
Bernard Nežmah
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Pieter M. Judson: Habsburški imperij
Da bi sploh lahko tehtno presojali aktualni čas, ga je treba primerjati. A ne le s spominom na predhodne vlade, ampak velja seči tudi stoletja nazaj. In prav to omogoča knjiga ameriškega zgodovinarja Judsona, ki prikazuje prelomne politične obrate. To stori kompleksno, saj potez ne niza linearno, temveč prikaže sočasne upore zoper spremembe in nadaljnje modifikacije, najsi bo vpeljava obvezne šole med 6. in 12. letom ali pa nemščine kot uradnega jezika. Avtor podvomi o številnih zgodovinskih mitih, denimo o silni Metternichovi cenzuri; vlada po napoleonskih vojnah ni imela dovolj denarja, da bi zaposlila izobražene cenzorje, pa so se ji heretični pisci izmikali z uporabo metafor. Nazorna je vloga tiska, ki začne poročati o parlamentarnih govorih, pri čemer se sklepajo naveze politikov z novinarji; prvi drugim dajejo vnaprej tekste svojih govorov. Prek medijev je mojstrsko gradil popularnost Franc Jožef; posnemal je Kristusa in enkrat na leto umil noge 12 beračem; kot vladar, ki je krvavo zadušil madžarsko revolucijo, si je pomagal z ženo Sisi, ki se je naučila madžarsko, na obisk v Budimpešto pa prišla v obleki v barvah ogrske zastave … Diahron pogled prinese podobe revolucionarjev 1848, ki pa so se že v naslednjem desetletju pretvorili v zaslužkarje. Potem prefinjeni upor proti Bachovemu absolutizmu, ko civilna društva izvedejo množične proslave stote obletnice rojstva pesnika Schillerja; jasno – bil je simbol svobode. Kasnejša epoha liberalcev je postavljala kipe prosvetljenemu Jožefu II. in množično preimenovala ulice in trge, jih poimenovala s svojimi zvezdami, s čimer so si liberalci za desetletja prilastili javni prostor. A s prihodom idej socialistov je bilo tudi njihovega primata konec. Knjiga, ki zgodovino misli in jo naredi za orodje soočenja s sedanjostjo.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Norman Ohler: Popolna omama: droge v tretjem rajhu
Nemški romanopisec Ohler je proučeval arhive, se pogovarjal s preživelimi vojaki, zgodovinarji in zdravniki ter ustvaril delo, ki podre mit o arijski nadrasi. Nemški blitzkrieg v Franciji je bil farmakološka zmaga: 35 milijonov tablet pervitina je dalo vojaštvu zagon, ki je povsem demoraliziral anglo-francosko vojsko. Hitlerjeva ognjevitost je izvirala iz odmerkov dopinga, hormonov in kokaina. Nemški zdravniki so izdelali celo drogo, ki je vojake držala budne tja do štiri dni, a za ceno telesnega kolapsa. Čas vojnega nacizma kot razcvet industrije drog, katerih učinke so testirali tudi na taboriščnikih.
-
Ko je bil šah še svetovna atrakcija, je Bobby Fischer v dvobojih za naslov prvaka zahteval točno določeno velikost figur in kvadratov šahovske table. Nikoli se ni moglo pripetiti, da bi organizatorji izbrali šahovske komplete, njega pa samo posadili za mizo. Bil je virtuoz, seveda aroganten, saj je vedel, da je prav zaradi njega šah postal globalni spektakel.
-
26. 7. 2019 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Tanguy Viel: 353. člen kazenskega zakonika
Pred tremi leti se je avtor pojavil v slovenskem prevodu z delom Pariz–Brest, o katerem sem zapisal, da slog prekaša vsebino. Zdaj je vsebina osmislila slog. Viel je namreč našel temo, objekt pisanja, ki je vreden forme klasičnega romana. V malem mestecu propadajoče podjetje odpusti večino delavcev, in to z galantno odpravnino v vrednosti majhne hiške. Sledijo umor, retrospektivna pripoved, sodnikov pogovor z morilcem, psihologija akterjev, case study gradbene investicije in serija nepredvidljivih obratov ter osupljiv vrhunski zaključek.
