• Vasja Jager

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

    Oče naroda s krvavimi rokami

    Ta petek smo praznovali dan Rudolfa Maistra, s katerim se Slovenija spominja generala, ki je 23. novembra pred natanko stotimi leti v Mariboru razorožil enote mariborskih Avstrijcev. To je samo eno v nizu prelomnih dejanj, s katerimi je Maister Sloveniji zagotovil pomemben del Štajerske, sebi pa častno mesto v slovenski zgodovini. A kot se v vojni pogosto dogaja, je njegova junaštva omadeževal incident, o katerem se v domači javnosti le malo govori, zato pa se ga s toliko večjo grenkobo spominjajo onkraj severne meje. Gre za krvavo mariborsko nedeljo 27. januarja 1919. Več

  • Borut Mekina

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

    Ali Janša bere Breivika?

    Tik preden je norveški skrajnež Anders Breivik 22. julija 2011 na otoku Utøya ubil 77 pripadnikov norveške socialdemokratske mladine, je objavil manifest, v katerem je pisal o duhovnih težavah Evrope, ki domnevno ni sposobna »politične obrambe proti islamizaciji«. Najpomembnejši vzrok, zaradi katerega se Evropa islamizaciji ne more upreti, naj bi bil »kulturni marksizem«. O kulturnem marksizmu je Breivik v svojem manifestu pisal na več kot stotih mestih. Kulturni marksizem, je recimo zapisal, ima »vizijo brezrazredne družbe, ne le enakih možnosti, ampak enakih razmer«, v kateri smo vsi enaki, brez identitete, je zapisal. To je bil razlog, zaradi katerega je na njegovi uniformi pisalo »Marxist killer«. In zato si je Breivik za tarčo izbral mlade socialdemokrate. Več

  • Borut Mekina

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

    Kdo je pravi Evropejec?

    Marakeška deklaracija ali Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki jo bodo države članice v OZN v začetku decembra podpisale v Maroku, je dokument, ki je nastajal več let. V preambuli deklaracije je recimo omenjen Dialog o mednarodnih migracijah in razvoju iz let 2006 in 2013 ali pa Svetovni forum o migracijah in razvoju, ki se je začel leta 2007. Če bi hoteli bistvo tega dogovora strniti v en sam stavek, bi si verjetno lahko pomagali z besedami Louise Arbour, nekdanje tožilke mednarodnega kazenskega sodišča za območje Jugoslavije, ki je pred leti obtožila Slobodana Miloševića genocida in so jo države članice OZN imenovale za posebno poročevalko pri tem projektu. Prisilno omejevanje migracij se je izkazalo za brezplodno, je dejala pred letom in pol, ekonomski vpliv migracij na zmanjšanje neenakosti med državami in na reševanje demografskih problemov pa naj bi bil splošno pripoznan. »To je nova realnost, ki jo je treba sprejeti.« Več

  • Jure Trampuš

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

    Evolucija politike

    Lokalne volitve so bile v Sloveniji tudi pred natančno 20 leti. Takrat so na teh volitvah še zmagovali predstavniki parlamentarnih strank. Če pogledamo zgolj mestne občine, je že bilo tako: v Ljubljani je zmagala Viktorija Potočnik (LDS), v Mariboru Boris Sovič (ZLSD in Desus), v Celju Bojan Šrot (SLS), v Kranju Mohor Bogataj (LDS) … V prav vseh mestnih občinah so pred 20 leti župani postali kandidati, ki so jih predlagale in podprle parlamentarne stranke. Več

  • Vihar po zatišju

    Tistega jutra pred dnem, ko je Velika Britanija začela politično zaključno igro, si je Steve Baker naročil pravi angleški zajtrk. Konservativni nasprotnik Evropske unije je bil dobre volje, ko je v torek zjutraj lučaj od parlamenta vstopil v enega od boljših lokalov, v katerih si kljuko radi podajajo ljudje, ki v Londonu vlečejo niti. Takrat še ni vedel, da bo njegova premierka Theresa May zvečer oznanila, da je osnutek pogodbe pripravljen, prav tako mu še niso bile znane podrobnosti iz skoraj 600 strani dolgega dokumenta. Z gotovostjo pa je že vedel, da se bo začel množični upor. Več

