred pristojnimi parlamentarnimi delovnimi telesi. Največji interes vlada za predstavitve manj znanih kandidatov, denimo Boštjana Koritnika, Helene Jaklitsch ter Janeza Ciglerja Kralja. Več

  • Izak Košir

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Pahorjeva ali Janševa odlikovanca?

    Predsednik republike Borut Pahor je minuli teden vročil več državnih odlikovanj, največ prahu sta dvignili podelitvi srebrnega reda za zasluge nekdanjemu Janševemu pravosodnemu ministru Lovru Šturmu in reda za zasluge nekdanjemu ljubljanskemu županu, članu Demosa, Jožetu Strgarju. Šturm je, kot so sporočili iz urada predsednika republike, odlikovanje prejel za »izjemen prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti«, pri tem pa so pozabili na vse druge njegove »dosežke«, med katere spada tudi ta, da je s svojimi odločitvami pripomogel, da je katoliška cerkev postala največja zasebna lastnica slovenskih gozdov. Da je Šturm, nekdanji ustavni sodnik, pomagal cerkvi, ne bi smelo presenečati, saj je tudi član cerkvenega malteškega viteškega reda. Več

  • Vasja Jager

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Prijateljeva sreča

    Srečko Prijatelj je nekdanji poslanec SNS, ki se je v zgodovino zapisal, ker je bil prvi med slovenskimi predstavniki ljudstva, ki so morali v zapor – in to dvakrat. Prvič je za dve leti zasedel celico na Dobu leta 2011 zaradi izsiljevanja in groženj podjetniku Marjanu Mikužu; zaradi zglednega vedenja – menda se je v zaporu izkazal kot odličen kuhar – je bil izpuščen predčasno, a že kmalu zatem je moral spet za leto dni za rešetke, tokrat zaradi podkupovanja nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja v preplačanih zemljiških poslih. Padli poslanec je pošteno oddelal svojo pezo, po prihodu na svobodo pa se je lotil novih izzivov. Več

  • Vasja Jager

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Čemu tako resni?

    Na zadnji februarski dan je aktivistični inštitut Danes je nov dan na Facebooku objavil posnetek nastopa predsednika SMC Zdravka Počivalška v Odmevih. Da pa bi zagotovil »boljšo vidljivost v megli sprenevedanja«, je njegove odgovore opremil s šaljivimi podnapisi. Šlo je za parodijo, ob katero se ni obregnil niti sam subjekt domnevnega norčevanja – zato pa je toliko bolj zmotila odgovorne na nacionalni televiziji. Njeni pravniki so aktivistom poslali dopis, v katerem so zahtevali izbris posnetka, za nameček pa še plačilo 1878,80 evra odškodnine; sicer sledi tožba. Več

  • Borut Mekina

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Mahnič nasprotuje naborništvu

    Eden izmed tistih v SDS, ki so najbolj zagreti za ponovno uvedbo naborništva, je poslanec Žan Mahnič. Čeprav sam (še) ni izkusil vseh sladkosti vojaškega življenja – budnice ob 4.30, sklec na mokrem asfaltu ob 5.00 in potem pozornega čakanja v pripravljenosti na sovražnika do 18.00, ko sledi večerja – je prepričan, da slovenski fantje (morda tudi kakšno dekle) to potrebujejo. »Naborništvo pomeni odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja, krepitev narodne zavesti in boljše psihofizično stanje državljanov in državljank,« je povedal januarja ob predstavitvi zakona o ponovni uvedbi naborništva, ki so ga v stranki v preteklosti seveda omenjali skupaj s tako imenovanimi migrantskimi grožnjami. Več

  • Borut Mekina

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Ja, demokracija je ogrožena

    Tik pred ključnim glasovanjem v parlamentu o tretji vladi pod vodstvom Janeza Janše – pri tem »moralnem polomu slovenske politike«, kot je proces označila bivša predsednica NSi Ljudmila Novak – je v SMC ponovno počilo. Bivši predsednik stranke in njen ustanovitelj Miro Cerar je po srečanju z novim predsednikom Zdravkom Počivalškom izstopil iz stranke. V izjavi za javnost in kasneje na družbenih omrežjih je sporočil, da SMC ni več stranka, ki jo je sam postavil na noge, dejal je, da je postala neverodostojna pri uresničevanju svojih ustanovnih, liberalnih vrednot in da so njeni aktualni predstavniki osredotočeni le še na svoje zasebne interese. Več