-
V zbirnem centru za embalažo Dragonja se je vnel velik požar, v katerem je gorelo prek 100 kubičnih metrov plastike. Po uspešnem posegu gasilcev se je odvila enaka zgodba kot v nedavnih požarih: vznemirjanje je odveč, zaenkrat ni zaznane okoljske škode! Posebni junak uspeha je bil seveda pristojni inšpektor, ki na dan požara sploh ni prišel na pogorišče. Če ne meriš takojšnjih emisij, jih čez nekaj dni v zraku zagotovo ne boš našel. Na kraj umora si oglednik ne pride ogledat mrliča čez tri dni.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Bronislaw Malinowski: Argonavti zahodnega Pacifika
Prevod s stoletno zamudo. Poljski antropolog Malinowski (1884–1942) se je zapisal med velikane antropologije s proučevanjem življenja domorodnih ljudstev Nove Gvineje.
-
Veliki poznavalec srednjega veka francoski filozof Etienne Gilson (1884-1978) je o njem zapisal: »Ljudje srednjega veka niso vedeli, da živijo v srednjem veku.« Iskrivo spoznanje, a poskusimo ga modernizirati: »Ali so Slovenci vedeli, da so med letoma 1945 in 1990 živeli v komunizmu?« Odgovor je v največji meri seveda – ne. Množice se te dobe najprej spominjajo po sindikalnih počitnicah, nakupu prvega avtomobila, družbenih stanovanjih in Titovi svetovni slavi, poboj 12 in več tisoč ujetih domobrancev pa je podatek, o katerem se ve, a ne kazi slike komunizma. Preprosto, slehernik bolj ali manj nima občutka, da je bil komunizem oblika ene najtrših diktatur. Ni vedel in še vedno ne ve, da je živel v komunizmu, kateremu so javna občila dnevno ustvarjala hvalnice.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Jean-Baptiste Malet: Gnilo rdeče
Portret paradižnikove mezge skozi globalne reportaže, intervjuje in preiskovanja francoskega novinarja. Najprej presenečenje: največji svetovni izvoznik je Kitajska, ki nikoli ni bila dežela tega rajskega jabolka. Kako? – Preprosto, kitajski vrh je prepoznal v njem tržno nišo, postavil generala na čelo industrije, ki temelji na najcenejši delovni sili vojske in zapornikov delovnih taborišč, ter s paradižnikovim koncentratom zasul svetovni trg. A vmes je bil potreben trik – ustvariti nedolžno podobo prvinskosti. Torej so pokupili italijanske in francoske predelovalne tovarne, z drugimi pa s pomočjo dumping cen sklenili posel, tako da mediteranska podjetja v svoje konzerve mešajo kitajske surovine. V teh je le trideset odstotkov paradižnika, drugo sestavljajo dodatki od soje in dekstroze naprej, v katerih seveda ne umanjka morje pesticidov.
-
Starši otrok, ki hodijo v zasebne osnovne šole, so vložili ustavno pobudo, da bi ne bili več finančno diskriminirani pri plačevanju obveznih šolskih vsebin. Ustavno sodišče jim je dalo prav - stanje je protiustavno - in naložilo zakonodajalcu, da zakon uskladi z ustavo. In poslanska večina je sprejela zakon, po katerem bo obvezno šolanje na zasebnih šolah še dražje. - !?????
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Qing Li: Z gozdom do sreče in zdravja
Toda japonski profesor gozdne medicine ne ravna kot guru verske sekte, ki ima že vnaprej zbrane vernike. Ve, da mora postreči z argumenti iz raziskav. V mestnih četrtih z več drevesi je poraba antidepresivov manjša. Pacienti, ki imajo razgled na drevesa, si opomorejo hitreje od tistih, ki skozi okno gledajo stavbe. Na območjih, kjer so zaradi bolezni jesena množično sekali drevje, se je povečala stopnja umrljivosti pri ljudeh. In seveda kapitalni razlog: mestna drevesa absorbirajo ogljikov dioksid in prašne delce. A kaj storiti v betonski džungli? Pomaga že pogled na fotografijo drevesa na steni pisarne. – Šarlatanstvo! A le za hip, avtor kmalu pobije to eskapado, ko razvija koncept gozdnega kopanja. To kajpak ni čofotanje v vodi, marveč odprtost zaznave s petimi čuti: občutek tople sapice na koži, poslušanje šelestenja listja, duhanje vonjav dreves, grizljanje iglic borovcev, pogled na oblike in barve listov in vej. Tega pač ni mogoče izkusiti s fotografijo niti z moderno informacijsko tehnologijo, kjer dominirata slika in zvok. Čeravno Li ni filozof, mu uspe osmisliti koncept »mehkega zanimanja«. Ko se premikamo skozi mesto, se za našo pozornost borijo izložbe, oglasni plakati, parkomati in semaforji; vseskozi nam vsiljujejo usmerjene vsebine zanimanja.