  • Kalifornijska osvobodilna fronta

    Ko sem se prejšnji ponedeljek iz Los Angelesa – po avtocesti št. 134, ki v Van Nuysu, kjer je nekoč stala zadnja tovarna General Motorsa v Kaliforniji, preide v avtocesto št. 101 – zapeljal proti Thousand Oaksu, je kmalu zasmrdelo po dimu. V avto so se stegnili prašni delci, hribi, ki so se raztezali pred mano, so bili ožgani, povsod se je smodilo in kadilo, mimo – po desnem pasu – pa so vozili konvoji gasilskih avtomobilov. Nikoli še nisem videl toliko gasilskih avtomobilov. In toliko gasilcev. In toliko policijskih avtomobilov. In toliko policistov. In toliko helikopterjev. In toliko zračnih tankerjev. Številni izhodi z avtoceste so bili blokirani, iz kanjonov se je valil dim, ponekod so pod nebom nastale goste dimne gobe – kot po detonaciji atomske bombe. Več

  • Izak Košir

    22. 11. 2018  |  Politika

    Skoraj filmska zgodba lokalnega gibanja, ki mu je uspelo priti v drugi krog županskih volitev

    Kdor ne verjame, da se lahko na volitvah doseže vrhunski rezultat brez pomoči etabliranih političnih strank in zgolj s civilno iniciativo, mora pogledati volilne rezultate v občini Piran. Slednja ni tako majhna, kot se vam morda zdi, saj poleg Pirana združuje tudi kraje Portorož, Lucijo, Strunjan in druge. Skupni seštevek vseh volilnih upravičencev je 15.153. Zgodba lokalca Genia Zadkovića je zgodba o uspehu. Kot županskemu kandidatu Gibanja za občino Piran (GZOP) se mu je uspelo uvrstiti v drugi krog, saj je prejel dobrih 33,5 odstotka glasov oziroma skoraj toliko (dejansko gre za razliko glasov, ki jih lahko preštejemo na prste dveh rok) kot uveljavljeni politični obraz Tomaž Gantar, nekoč že župan Pirana in celo nekdanji minister. Zadković in Gantar se bosta v drugem krogu volitev pomerila čez nekaj tednov. Omenjeno gibanje GZOP zmagalo tudi v občinskem svetu, pa čeprav so mu na začetku kampanje očitali, da gre »zgolj za leglo čudakov«.  Več

  • Izak Košir

    22. 11. 2018  |  Politika

    Človekove pravice niso rezervirane samo za nekatere

    Evropska desnica se odloča med politiko nemške kanclerke Angele Merkel in politiko madžarskega predsednika Viktorja Orbana. Slovenska desnica je ta teden očitno izbrala politiko slednjega, saj je enotno zavrnila Marakeško deklaracijo, ki jo poleg papeža Frančiška v Evropi podpirajo številne krščanske organizacije. Slovenska Karitas jo denimo celo že izvršuje. Če je še niste prebrali, prevod v celoti najdete na tej spletni povezavi. Marakeška deklaracija je globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Številni mediji in politiki pa z njim spretno manipulirajo in ga skušajo prikazati kot nekaj strašljivega, predvsem se ga bojijo populisti, saj migrante pogosto uporabljajo kot orodje za manipuliranje z množicami. O tem bomo podrobneje pisali v naslovni temi nove Mladine, ki izide jutri, torej v petek, 23. novembra. Več

  • Uredništvo

    22. 11. 2018  |  Politika

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Več v novi Mladini, ki izide v petek, 23. novembra >> #Mladina47  Več

  • Uredništvo

    21. 11. 2018  |  Politika

    Marakeška deklaracija v slovenskem jeziku

    V celoti objavljamo delovni prevod Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, bolje znanega pod imenom Marakeška deklaracija, ki ga je poslalo ministrstvo za zunanje zadeve. Številni mediji in politiki z Marakeško deklaracijo namreč spretno manipulirajo in jo skušajo prikazati kot nekaj strašljivega, v resnici pa omenjeni dogovor izrecno ločuje med migranti in begunci ter regulira nezakonite migracije, prav zato se je populisti tako bojijo, saj migrante uporabljajo za populistične pohode na oblast. Prepričajte se sami in preberite Marakeško deklaracijo v celoti, saj je zdaj na voljo tudi v slovenskem jeziku.

    Več