  • Od kod avtoritarni liberalizem

    Proti sedanji vladi so protestirali, še preden se je sestavila. Protest je zajel širok pramen od nekaterih parlamentarnih strank do spontanih ljudskih množic. To daje misliti, da se v odporu proti Janševi koaliciji združuje več protislovij. Ta so očitno sistemska, saj so podobne politike na oblasti ali blizu nje v deželah, ki se vzpenjajo k svetovnemu gospostvu (na primer v Braziliji in Indiji), v državah, ki zgubljajo svetovno nadvlado (ZDA, Združeno kraljestvo), v postsocialistični osrednji Aziji, v zahodni Aziji (Turčija, Izrael), na evropskem obrobju (Belorusija, Ukrajina), na obrobju EU (Bolgarija, Madžarska, Slovaška, Poljska, Hrvaška), v središču EU (Italija, Avstrija, Francija). Arabske pomladi, francoski rumeni jopiči, velike demonstracije na Madžarskem, pred leti na Hrvaškem in naposled slovenski protesti v letih 2012–2014 kažejo, da niti z množičnimi in vztrajnimi manifestacijami ni mogoče doseči, da bi zaustavili te politike. Več

  • Vasja Jager  |  Ilustracija: Josip Visarijonovič

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Biografija: Zdravko Počivalšek, kača s Cerarjevih prsi, ki je prepričana, da ima še tršo glavo od Janše

    Rodijo ga 25. novembra 1957, mati je učiteljica iz Zasavja, oče kmet, kozjanski domačin. Živijo v izrazito ruralnem okolju, umeščenem ob mejno reko Sotlo, onkraj katere se raztezajo griči Hrvaškega Zagorja. Nekaj kilometrov od vasi so naravni vrelci zdravilne vode, v katere se hodijo namakat domačini. Iz njih bo kasneje zrasel današnji zdraviliški kompleks, ki bo usodno zaznamoval poklicno pot Zdravka Počivalška. Družina – Zdravko ni edinec, ima še sestro – živi na gruntu v neposredni bližini znamenitega minoritskega samostana v Olimju; tamkajšnji patri jo imajo še danes v čislih. Kmetija Počivalškovih je za tiste čase kar velika, obdelujejo polja in vinograd, v hlevu je okoli 20 glav govedi, tako da jim dela zlepa ne zmanjka. Družina ni pretirano verna, kljub bližini Brozovega Kumrovca pa tudi ne preveč rdeča. Mali Zdravko je dosledno vzgojen v kmečkem duhu; od najbolj ranega otroštva pomaga pri vseh opravilih in izkazuje delovno vnemo, ki ga potem zaznamuje vse življenje. Še danes se menda najbolj sprosti, ko pred odhodom v Ljubljano, na ministrstvo za gospodarstvo, počisti hlev. Več

  • Da bi ohranili ideale, jih prodajamo

    Zmernejša evropska politika se že desetletje ukvarja s tem, kako bi preprečila dokončen vzpon skrajne desnice. V zameno za to pa se je, paradoksalno, pripravljena odreči vedno številnejšim idealom, glavnim postulatom demokracije. Recimo idealom o solidarnosti do beguncev. In temeljnim demokratičnim idealom nasploh – s finančno podporo nedemokratičnemu turškemu vladajočemu režimu. Tega z Evropo najtesneje povezujejo prav begunci, milijoni beguncev iz Sirije, ki jih je v skladu z dogovorom z Evropsko unijo Turčija zadrževala na svojem ozemlju. Ne zadržuje jih več. Pred dnevi je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan beguncem sporočil, naj se odpravijo v Evropo. In so se. Več