-
V Ljubljani so prek noči pobarvali nekaj spomenikov v čast partijskemu režimu, med njimi spomenik revolucije, spomenik talcem in spomenik Borisu Kidriču. Karkoli si že mislimo o vladavini komunistov, je dejanje klasični vandalizem. Seveda pa je pomisliti, kako bi bilo videti leta 1973 Titov spomenik pred tedanjim muzejem revolucije, na katerem bi se pojavil rdeči napis – množični morilec! Udba bi poslala v akcijo vse svoje agente in ujeti pisec bi bil obsojen na dolgoletni zapor zaradi napada na ustavno ureditev in lik maršala. Po prvih demokratičnih volitvah 1990 pa bi doživel rehabilitacijo za pogumno gesto upora proti diktaturi.
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Čeravno je tekst napisan pred sedemdesetimi leti, bralec tega še opazi ne. Kako je avtorica pretentala tri četrt stoletja?
-
Po iztirjenju vlaka z izlitjem kerozina pri Rižani ni na kraj dogodka prvi prihitel okoljski minister Simon Zajc, ampak ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Pohvalila je hiter odziv urgentnih služb, napovedala, da bo proga prevozna spet v petek (3 dni po nesreči), in zaključila, da je nesreča dokaz, da je gradnja drugega tira več kot nujna.
-
21. 6. 2019 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
France Pibernik in Zorko Simčič: Dohojene stopinje
97 let, skoraj vse stoletje skozi izkušnje modernega desetega brata. Rojen v Mariboru staršem, ki so zaradi fašizma prebežali s Primorske, ob nemškem napadu odšel v Ljubljano, doživel taborišče Gonars, se pred partizani umaknil na Koroško, bil prevajalec pri britanski vojski, odšel v Rim, kjer je delal kot lift-boy, bil nato voditelj na prvem slovenskem radiu v Trstu, šel od tam v Argentino, od koder je odhajal na nekajmesečna potovanja po Evropi, urejal slovenske literarne revije, v katerih je zbiral sodelavce po vseh celinah, se na začetku devetdesetih po pol stoletja emigracije vrnil v domovino, vseskozi pa pisal, objavljal in premišljeval.
-
Če je Islandija dežela gejzirov, postaja Slovenija dežela požarov. Le v zadnjih nekaj mesecih so izbruhnili trije gigantski požari, ki jih je gasilo po več sto gasilcev. April: sortirnica odpadkov v Lenartu, maj: zbirni center za odpadke v Suhadolah, junij: industrijsko podjetje pri Cerknici.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Damir Globočnik: Marija Pomagaj na Brezjah
Od objave naslovnice skupine Strelnikoff pred dvema desetletjema ostaja Mladina zvesta temi brezjanske Marije in tako prinaša tudi recenzijo nedavno izdane umetnostnozgodovinske knjige. Avtor je delo razvrstil v tri sklope: geneza slike in njenega fenomena, zgodovinski pregled romarskih dogodkov na Brezjah in popis cerkva po svetu, ki jih krasijo kopije znamenite Layerjeve podobe Marije z Jezuščkom. Najslavnejša, najbolj obiskovana in čaščena podoba, ki bi jo lahko imenovali za slovensko Mono Lizo, je v resnici kopija dela nemškega slikarja Cranacha iz 16. stoletja. O njej so prvi kritiki pisali, da ni neka izredna umetnina, potem pa je umetnostni zgodovinar Stelè razrešil protislovje z oceno, da se je slikarju slika posrečila zato, ker se ni potrudil, da bi naslikal resnično kopijo, ampak jo je podal po svoje.
