• Tomaž Lavrič

    20. 6. 2022  |  Politika

    Oh, kako mi je že sedaj težko

    Več

  • Tomaž Lavrič

    20. 6. 2022  |  Politika

    Gibanje svobodnega listja

    Več

  • STA

    20. 6. 2022  |  Politika

    »Goriva je v Sloveniji dovolj, ni skrbi, da bi kdo ostal brez«

    V Sloveniji je dovolj zalog pogonskih goriv in ni nobenih skrbi da bi kdo ostal brez, je danes zagotovil minister za gospodarstvo Matjaž Han. Kot je ocenil, ne gre za hujše motnje na trgu, temveč logistične težave. Je pa ministrstvo na teren poslalo tržne inšpektorje, ki preverjajo trenutno regulacijo, zaloge in morebitno zavajanje potrošnikov. Več

  • IK, STA

    20. 6. 2022  |  Politika

    »Prvo vprašanje glede RTV je, kako umakniti odločilen vpliv politike iz organov odločanja«

    Na ministrstvu za kulturo so zaskrbljeni zaradi razmer na Radioteleviziji Slovenija (RTVS), je pred današnjo stavko stavko novinarskih sindikatov na RTVS dejala ministrica Asta Vrečko. Ob tem je napovedala čimprejšnjo spremembo zakonodaje, s katero bi večjo moč v odločevalskih organih javnega zavoda imela civilna družba in zaposleni. Več

  • STA

    20. 6. 2022  |  Politika

    »Ta situacija za našo državo predstavlja tveganja«

    V Franciji je v odločilnem drugem krogu nedeljskih parlamentarnih volitev zavezništvo Skupaj predsednika Emmanuela Macrona osvojilo 246 sedežev v 577-članski nacionalni skupščini. S tem je Macron zlasti na račun močne okrepitve levice in skrajne desnice izgubil absolutno večino v parlamentu in bo moral za svoje reformne načrte iskati zaveznike. Več

  • STA

    20. 6. 2022  |  Politika

    Ministrica Bobnar: »Vsak, ki beži, le išče nov in varen dom«

    Ministrica Tatjana Bobnar je v poslanici ob svetovnem dnevu beguncev zapisala, da si Slovenija prizadeva za oblikovanje učinkovite humanitarne in varne migracijske politike. Pri nastajanju nove nacionalne migracijske strategije pa jih po njenih besedah vodi spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic ter zagotavljanje varnosti vsem. Več

  • STA

    20. 6. 2022  |  Politika

    Prvi levičarski predsednik v zgodovini Kolumbije

    V Kolumbiji je v nedeljo v drugem krogu predsedniških volitev slavil levičar Gustavo Petro, ki je osvojil 50,4 odstotka glasov pred protikandidatom Rodolfom Hernandezom, ki ga je podprlo 47,3 odstotka volivcev. Petro, nekdanji župan Bogote, je obljubil "resnične spremembe" in "vlado upanja", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več

  • IK, STA

    20. 6. 2022  |  Politika

    »Slovenija je varna država, tudi za begunce«

    V uradu za oskrbo in integracijo migrantov ob svetovnem dnevu beguncev izpostavljajo, da je v Sloveniji trenutno več kot 4000 beguncev iz Ukrajine z urejeno začasno zaščito, prav tako 1400 oseb, ki imajo urejeno mednarodno zaščito ali pa so zanjo zaprosile. Ob tem zagotavljajo, da se jim bo Slovenija še naprej trudila zagotavljati varnost. Več

  • Generalni direktor RTV bi moral že zdavnaj odstopiti

    Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija Andrej Grah Whatmough je, tik pred napovedano ponedeljkovo stavko, poslal predlog stavkovnega sporazuma odboru novinarskih sindikatov. Po tistem, ko je prva stavka bila 23. maja in se pogajanja skoraj en mesec niso premaknila nikamor, se zdaj sklicuje, da bo v ponedeljek zaradi stavke nastala »nepopravljiva programska škoda«, kar je izmišljena razlaga v opisu dejstev v funkciji pritiska na zaposlene. Očitno ga bolj od škode skrbi vse kaj drugega, predvsem njegov lasten položaj. Več

  • IK, STA

    19. 6. 2022  |  Politika

    »Stavka nikakor ni odpovedana«

    Novinarska stavka na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) se bo v ponedeljek nadaljevala po predvidenem scenariju, so sporočili iz stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTVS. V predlogu stavkovnega sporazuma generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha in pozivu k preklicu stavke vidijo ponudbo vzemi ali pusti ter nov poskus preprečitve stavke. Več

