Marcel Štefančič jr.
-
8. 8. 2014 | Mladina 32 | Kultura | Film
Jon Favreau igra Carla Casperja, chefa, zelo cenjenega, prefinjenega kuharskega mojstra, ki dela v veliki, prestižni, modni losangeleški restavraciji. Sam bi rad malce eksperimentiral in pripravljal svoje jedi, jedi z guštom, jedi, ki bi imele njegov osebni pečat, avtorske jedi, narejene s strastjo, toda Riva, ošabni lastnik restavracije, ki ga igra Dustin Hoffman, ga sili v pripravljanje povsem rutinskih, konvencionalnih, modnih, brezosebnih, brezdušnih jedi.
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Politika
Ko človeku presadijo kak notranji organ, je vedno vprašanje, ali ga bo telo sprejelo. Zdaj pa si predstavljajte, da je organ Miro Cerar, telo pa so slovenske politične elite. Vprašanje je: ali ga bo telo slovenskih političnih elit sprejelo? Ne pozabite: Zoran Janković je bil organ, ki ga je telo slovenskih političnih elit zavrnilo. Se lahko Cerarju zgodi Janković? Vprašanje je v resnici drugotno, ali bolje rečeno: četudi Cerarja sprejme telo slovenskih političnih elit (in četudi mu uspe sestaviti »sanjsko« koalicijo), je še vedno vprašanje, ali ga bo sprejelo tudi ono drugo slavno telo – telo mednarodnih finančnih elit. Kdo odloča o tem, kateri organ bo to telo sprejelo in katerega ne, pa dobro vemo: bonitetne agencije.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Politika
Ameriška revija Foreign Policy je nedavno spet objavila indeks stabilnosti, ki ga sestavlja Fundacija za mir (The Fund for Peace). To je zdaj že letni ritual – desetič zapored. Fundacija za mir ta indeks, ki se je najprej imenoval Failed States Index (indeks spodletelosti držav), zdaj pa se imenuje Fragile States Index (indeks krhkosti držav), sestavi, revija Foreign Policy ga sredi leta objavi.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Kultura | Film
22 Jump Street: Mladeniča na faksu
Ko je Bruce Willis v filmu Umri pokončno 2 potarnal, da se mu je še drugič zgodila ista stvar, je bil to signal, da se zaveda, da nastopa v nadaljevanju, sequelu velikega hita. Tudi stotnik Dickson (Ice Cube) nam v filmu 22 Jump Street signalizira, da se zaveda, da nastopa v nadaljevanju hita 21 Jump Street: Jenku (Channing Tatum) in Schmidtu (Jonah Hill), svojima “tajnima agentoma”, velikima infiltratorjema, namreč razkrije, da ju čaka misija, ki je dobesedno identična tisti prejšnji.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Politika
V nedeljo so takoj vsi oznanili, da je gladka in premočna zmaga Stranke Mira Cerarja presenečenje, celo senzacija, pravi šok. Nehajte. Kdo pa naj bi zmagal? Kdo pa ste mislili, da bo zmagal? SDS? Janez Janša je vendar na Dobu. Čisto resno: mar ne bi bilo čudno (in presenetljivo in senzacionalno in šokantno), če bi zmagala stranka, katere predsednik je v zaporu, obsojen zaradi korupcije? Presenetljivo, senzacionalno in šokantno je že to, da je SDS dobila 20 odstotkov glasov.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Kultura
Bi radi videli hudiča? Potem se zapodite v Ljutomer, kjer že blazni 10. Grossmann, festival fantastičnega filma. Da je izganjanje hudiča res hudič, lepo pokaže španski šoker Asmodexia, ki bo vero vrnil celo slovenskim vernikom. Pekel pač ne pozna izbrancev. Vero v strpnost bo slovenskim vernikom vrnil nemški Samuraj, v katerem se v malem, zakotnem, nestrpnem mestu pojavi strašni transvestit, ki obglavlja homofobe in druge ajatole heteroseksualnosti. Več>>
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Kultura | Film
V fantastični Zori Planeta opic, ki se začne deset let po nič manj fantastičnem Vzponu planeta opic, rebootu Planeta opic, je svet povsem opustošen – ljudi je okužil in pokončal pandemični opičji virus, produkt znanstvenega eksperimentiranja. San Francisco je zapuščen, popolna distopija: ljudje, ki so preživeli in ki jih vodi militantni Dreyfus (Gary Oldman), živijo v stari vojaški orožarni, med ruševinami, panično se stiskajo drug k drugemu, obenem pa obupano iščejo vir energije, ki bi jih ohranil pri življenju.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Kultura | Film
Piše se leto 2023. V Ameriki je brezposelnost manj kot petodstotna, kriminala tako rekoč ni, vse manj ljudi pa živi pod pragom revščine – po zaslugi Čistke, letnega rituala, ki so si ga izmislili zato, da bi lažje živeli. Na ta dan – dan Čistke, dan nove neodvisnosti, dan prerojene Amerike – lahko ubiješ, kogar hočeš.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Družba
Goljufanje 1450 sličic na sekundo
Številne tekme na svetovnem prvenstvu v Braziliji so ljudi razočarale. Igralci so bili anemični in brezvoljni, niso žareli in se naprezali, kazali niso nobenega posebnega veselja in strasti, igrali so tako, kot da nočejo škodovati svojim lukrativnim telesom in svojim še lukrativnejšim karieram, nekatere reprezentance pa so bile sploh omrtvičene in mrtve – in tudi odšle so kot trupla. Hitro smo slišali argumente, zakaj je bilo tako: temperature so bile previsoke, bilo je zadušljivo, vlažnost je bila previsoka, igralci so bili utrujeni in pregoreli, za njimi je dolga sezona in tako dalje. Toda: kaj če se v resnici dolgočasijo? Kaj če v igri ne uživajo? Ali pa: kaj če v igri uživajo manj kot mi? Kaj če gre tu za sindrom pornozvezde? Moški, ki gleda pornič, vedno misli, da tista ženska – pornozvezda – res uživa. Da torej uživa tako kot on! Kot ta, ki pornič gleda! Da je užitek vzajemen, obojestranski! Jasno, pornozvezda v resnici ne uživa, ampak užitek le hlini. Kaj če so nogometaši take pornozvezde? Kaj če užitek v igri le birokratsko hlinijo? Tu se vprašate: zakaj to opazimo šele v času svetovnega prvenstva? Iz preprostega razloga: ker je prav zdaj naš užitek največji! Ker nam prav zdaj najbolj prihaja! In ker prav zdaj, ko je naš užitek največji in ko nam najbolj prihaja, najlažje opazimo, da druga stran – nogometaši – ne uživa tako kot mi in da ji ne prihaja.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Kultura | Film
Ko je luč dneva ugledal Joe, so vsi rekli, da je to film, ki je Nicolasa Caga vrnil med žive. Film, ki ga je vrnil v “prave” filme. Film, ki ga je odrešil vseh tistih bednih, idiotskih, avtopilotskih filmov. Film, ki je prekinil urok. Primerjali so ga tudi z Matthewom McConaugheyjem, ki se je po seriji bednih, idiotskih, avtopilotskih filmov vrnil v “prave” filme, toda ta primerjava ni bila najbolj posrečena – Cage se je takoj po Joeju vrnil v bedne, idiotske, avtopilotske filme (Tokarev).