-
Potem ko se premier Marjan Šarec ni udeležil komemoracije ob spominu na množične povojne poboje v Kočevskem rogu, je minuli teden izdatno napolnil svoj itinerarij po krajih spomina. Bil je govornik ob proslavi izgnancev pri gradu Rajhenburg in ob obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem, s čimer je spet vpeljal dvojni sistem, ki obsoja nacistične zločine, na komunistične pa pozablja.
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Piotr Socha in Wojciech Grajkowski: Drevesa
Ki je kajpak le v senci Wohlebnovega Skrivnega življenja dreves. Toda počne natanko isto: drevesa iz naključnih prebivalcev sveta prestavlja v najmogočnejša bitja. Z uporabo metode fascinacije nad izjemnostjo, ki presega znane dimenzije drugih živih bitij.
-
Današnja cena včerajšnjih besed
Zadnji teden pomeni zmagoslavje množičnih medijev; če jih človek ne spremlja vsakodnevno, ne ve, da celo včerajšnje samoumevnosti danes več ne veljajo. Kdor je pred letom spremljal izide predsedniških volitev, je lahko vmes abstiniral od sledenja političnim vestem, pa bo na vprašanje, kdo je predsednik države, še vedno pravilno izstrelil – Borut Pahor. Toda kdor je pred tednom odpotoval in se odklopil od e-vesti, mu zveni v glavi deklarativna izjava vodje SMC Mira Cerarja, ml., ki je povedal, da ne bo odstopil s predsedniškega mesta, saj se bo za nekaj mesecev do napovedanega kongresa zakopal v premišljevanje, kaj narediti s politiko stranke. A še preden je svetopisemski petelin trikrat zapel, je preudarni Cerar, ml. na novo napovedal, da jeseni ne bo več načeloval svoji stranki.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Kako so Kardelj in tovariši obračunali s sopotnikom revolucije, je že večkrat obdelovana tema. Da so medije uporabljali kot orodje za diskreditacijo, tudi ni novum. So pa pretresljiva arhivska razkritja, kako so Delovi uredniki urejali časnik po navodilih politike in v tesnem sodelovanju z UDBO. Leta 1974 je eden od voditeljev OF in pesniški velikan Kocbek praznoval sedemdesetletnico. Kako jo je pospremil tedaj osrednji časnik? Za posebno slovesnost je angažiral pisatelja Javorška, da je jubilej pospremil s 13 članki, v katerih je smešil in demoniziral jubilanta in njegov literarni krog. Perfidnost, kakršne v zgodovini slovenskega žurnalizma ne najdemo! Omerza je odkril korespondenco glavnega urednika Mitje Gorjupa, ki se je predhodno ponudil partiji, da izvede rojstnodnevni »character assassination«. A vseeno, zakaj?
-
Pol države na poti v prestolnico
Evropske volitve so znova pokazale na krepko razliko med medijskimi anketami in volilnimi rezultati. Predvsem pa na relativno kratko življenjsko dobo ad hoc karizmatičnih voditeljev. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se ob široki podpori medijev obnaša, kot da je osrednji voditelj Francije in duša Evrope, je izgubil v bitki z demonizirano Marine Le Pen. Slovenski premier Marjan Šarec ni krepko izgubil le proti Janševi SDS, ampak tudi proti Židanovi koalicijski partnerici SD. Toda ta drobna realnost ga ni odvrnila, da bi poraza ne predstavljal kot velike zmage. Poraz je priznala Levica, ki je glede na parlamentarne volitve izgubila tretjino glasov, resda ob hendikepu, da je njen voditelj Luka Mesec igral le obstransko vlogo v kampanji. Po številkah pa je popolni debakel doživela SMC: v slabem letu je od 9,75 odstotkov podpore padla na 1,6. Izgubila je pet šestin podpornikov, kar je eden najtežjih polomov v slovenski zgodovini. V Italiji je vodja Gibanja petih zvezd Luigi di Maio z 32 odstotkov zdrsnil na 17 in v naslednjem hipu je napovedal glasovanje o zaupnici v stranki. Je torej mastodont med poraženci Miro Cerar, ml. že na volilni večer razglasil svoj odstop?