  • STA

    19. 6. 2022  |  Politika

    Umrl nekdanji minister 

    Po dolgi bolezni je v 64. letu umrl nekdanji minister in diplomat Borut Šuklje. Zadnja leta je deloval kot mednarodni svetovalec za področje jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana. Več

  • Uredništvo

    19. 6. 2022  |  Politika

    »Gibanje Svoboda mora biti levo progresivna stranka«

    "Volivci, ki so podprli Gibanje Svoboda, imajo zelo jasne vrednostne ideje o tem, kaj naj bi ta stranka predstavljala. Najverjetneje je to predvsem bolj progresivna politika, hkrati pa izraža tudi zelo jasno spoštovanje nekaterih demokratičnih svoboščin, ki jih je desna sredina postavila v ozadje. Volivci pričakujejo levo liberalno stranko, predvsem v kulturnem smislu in ne toliko ekonomskem. Od Goloba se v gospodarstvu pričakuje tudi preprečevanje kronizma. Skratka, jasno je, da mora biti Gibanje Svoboda levo progresivna stranka. Pri tem pa vidim izzive za tisti del, ki ga je uspelo pridobiti Stranki Alenke Bratušek, še posebej pa Listi Marjana Šarca." Več

  • Uredništvo

    19. 6. 2022  |  Politika

    Kaj so volitve v resnici pomenile?

    "Utopitev dveh strank, Šarčeve LMŠ in SAB Alenke Bratušek, v Golobovem Gibanju Svoboda v demokratični kulturi Slovenije vzbuja nelagodje. Volilni glasovi zanje bodo uporabljeni dvakrat stran od namena. Zato se skoraj dva meseca po volitvah postavljajo vprašanja, kaj so volitve v resnici pomenile, kaj se dogaja na slovenskem političnem in družbenem prizorišču – tudi to, v imenu česa je vladajoča Golobova stranka lahko zmagala in koliko je njena legitimnost odvisna od predvolilnih zavez." Več

  • Urad za demografijo širi veselje do življenja

    12. aprila letos je začel delovati Urad Vlade RS za demografijo, ustanovljen oktobra 2021, vodi ga mag. Danilo Lončarič. Njegovo poslanstvo, definirano v sladkobnem retoričnem stilu kot spodbujanje, koordiniranje in usmerjanje aktivnosti »demografskega preporoda Slovenije«, ne skriva svoje ambicioznosti, pa tudi ne prepoznavnega ustroja promocije krščanskih vrednot. V kratkem nam obljubljajo 50 svežih ukrepov za dvig rodnosti. Več

  • Uredništvo

    18. 6. 2022  |  Politika

    »Miroljubnost ni politika za mirne čase«

    "Pacifizem do danes ni dobil priložnosti, ker evropsko zunanjo politiko oblikujejo čustva. Evropa se za politiko oboroževanja Ukrajine ni odločila v vakuumu preudarnega razmisleka o tem, kaj se v resnici dogaja, pač pa v zmesi panike in užaljenosti, ki jo določajo demoni preteklosti. Zgodovinski spomin se je izkazal za nekaj, kar sicer lahko služi, ko opominja, a lahko tudi nagaja, ko izkrivlja sliko realnosti. Evropa se je na rusko invazijo odzvala po instinktivni povezavi aktualnosti z dogodki druge svetovne vojne." Več

  • Uredništvo

    18. 6. 2022  |  Politika

    »Kjer koli se pojavi fašizem, gre za življenje in smrt demokracije«

    "Trump je skušal antifašizem deklarirati kot teroristično organizacijo, čeprav ni niti organizacija in nima teroristične ideologije. Sprašujete, kako smo prišli od konca druge svetovne vojne, ko smo slavili antifašizem, govorili 'Nikoli več', do sem? Konec druge svetovne vojne smo praznovali z antifašizmom, tudi s kulturo, filmi, praznovali in občudovali smo tiste, ki so se borili proti antifašizmu. Kako smo prišli od tam do Trumpa? Trump je uporabil taktiko Mussolinija. Če preberete zbrana dela Mussolinija iz zgodnjega obdobja, kot sem jih jaz, boste videli, da se beseda antifašizem ne pojavi, dokler se Mussolini ne odloči liberalcev, ki mu nasprotujejo, označiti za nasilne antifašiste." Več

  • Luka Volk

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    Vlom v prostore gospodarskega ministrstva

    Tik pred primopredajo poslov na gospodarskem ministrstvu je nekdo vlomil v njihove prostore. Kadar pride do vlomov v objekte, ki jih za svoje delo uporabljajo državni organi ali politične stranke, moramo biti še posebej pozorni. Vlomilci si v teh primerih verjetno ne obetajo velike premoženjske koristi, prav tako bi težko govorili o golem vandalizmu – vandalizirati ministrstvo je namreč preveč tvegano početje. Pri takšnih vlomih obstaja nevarnost, da bi bili lahko politično motivirani. Več

