Jure Trampuš
-
Poslanci Nove Slovenije so v parlamentu podprli vladni predlog zakona o dostopu do arhivskega gradiva in s tem povzročili ogorčen odziv SDS. Razglasili so jih za izdajalce, očitali so jim, da so Kučanovi agenti. Ljudmila Novak ni molčala, v intervjuju za Mladino je Janšo razglasila za manipulanta, destruktivnega politika, za človeka, ki ni prihodnost slovenske politične desnice. Prenesljivo, bi rekli eni, končno je spregledala, bi dodali drugi.
-
SDS je napovedala nov referendum, tokrat naj bi volivci (že drugič) odločali o dostopu do arhivskega gradiva. Parlament je sprejel nov zakon o varstvu dokumentiranega in arhivskega gradiva, po trditvah SDS pa novi zakon znova zapira zgodovino, še posebno v delu, kjer se razkrivajo mračna dejanja rdečih sil. »Levica je v smrtnem strahu,« pravi Vinko Gorenak, čas je, da temu znova rečemo »ne!«.
-
Na včerajšnji seji študentskega zbora je večina študentskih poslancev razveljavila sklep o spremembi aktov Radia Študent, po katerih bi večina predstavnikov sveta zavoda prihajala iz študentske organizacije. Znotraj koalicije, ki vodi ŠOU, je prišlo do razhajanja, in skupina Povezanih, ki jo neodvisnost in poročanje radia najbolj moti, je ostala osamljena. Tudi zato ni predlagala sklepa o tem, da se radiu odvzame dodatnih 60.000 evrov, četudi je bil ta sklep pripravljen.
-
Vlada je te dni zavrnila predlog zakona o konoplji, v državni zbor vložen na podlagi podpisov, ki jih je zbral Slovenski konopljin socialni klub. Zakon, ki najverjetneje ne bo potrjen, med drugim predvideva uporabo konoplje v medicinske namene. Medicinski razlogi so samo en vidik uporabe. Zakaj ne bi Slovenija naredila še koraka naprej in ustrezno uredila gojenja, rabe in prodaje marihuane? Ne samo za medicinske namene, pač pa tudi za užitek, zabavo, sprostitev. Razlogov za korak bliže k popolni legalizaciji je nekaj, obstajajo pa tudi nekateri tehtni pomisleki.
-
Lovro Šturm je ugleden pravnik, bivši ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča, bivši minister za šolstvo in pravosodje, avtor strokovnih knjig o ustavi, urednik zbirke sodnih odločb ustavnega sodišča, predavatelj na katoliškem inštitutu, v prostem času mojster igre go, malteški vitez in predsednik Zbora za republiko. Šturma je v petek na osebni avdienci sprejel Borut Pahor. Prijateljski pogovor z njim se mu je zdel tako pomemben, da je njegov urad o sestanku objavil novičko na spletni strani.
-
30. 1. 2014, 12:20 | Politika
Študentska organizacija (ŠOU) si je s spremembo akta o ustanovitvi (začasno) omogočila, da bo z novo sestavo sveta zavoda vplivala na uredniško politiko Radia Študent. A konflikt ni od včeraj: na eni strani je Radio Študent s svojimi podporniki – s »poslušnimi fanatiki«, kot jim pravi poslanska skupina Povezani, članica predsedstva študentske organizacije, na drugi strani so študentski funkcionarji, ki svet in pomen radia, če smo prizanesljivi, vidijo skozi finance. Kdo izmed njih gre še dlje. Ker je Radio Študent kritično poročal o delovanju Študentske organizacije, bi ga radi kaznovali. Z izgovorom, da bi ga »približali študentski populaciji«. Ta konflikt je vgrajen v samo jedro delovanja radia. Radio že od nekdaj deluje v spreminjajočih se razmerah: nekaj let ŠOU vodijo posamezniki, ki vedo, kaj je javno dobro in zakaj se kakovost radia ne meri v njegovi poslušanosti, v preostalih letih pa ŠOU prevzamejo generacije iz drugega sveta, ki jih zanima poslušnost uredniškega odbora. Delovanje medija pa ne more biti odvisno od dobre volje spreminjajočih se generacij in interesne sestave študentskega parlamenta.
-
Prejšnjo sredo je predsednica vlade Alenka Bratušek poklicala koalicijskega partnerja Igorja Lukšiča in mu povedala, da bo v prihodnjih dneh »zakrožilo« ime Igorja Šoltesa kot morebitnega novega ministra za zdravje. Bratuškova naj bi bila Lukšiča potem vprašala, kaj si misli, a predsednik SD ni bil najbolj navdušen. Že na prvi pogled lahko ugotovimo, zakaj. Šoltes že nekaj mesecev ustanavlja politično alternativo vsem sedanjim, tudi vladnim strankam, hkrati pa naj bi bil član vlade in si prek nje gradil politično prepoznavnost.