-
24. 5. 2019 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Ur. Alojzij Pavel Florjančič: Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov
Biografija Otmarja Črnilogarja (1931–1999), duhovnika, profesorja grščine, latinščine in filozofije na semenišču v Vipavi in na Teološki fakulteti v Ljubljani, prevajalca, filologa, ljubitelja gora in gostitelja mnogih simpozijev, v zborniku več kot 70 kolegov in prijateljev. Erudit, ki znanja ni prenašal, ampak ga je utelešal. V eni izmed diskusij o antiki se je tako razživel, da je pred osuplim avditorijem z oponentom polemiziral v starogrščini. Ko je v starem režimu na željo vdove vodil pogreb komunista, ki je potekal v poplavi partijskih barv, se je od njega poslavljal z izdatnim škropljenjem blagoslovljene vode tudi po partijski nomenklaturi, ta pa se je groteskno umikala in bežala pred kapljami božjega blagoslova. Bil je temeljit prevajalec Svetega pisma, ki je mislil besede, pa je denimo stavek »ne vpelji me v skušnjavo« prevedel v skladu z originalom v »ne vpelji me v preizkušnjo« (Bog pač ni zvodnik). In doživel, da so mu uredniki mojstrski prevod kot osnovnošolcu popravljali z rdečo. Ko so arheologi kopali neandertalske ostanke v Divjih babah, je redno prihajal na najdišče, si izprosil nekaj koščic in vprašal: ali je imel neandertalec dušo? Antike ni predaval ex cathedra, ampak je iz nje razbiral človeške drže. Ko je Sokrat, čakajoč na smrt, govoril zbranim prijateljem, se je vmešal ječar, češ naj ne govori tako ognjevito, ker se bo pregrel in strup ne bo učinkoval, pa bo moral namešati novega. Filozof mu je poslal odgovor: moj posel je, da govorim, njegov, da meša strup! Nekoč je hodil po Vipavskem, da bi izvedel kaj o starodavnih poklicih in starih imenih za orodje, iskal je namreč izraze za prevod takrat izginulih antičnih poklicev.
-
Teden pred evropskimi volitvami je imel predsednik vlade Marjan Šarec govor na spominski komemoraciji v Renčah, kjer so se spomnili padlih partizanov v bojih z nemškim okupatorjem leta 1944. Potem ko je čas druge vojne razširil z nekaj aktualnimi konfrontacijami v EU, je zaključil z besedami, da bo Slovenija vedno na pravi strani zgodovine. -??? Se torej postavlja kot Mojzes, ki vodi izvoljeni narod, ki je etično, napredno in pragmatično zmeraj na zveličavnem položaju. Trditi, da lastna država je in zmeraj bo na pravi strani …, je pretenciozna oblika hvalospeva, ki implicira, da živimo v najboljši državi na svetu. V resnici déjà vu, enako je 35 let pripovedoval množicam nekdanji predsednik Tito.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Gavin Francis: Preobrazbe telesa
Nekomu je pognal roževinasti rog na glavi, drugi je z anaboliki postal agresiven in neploden, tretja se je čudežno pomladila, četrti ob polni luni dobi lastnosti volkodlaka, peta spremeni biološki spol et simile.
-
Pred stoletnico praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je predsednik prekmurskega odbora za organizacijo prireditve prišel s predlogom preimenovanja praznika: k aktualnemu imenu bi dodali še nov uvodni del - Dan priključitve Prekmurja. Je udaril slovenski nacionalist, ki bi rad izpostavil, da je Slovenija aneksirala Prekmurje? Verjeli ali ne, to je spregovoril sam Milan Kučan, bivši predsednik Slovenije. Rožljanje z imperialističnim besednjakom daje vtis, kot da je Slovenija velesila, ne pa dežela, v katere interesu je ustvarjati čim bolj taktne odnose s sosednjimi državami.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Vitomil Zupan: Obraz sežganega
Ne, žal ne, založba je v eno knjigo stlačila tri odlične romane: Komedija človeškega tkiva, Menuet za kitaro in Levitan. Uredniški postopek seveda ni nov, tudi moderni prevodi Solženicinove knjige Arhipelag Gulag so običajno nekajkrat krajši od originala. Čeravno je argument boljša promocija avtorja, je knjiga literarni ponaredek – delo, ki ga pisatelj ni napisal.