  • Luka Volk

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    Revizija spornih poslov

    Vlada Roberta Goloba je ob prihodu v parlament napovedala pregled dejavnosti vlade Janeza Janše, pri čemer je vzela pod drobnogled tudi financiranje novoustanovljenih znanstvenih inštitutov. Najbolj sporen med njimi je javni raziskovalni zavod Rudolfovo, kateremu je pretekla vlada v dveh letih namenila 5,2 milijona evrov, ne da bi se posvetovala s strokovno javnostjo, tik pred koncem mandata pa šolskemu ministrstvu naložila, da mora za razvoj zavoda investirati v nakup in prenovo objekta ter v opremo. Podobno sporna sta tudi projekta, nad katerima je bdel nekdanji državni sekretar Mitja Slavinec – poseben zakon za Pomursko akademsko znanstveno unijo (PAZU) ter Znanstveno in inovacijsko središče v dvorcu Rakičan. Več

  • Borut Mekina

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    Madžarska depeša o Mladini

    Poleti 2020 je madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve svojim veleposlaništvom v EU naložilo, naj preverijo, ali je država gostiteljica v zadnjih letih organizirala strokovne obiske, tečaje usposabljanja ali študijske poti za madžarske novinarje, in če jih je, »kateri madžarski predstavniki medijev so se jih udeležili ter katere časopise in organizacije v državi gostiteljici so obiskali«. Navodilo so poslali, kot so za madžarske medije pojasnili na njihovem zunanjem ministrstvu, ker naj bi nekatere organizacije, ki jih financira fundacija Georgea Sorosa, na primer Transparency International, ta usposabljanja financirale, kar na Madžarskem razumejo kot vmešavanje v njihove notranje zadeve. Več

  • Monika Weiss

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    Bobnarjeva kupila nove brzostrelke

    Med prvimi pogodbami, ki jih bo podpisala nova ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, sta pogodbi za »nakup in dobavo brzostrelk in aktivnih glušnikov s pripadajočo opremo« ter »za nabavo oborožitvene opreme in prisilnih sredstev«. Gre za naročili, »podedovani« od predhodnika, notranjega ministra Aleša Hojsa. Več

  • Luka Volk

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    Politično kadrovanje

    V zadnjih dneh je tarča kritik zaradi domnevno spornega družinskega kadrovanja postala stranka Levica. Vodenje kabineta na ministrstvu za delo je minister Luka Mesec zaupal Maji Tašner Vatovec, ženi strankarskega kolega in poslanca Mateja Tašnerja Vatovca, sicer pa že več let aktivni članici Levice. Kandidirala je tudi na zadnjih državnozborskih volitvah, bila koprska mestna svetnica in podžupanja Mestne občine Koper. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    »Policija je s svojim delovanjem namesto skupnosti služila politiki. To se ne sme nikoli več ponoviti.«

    Mag. Tatjana Bobnar je prišla na ministrski položaj neposredno iz kazenske kolonije v Tacnu, kamor je prejšnja oblast preselila moteč policijski kader, njo kot razrešeno direktorico policije. Je ministrica za notranje zadeve, ki obljublja policijo v službi ljudi in ne politike, na spoštovanju človekovih pravic utemeljeno obmejno in azilno politiko ter sprejemanje odločitev v dialogu z nevladnimi organizacijami. Pravzaprav je ministrica, ki obljublja več, kot bi si od članice vlade, ki pokriva resor notranjih zadev, drznili pričakovati celo zmerni optimisti. A naša sogovornica odločno pravi, da ne bo ostalo zgolj pri lepih in všečnih besedah – čas bo pokazal, da je mislila resno. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    »S sankcijami se ne dosežejo politični cilji«

    Dr. Danilo Türk je eden izmed podpisnikov javnega poziva slovenski vladi, v katerem ob nedvoumni obsodbi ruske agresije in zločinov pozivajo, naj slovenska politika poišče alternativne pristope k ukrajinski vojni tako, da bi se rusko in ukrajinsko vodstvo strinjali o začetku mirovnih pogajanj. Podpisniki se hkrati sklicujejo tudi na načelo mirovne politike, ki je zapisano v slovenski ustavi. Poleg Türka so pismo med drugim podpisali tudi Milan Kučan, Rudi Rizman, Rastko Močnik, pobudnik pisma pa je nekdanji poslanec SD Aurelio Juri. Več

  • Monika Weiss

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    Velika pričakovanja

    Varstvo okolja in ohranjanje narave, presoja okoljske sprejemljivosti investicij, podnebje, odpadki, prostor in energetika – vse to so področja, ki sta jih v novi vladi prevzela ministra Gibanja Svoboda Uroš Brežan in Bojan Kumer. Okoljevarstveniki in naravovarstveniki imajo po odhodu ministra Andreja Vizjaka seveda visoka pričakovanja, saj je ta ministrstvo za okolje povsem podredil gospodarstvu in interesom lobijev. Skrbi zbuja, da se na ključna mesta na ministrstvu vračajo ustvarjalci te politike iz obdobja med letoma 2013 in 2020, ko je okoljska politika v Sloveniji stagnirala. Več

  • Je kdo rekel elektrika?