-
Koliko je televizijo stal film o Pedru Opeki?
Izdelava prispevkov o Pedru Opeki ureja pogodba med RTV Slovenijo in koproducentom, ki je hkrati izvršni producent, podjetjem Etika Studio Fos. Na televiziji pravijo, da so v projekt vložili slabih 24.000 evrov neposrednih programskih stroškov, v tem okviru je nastalo več televizijskih oddaj, celovečerni dokumentarni tv-film in še drugi dokumentarni prispevki o misijonarju in Madagaskarju. Ostale stroške izdelave je pokril koproducent. Jože Jagrič iz studia Fos pravi, da so se tudi pri njih pokrili vsi stroški: »Delali smo z entuziazmom kot na delovnih brigadah, namen ni bil ustvarjanje dobička, pač pa predstavitev velikana slovenskega naroda.«
-
»Filmi Jožeta Možine v marsičem prehitevajo zrelost nacije,« so zapisali predlagatelji nagrade Prešernovega sklada. Njegovi filmi delujejo monumentalno, vizualizacija je pristno dokumentarna, simbolno berljiva, značilnost vseh filmskih izdelkov je »visoka kakovost, ki je kljub zahtevnosti razumljiva najširšemu krogu gledalcev«. Jože Možina naj bi bil vrhunski ustvarjalec, katerega umetniško delo, film »Pedro Opeka: dober prijatelj«, pretrese, prepriča, navduši. Tako so zapisali pri Svetovnem slovenskem kongresu, Inštitutu Nove revije in preostali, ki so Možino predlagali za nagrado Prešernovega sklada. Podobnega mnenja so bili tudi Niko Grafenauer, Zorko Simčič in Drago Jančar, tudi sami Prešernovi nagrajenci, ki so samostojno predlagali Možino.
-
Leto 2014 bo prineslo najmanj dve volilni nedelji, spomladi evropsko, jeseni lokalno. Cinično bi lahko zapisal, da bo šlo za drugorazredne volitve. Pri evropskih malokdo – tudi pri tisti manjšini volivcev, ki bo odšla na volitve – ve, kaj dela osmerica slovenskih evropskih poslancev, pri lokalnih pa ne štejejo politični programi, pač prepoznavni in priljudni obrazi. Obe nedelji naj bi bili tako le navidezno demokratično odločanje, ki ne bosta spremenili ničesar.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Decembra lani je Alenko Bratušek poznal le malokdo, bila je poslanka Pozitivne Slovenije, v medijih je komentirala finančna vprašanja, povezana z Janševo vlado, včasih se je pojavila ob Zoranu Jankoviću. V enem letu se lahko spremeni veliko stvari. Alenka Bratušek je postala predsednica vlade, začasno vodi Pozitivno Slovenijo, ima veliko politično moč. Njena vlada ima seveda težave z upehanim gospodarstvom in s finančnim primanjkljajem, s koruptivno senco Zorana Jankovića in z njegovim vplivom na stranko, a premierki je uspelo, da je iz slovenske politike pregnala histerijo in zarotništvo. Ne iz slovenskih medijev, ne iz opozicije, iz politike, ki nastaja v vladni palači. Ni več nastopaštva, ni več preganjanja sovražnikov, ni več iskanja zarot.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
Leto dni po protestih so začele nastajati nove stranke. Iniciativa za demokratični socializem je že napovedala ustanovitev stranke in nastop na volitvah, te dni bo imela svoj kongres Solidarnost.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
Do zdaj so politiki drug drugega obkladali z žaljivkami, priletel je tudi kakšen udarec s časopisom, Jelinčič pa je nekoč nekoga vlekel za kravato. A pravega, fizičnega nasilja ni bilo.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Politika
KPK: »Korupcija je stanje duha.«
Ni idealnih politikov, ni idealnih sodnikov, tožilcev, novinarjev. Vsak ima svoje napake. Tudi triglavi senat Komisije za preprečevanje korupcije jih ima. Podobno kot posamezniki, ki so tovrstno funkcijo opravljali poprej. Recimo Boštjan Penko, ki je opozoril na konflikt interesov pri financiranju Ruplove diplomatske akademije, ali Drago Kos, ki je aktivno sodeloval pri finskih preiskavah prodaje osemkolesnikov. Tako se je Goran Klemenčič zaradi svoje žene Nine Zidar Klemenčič, ki je vplivna odvetnica z veliko podjetji, nekajkrat znašel v konfliktu interesov, podobno Rok Praprotnik, ki je nekoč kot novinar pisal o posameznikih, te pa je pozneje nadziral. Iz postopkov se je izločala tudi tretja članica komisije Liljana Selinšek.