-
Prvi maj je več kot stoletje praznik delavcev, a na slovenskih praznovanjih v imenu delavcev in njihovih pravicah govorijo oblastniki: župani, premier Šarec, poslanci in ministri. Povsod je veselo, igra godba, idilo dopolnjujejo še rajanja in roštiljade. Po svetu je drugače: v Parizu so se na ulicah zbrale množice upornih protestnikov, ki so se spopadli s policijo, v Nemčiji so proteste vodili sindikati, na Rdečem trgu v Moskvi je nekaj deset tisoč demonstrantov zahtevalo višje plače, v Grčiji je prav tako prišla na ulice jeza številnih, ki so demonstrirali proti nezaposlenosti, sindikati pa so izvedli stavke trajektov, vlakov, avtobusov in železnic.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Knjiga o politični opoziciji večino na Slovenskem med letoma 1945 in 1959, ko je ukinjena Revija 57 in na devetletno zaporno kazen obsojen Jože Pučnik. Avtor se je lotil nemogočega projekta: ker pojem opozicija predpostavlja večstrankarsko parlamentarno demokracijo, v povojni Jugoslaviji sploh ne moremo govoriti o kakršnikoli opoziciji. Iz te zagate se je spretno rešil, ko je poudaril, da so bili nekateri člani nekomunističnih strank na prvih volitvah izvoljeni v skupščino. V kasnejših letih, ko so bile stranke prepovedane, je našel sledi opozicije v posameznikih, ki so jih nekoč vodili. Še kasneje je moral med opozicijo prišteti mladega Pučnika, ki je bil takrat član KP, in kriterij opozicijski razširiti na revijalno kritiko politike. Pred tem je v zanimivem poglavju našel nepričakovano opozicijo v predvojnih najvišjih komunističnih funkcionarjih D. Gustinčiču in P. Vorancu, ki ju nomenklatura ni pripustila v visoko politiko, onadva pa sta poskušala kar neposredno kandidirati na volitvah. V obdobju diktature partijskega monizma je kajpak razumljivo, da je zgodovinar k opoziciji vštel še oporečništvo. Nekako nerazumljiv je časovni okvir; bralec bi pričakoval, da bo delo zajelo celotno obdobje komunističnega režima. Je pa piscu uspelo razbliniti sliko o enotnem obdobju vladavine trde roke, denimo to, da s Titom in njegovimi v javnosti sploh ni bilo dopustno polemizirati. Konec leta 1945 bi morala skupščina z aklamacijo sprejeti zakone, a se je k besedi javil D. Jovanović in ostro in na dolgo napadel poglede E. Kardelja in M. Pijadeja. Med njimi se je vnel oster besedni spopad, ne da bi zaradi tega nastopa poslanca zaprli; no, na devetletni zapor so ga obsodili čez nekaj let. Toda: ali je bila to res javna polemika? Časniki in radio o njej sploh niso poročali, tako da je bila omejena na zaprt politični krog. Skratka, tema, o kateri se bo še pisalo.
-
Ko je v Studio City Svetana Makarovič povedala, da ne izobeša slovenske zastave, ker države ne spoštuje, saj da je ta naklonjena klerofašizmu in ima na mejah rezilno žico, je Nova 24 TV objavila ostre odzive zgražanja, ki zahtevajo opravičilo od nacionalne televizije. Kakor ima pesnica svobodo govora, jo imajo tudi njeni kritiki. Ko bi kaj takega izjavil minister ali župan glavnega mesta, je odločen protest kajpak povsem upravičen, toda posameznik ima vendar pravico do individualnosti. Izobešanje zastave je res stvar patriotizma, ni pa obvezno dejanje. Pač gesta elementarnih svoboščin, ki jih je v demokracijah sprejeti, četudi bi se sami z njimi ne strinjali.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Umberto Galimberti: Besedo imajo mladi
Italijanski filozof je po študijskih esejih Nihilizem in mladi, Miti našega časa in O ljubezni objavil pogovore iz svoje rubrike v tedniku La Repubblica. Namesto običajnih psiholoških svetovalnic je v časopisu odprl prostor za mlade, ki se nanj v pismih obračajo s svojimi življenjskimi stiskami, on pa jim odgovarja kot filozof. Torej – filozofska svetovalnica.