    V uvodniku Grege Repovža v številki 23 z naslovom »Je kdo rekel elektrika?« je kar nekaj netočnosti oziroma dokaj nekorektnih trditev. Verjamem, da ne zlonamernih. Ne drži, da so proizvajalci podražili elektriko. Pravzaprav je niso dvignili niti za cent. Nasprotno! Višje cene na trgu so tiste, ki so Dravskim elektrarnam Maribor na primer povzročile kar nekaj milijonov več stroškov, saj mi kot proizvajalec elektrike koncesijo in vodne prispevke plačujemo na končno prodajno ceno električne energije. Da plačujemo kot proizvajalec »davek« na ceno, ki jo doseže tisti, ki pri nas proizvedeno elektriko trži, je seveda svojevrsten unikum in poslovni nesmisel. Vendar je to že druga zgodba. Višje cene so izključno posledica tržnih špekulacij. Če kje trg ni opravil svojega poslanstva, potem je to zagotovo trg z električno energijo. Zaradi subvencij, negativnih cen, trgovanja s CO2 kuponi, borznih mahinacij, čudnih politik, fizikalnih zakonitosti EE-sistema …, je ta trg namreč povsem izmaličen. Ker je treba v vsakem trenutku proizvesti natančno toliko energije, kot se je potroši, proizvodnja in prenos elektrike pa sta podrejena trgu in ne optimizaciji, nastajajo enormne izgube – v proizvodnji in tudi pri prenosu. Tako da nikakor ni primerno kazati s prstom na proizvajalce, kar se podražitev tiče, saj smo zadnji v tem »prehranjevalnem cirkusu«. Več

  • STA

    16. 6. 2022  |  Politika

    Pahor: »BiH naj brez pogojev dobi status kandidatke za EU«

    Predsednik republike Slovenije Borut Pahor je danes predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu poslal pismo, v katerem se zavzema, da se Bosni in Hercegovini brez pogojev dodelil status kandidatke za članstvo v EU, so sporočili iz urada predsednika republike. Meni, da bi s tem v BiH okrepili proevropske sile in dinamiko prilaganja evropskim normam. Več

  • »Za Panoramo so zapravili 250.000 evrov«

    RTV Slovenija z vodstvom, ki je ugrabilo hišo, navidezno še vedno upa na preboj s svojo oddajo Panorama, tudi s tem, da so reklamo zanjo postavili v profilno sliko svojega tviter računa. Toda kako razumeti takšno gesto? Jo razložiti v duhu velike želje po promociji oddaje, intenzivno oglaševane tudi na velikih jumbo plakatih, ki pa je zdaj nihče noče gledati? Več

  • Uredništvo

    16. 6. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: DRAGINJA

    Jutri izide nova Mladina! Fotografijo na naslovnici je ustvaril Borut Peterlin, za oblikovanje pa je poskrbel Damjan Ilić. Več o tem, kdo je odgovoren za visoke cene hrane in kaj lahko stori vlada, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 17. junija, dalje. #Mladina24 Več

  • STA

    15. 6. 2022  |  Politika

    Vlada podpira koalicijski predlog novele zakona o RTV Slovenija

    Vlada je v celoti podprla predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki so ga v DZ vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Mojco Šetinc Pašek (Svoboda). Menijo namreč, da veljavni zakon ne zagotavlja ustreznih varovalk, ki bi ščitile ustavno varovano svobodo izražanja RTVS, so zapisali v sporočilu za javnost. Več

  • IK, STA

    15. 6. 2022  |  Politika

    Takšni predlogi vodstva RTV so škodljivi, še bolj neprimerni pa med stavko novinarjev

    V društvu novinarjev so kritični do predloga generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, da bi krčili dopisniško mrežo v tujini. Ukinjanje dopisništev v Berlinu, Rimu in Moskvi ter krčenje števila dopisnikov v Bruslju kaže na nerazumevanje pomena RTV Slovenija kot javnega medija, ki obvešča tudi o dogodkih v tujini, menijo. Več