-
5. 12. 2013 | Politika
Zaradi odstopa senata komisije za preprečevanje korupcije bi moral politika začeti resen boj proti sistemski korupciji. Načelno zavzemanje za pravno državo ni dovolj. Čas je za ukrepe.
-
1. 12. 2013 | Mladina 48 | Politika
Janšev tednik Demokracija in portal Politikis sta objavila odredbo o izvedbi finančne preiskave proti posameznikom, ki so povezani s procesom Patria. Odredba je do SDS prišla po neznanih kanalih. Zahtevo po preiskavi je podpisal okrožni državni tožilec Stanislav Pintar, status preiskovancev pa so dobili pokojni Jože Zagožen, njegov sin in žena, Janez Janša, njegova žena in brat ter osebna bančnica družine Janša-Bačovnik Nataša Pajenk.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Politika
Je res, da je stanje slovenskega pravosodnega sistema nezadovoljivo? Je res, da se v Sloveniji pozablja na domnevo nedolžnosti in se s sodnimi procesi skuša ovirati politične tekmece? Je res, da sodstvo obvladujejo »socialisti«, da sodni postopki ne potekajo po načelih vladavine prava, da sodstvo ni nepristransko in neodvisno?
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Politika
Dr. Božidar Debenjak: »Kapitalizem je forma, ki mora izginiti«
Kdor je v zadnjih desetletjih pri nas marksizem zanikal, ga je pač zanikal, a na Metelkovi in še kje drugje je vedno živel. Marksizem je recimo zanikal sedanji predsednik republike Borut Pahor, ko je še kot predsednik stranke dejal, da je imela nekdanja angleška premierka Margaret Thatcher prav, ko je delavskim sindikatom napovedala vojno. A Karla Marxa svet ni pozabil. Pozabile so ga le dežele, ki so bile nekoč za železno zaveso, in, kot pravilno ugotavljate, del Slovenije, pa četudi tukaj ni nikoli bilo prave potrebe za popolno zanikanje in amnezijo. Zanikati in zavrniti bi morali samo razne vulgarne in nasilne oblike marksizma.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Politika
Trojke ne kličejo le politiki, pač pa se je veselijo tudi nekateri mediji, tisti, ki trdijo, da bo s trojko hudo, a brez nje še hujše. Ekonomist Mojmir Mrak je do takšnega poročanja zelo kritičen. »Tega klicanja trojke, tako s strani politikov kot s strani senzacionalističnih medijev, je preveč. Slovenija si s takšnim načinom dela zelo slabo uslugo.« Ni težko ugotoviti, zakaj se nekateri mediji tako obnašajo. Časnik Finance zagovarja ideologijo prostega trga, kapitalizem, njihovo nestrpno čakanje na mednarodni finančni diktat ni nepričakovano. Drugače je pri Dnevniku, pri Delu in RTV-ju, kjer radi katastrofično poročajo, kako se je obrestna mera slovenskih obveznic približala sedmim odstotkom, ko ta pade, teh poročil ni več.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Politika
Pred dnevi je bil v Ljubljani posvet, na katerem so o zunanjepolitičnem položaju Slovenije razpredali trije sogovorniki. Dva nekdanja ministra, Dimitrij Rupel in Matej Lahovnik, ter nova nemška veleposlanica Anna Prinz. Rupel in Lahovnik sta bila v svojih ocenah apokaliptična. S Slovenijo je nekaj narobe, država je v zadregi, na vrata trka trojka, pomagata nam lahko samo prisilna uprava in zunanji pritisk. Konec je. Nemška sogovornica pa je bila bolj optimistična. Morda ima Slovenija probleme z birokracijo, a nemška podjetja so zadovoljna, pa tudi bonitetne ocene niso tako slabe, kot pravimo. »Vsi smo v istem čolnu,« je dejala malce začudena nad pesimizmom sogovornikov.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Družba
Vse od svoje ustanovitve se Radio Študent otepa podobnih problemov. Težave ima s svojim ustanoviteljem, študentsko organizacijo, ki ji včasih ni všeč, kako poroča in kakšno glasbo vrti, še manj pa ji je všeč, da mora kot ustanoviteljica financirati dejavnost radia. Tako je tudi danes, kljub temu da naj bi se na Kersnikovi zavedali »družbenega in širšega pomena radia«, je denarja za njegovo delovanje vedno manj. Lani je tako ljubljanska ŠOU radiu namenila 230 tisoč evrov, letos samo še 180 tisoč, naslednje leto bo denarja zaradi upada študentskega dela še manj. Radio Študent in njegovi sodelavci, ki so mizerno plačani, na leto potrebujejo okoli pol milijona evrov, razliko do te vsote pa zberejo s pomočjo različnih programskih subvencij, nekaj tudi z lastno produkcijo. Radio Študent tako uspešno životari že 40 let.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Politika