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Ekonomija
Imate iPhone, iPad ali iPod? Kul. Pa veste, kaj jih poganja? Najprej kakopak pomislite, da jih poganja »genialni« Steve Jobs. Ne, v resnici jih poganja genialna država.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Kultura | Film
Nogomet je fenomen 20. stoletja – kot film. Toda film še vedno ne ve, kaj bi počel z nogometom. Še vedno ne ve, kako bi ga prelevil v nekaj gledljivega, kinetičnega in napetega. Ko gre za nogomet, film ne more premagati televizije. Tega, kar z nogometom počne televizija, ne more preseči. Ko se film loti nogometa, vedno tvega, da se bo osmešil. In Združene strasti so tak film – spodletelo srečanje nogometa in filma.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Politika
Privrženci Janeza Janše so še ne tako davno paradirali s transparenti, na katerih je bila fotografija Julije Timošenko, nekdanje ukrajinske premierke, ki je pristala v ječi. Sporočilo je bilo jasno: Janši se godi to, kar se godi Juliji Timošenko! Janez Janša je kot Julija Timošenko! Janez Janša je Julija Timošenko! Potem pa so očitno ugotovili, da primerjava med Janšo in Timošenkovo ni ravno najprimernejša, navsezadnje, Timošenkova je tajkunka najbolj mračne, sumljive in koruptivne sorte. Tisti, ki so pri nas obogateli na način, na kakršnega je obogatela Julija Timošenko, so prav tako v ječi – ali pa na poti tja.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Kultura | Film
Predstavljajte si razglednico rajske avstralske obale, ki jo boža kristalno čisto morje in na kateri sije večno sonce. V tej razglednici, ki bi jo lahko prodajali na dalmatinskih štantih, živita Lil (Naomi Watts) in Roz (Robin Wright), že vse življenje – od malega – najboljši prijateljici in nerazdružljivi sosedi.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Kultura | Film
Če ste mislili, da se bodo najnovejši Transformerji začeli na kakem akutnem geopolitičnem žarišču, recimo v Iranu ali pa na meji med Sirijo in Irakom, ste se motili. Začnejo se v Jurskem parku, okej, med dinozavri, nad katere nenadoma – kot strela z jasnega, no, kot meteor z jasnega – prihrumijo mračni, hladni, diabolični deseptikonski transformerji, ki jih z napalmom iztrebijo. Toliko, da boste vedeli, kako in zakaj so izumrli dinozavri.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Politika
»Grow with Brazil! Veliki oglasi v newyorških dnevnikih spodbujajo severnoameriške podjetnike, naj se priključijo siloviti rasti tropskega velikana. Mesto São Paulo spi z odprtimi očmi; posluša oglušujoče prasketanje razvoja; tovarne, nebotičniki, mostovi in ceste rastejo tako hitro kot nekatere divje rastline v teh tropskih krajih. Vendar dobro vemo, da bi bil ustrezen prevod oglaševalskega slogana: ‘Rasti na račun Brazilije!’ Čeprav njegov blišč zavaja, je razvoj pojedina za redke povabljence, na kateri so glavne jedi rezervirane za tuje čeljusti. Brazilija ima že prek devetdeset milijonov prebivalcev, in ta številka se bo pred koncem stoletja še podvojila, vendar pa sodobne tovarne varčujejo z delovno silo, delo pa odklanja tudi nepremagani latifundij v zaledju dežele. Deček v capah s sijajem v očeh gleda najdaljši predor na svetu, ki so ga nedavno odprli v Riu de Janeiru. Upravičeno je ponosen na svojo deželo, vendar je sam nepismen in krade zato, da jé.«
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Kultura
Vintage je kul, sporoča Jarmuschev film Večna ljubimca, ki bi ga lahko mirno vrteli na double-billu s Sorrentinovo Neskončno lepoto. Oba filma sta lepo ujela zadnji blišč somraka, zaton zahoda in izginotje stvari, ki so bile nekoč prelomne, usodne, bistvene, formativne, transformativne, kultne, zdaj pa jih je čas – ali pa neusmiljeni “napredek” kapitalizma, kakor hočete – povozil.