  • Uredništvo

    5. 3. 2020  |  Politika

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Jutri izide nova Mladina. To je njena naslovnica. Fotografija, posneta na shodu Proti koaliciji sovraštva (28. februarja 2020), je delo Boruta Krajnca, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. Tretja vlada Janeza Janše ali moralni polom slovenske politike. Več si preberite v novi številki Mladine, ki izide v petek, 6. marca 2020. Več

  • Uredništvo

    4. 3. 2020  |  Politika

    »Če Janši ni všeč rezultat volitev, bo rekel, da so ukradene«

    "Kakorkoli, obstaja nekaj pomembnih razlik, zaradi katerih smo Šarčevo vlado pogojno lahko podprli, Janševe pa ne bi mogli nikoli. Če smo pri podpori sredinskim strankam lahko vsaj upali, da bomo ustavili drsenje na desno (kot vidite, neuspešno), pri Janši tega upanja ni. In če pri sredinskih strankah izigravanje demokratičnih pravil kot tehnika vladanja še ni postala povsem normalna praksa, je pri Janši to sistematično že dolga leta. Več

  • Uredništvo

    4. 3. 2020  |  Politika

    »Vsi, ki se ne navdušujejo nad protikrščansko agendo, so proglašeni za skrajno desnico«

    "Nekoč so bili vsi tisti, ki se niso navduševali za komunizem, proglašenih za izdajalce, kolaborante … Zdi se, da v normalni družbi to postaja zaostal, anahronističen in zavržen kriterij delitve in sovraštva. Danes pa so vsi tisti, ki se ne navdušujejo nad multikulturalizmom, globalizmom, LGBT in protikrščansko agendo, proglašeni za ksenofobe, homofobe in skrajno desnico. Upamo, da bo tudi ta zavržen kriterij delitve in sovraštva prej ali slej izpuhtel." Več

  • IK, STA

    3. 3. 2020  |  Politika

    Orban čestital Janši: »Srečno, prijatelj moj!«

    Iz Evrope prihajajo čestitke predsedniku SDS Janezu Janši za izvolitev na položaj predsednika slovenske vlade. Med prvimi mu je čestital madžarski premier Viktor Orban. Čestitko pa mu je izrekel tudi že vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber. Več

  • IK, STA

    3. 3. 2020  |  Politika

    Janez Janša novi predsednik vlade

    Predsednik SDS Janez Janša je v državnem zboru na tajnem glasovanju dobil mandat za sestavo nove vlade. Podprlo ga je 52 poslancev, 31 jih je glasovalo proti, ena glasovnica je bila neveljavna. Po izvolitvi je že prisegel kot novi predsednik vlade. Več

  • Uredništvo

    3. 3. 2020  |  Politika

    Peticijo za zaščito slovenske demokracije je podpisalo že več kot 3.800 državljanov

    150 akademikov je podpisalo javno pismo, v katerem svari pred novo Janševo oblastjo. Njihov poziv si lahko preberete spodaj in ga s svojim dodanim podpisom podprete. Imamo dovolj izkušenj s takšno politiko iz preteklosti, zato prispevajte svoj glas proti sovraštvu, avtoritarni oblasti, nazadnjaštvu, lažem in propagandnim medijem! Več

  • Nova24TV končno priznala, da proizvaja sovražni govor!

    Trije novinarji Nove24 TV (Luka Svetina, T. F. in Aleksander Rant) so objavili odlomke iz kolumne svojega kolega Jožeta Biščka (22.2. 2020), ki sem jo citirala v nagovoru na shodu Brez strahu – Proti koaliciji sovraštva kot primer sovražnega govora, in jih pripisali meni. Ugotovili so, da je to sovražni govor. S tem so priznali, da je pisanje njihovega kolega sovražni govor. S tem, da so ta sovražni govor pripisali meni, so tudi potrdili, da ta medijski center zavestno manipulira in proizvaja lažne novice. Razkrili so tudi popolni amaterizem in kaos svoje hiše, ki po nobenem kriteriju ne zasluži statusa novinarstva oz. javnega medija. Diskvalifikacije mene in primerjava z nacizmom si zaslužijo javno obsodbo in sodno sankcioniranje. Več