Konec septembra je zaradi 528 evrov dolga Telekomu na vrata LDS potrkal rubežnik in zaplenil nekaj predmetov, med drugim umetniške slike in računalniško opremo. Stranka, ki je pred dobrimi ducati let na volitvah zbrala neprekosljivih 390 tisoč glasov, je danes pred tem, da dokončno umre in bankrotira. Bankam je dolžna dobrih 700 tisoč evrov, donacij in prihodkov ni od nikoder. LDS ni edini stranka, ki ugaša, ki je izgubila podporo, smisel, članstvo, ki je zabredla v dolgove. Podobno se lahko zgodi z Državljansko listo, ki je veliko obljubljala, a za zdaj izgubila velik del podpore, pa tudi s Pozitivno Slovenijo, stranko Zorana Jankovića. Ljubljanski župan je namreč tisti, ki je to stranko naredil, oblikoval, ki je vanjo pripeljal svoje ljudi, a hkrati tudi tisti, ki jo lahko pokoplje.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Številke so impozantne. Devetdeset tekem, več kot 95.000 prodanih promocijskih in spominskih artiklov, 330.000 gledalcev, 182.000 prodanih kart, povprečno 3700 gledalcev na tekmo, 55.000 obiskovalcev Slovenije, največ Hrvatov, pa Italijanov in nad cenami piva navdušenih Skandinavcev … Številke so lepe tudi z ekonomskega stališča. Po optimističnih ocenah podjetja Eurobasket 2013 naj bi bil skupni prihodek zaradi prvenstva visok okoli 40 milijonov evrov, kar je ravno dovolj, da naj bi država s pobranim DDV-jem dobila povrnjeno kotizacijo, ki jo je plačala Fibi Evropa.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Politika
Gregor Virant je danes zadovoljen, ker je njegova stranka zapustila koalicijo Janeza Janše, v preteklost ne gleda rad, v svoji načelnosti zavrača oba, Janšo in Jankovića. Spremenil pa se je tudi drugače, strinja se s trditvijo, da je njegov sopotnik Janez Šušteršič naredil kakšno napako, kot »pravi liberalec« pa zdaj celo podpira zamisel, da država dokapitalizira banke in posredno postaja lastnica novih podjetij. Seveda zgolj začasno, zanj je državno lastništvo še vedno katastrofalno.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Ko se je Igor Šoltes umaknil s položaja predsednika računskega sodišča, ni naravnost odgovoril na vprašanje, kam se bo odpravil. »Mogoče se vidimo še v kakšni drugi obliki,« je tedaj navrgel novinarjem. Njegovo ime se je potem pojavljalo ob špekulacijah, katero novo politično alternativo naj bi izbral, dokler se ni odločil, da bo poskušal na svoj način. S somišljeniki je ustanovil društvo Verjamem, kjer nastaja nov načrt, Šoltes temu raje reče logična matrica razvoja Slovenije. Bistven problem države naj bi bil namreč v tem, da ni znala določiti skupnih ciljev, kaj so njene prioritete, v kaj bo vlagala, zakaj ravno tja. Ko bo ta dolgoročni cilj konsenzualno postavljen, pa se da nanj vezati vse ostale področne politike. Morda ima Šoltes prav, a bistveno je, da ima danes Slovenija zvezane roke. Dostop do denarja se oži, zadolževanje skorajda ni več mogoče, novih prihodkov ni. Šoltes, ali pa kakšna druga politična alternativa, bo moral najprej izumiti način, kako lahko ob omejenih finančnih sredstvih izboljša delovanje države.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Po dolgih letih se je začela gradnja ljubljanske džamije
V soboto bodo položili temeljni kamen za Islamski kulturni center, za prvo pravo džamijo v Sloveniji. Islamska verska skupnost do sedaj zaradi različnih, predvsem političnih razlogov ni imela svojega verskega objekta in je bila zato diskriminirana. Problematika gradnje slovenske džamije se je nekajkrat znašla celo v mednarodnih poročilih o spoštovanju človekovih pravic v naši državi. Sedaj je tega konec. Muslimani svojih verskih praznikov ne bodo več praznovali po lokalnih telovadnicah.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Politika
Grims vs. Mladina
