-
13. 12. 2016 | Družba
Enajst razlogov, zakaj je Mladinina rubrika Izjave tedna brez konkurence že več kot 20 let najbolj priljubljena med Slovenci:
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Kultura
Kirk Douglas je Jugoslavijo zadnjič obiskal leta 1984 – udeležil se je zimske olimpiade v Sarajevu. Ne aktivno, se razume, pa četudi bi se lahko, saj je še vedno izgledal kot olimpski Bog, temveč pasivno, bil je gledalec. Prišel je z ženo in nekim zakonskim parom s Floride. »Jugoslovani so bili vljudni, prijazni in gostoljubni,« pravi v briljantni avtobiografiji Cunjarjev sin (Ragman’s Son, 1988), »zgodila se je le ena neprijetnost.« Šli so na večerjo v neko restavracijo, kjer so jih lepo sprejeli, jih še lepše nahranili, potem so se z njimi vsi – od lastnika, njegovih otrok, njegove stare mame in sorodnikov do psa – fotografirali, nazadnje pa so jim izstavili astronomski račun: 600 dolarjev. No, to niti ni bil račun, temveč le številka, napisana na kosu papirnate vreče. Nič posebnega niso jedli, nič posebnega niso pili. Logično: Douglas je ponorel. Zahteval je račun – ni ga dobil. Zahteval je lastnika – ni ga dobil. Zahteval je policijo – in jo dobil. Račun ne bi smel znašati več kot 110 dolarjev, so izračunali, restavracijo pa so oblasti potem za devet mesecev zaprle.
-
16. 12. 2016 | Kultura
Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.
-
15. 12. 2016 | Družba
Dol mi visi. Ker sem na antidepresivih.
Petek je, čez tri dni bom morala napisati kolumno, zato bi bil skrajni čas, da začnem spremljati poročila, da bi izvedela, kdo, kaj, komu in zakaj ne, vse o nadaljevanki, v kateri nastopajo Kuštrinovi ter Štrukljevi in ki nosi naslov Če bi fovšija gorela, ampak meni se ne da; raje bom zlezla v posteljo in briga me za ves svet, televizijo bom preklopila na History Channel, ki mi bo, medtem ko tonem v spanec, povedal vse o danes ne več ravno aktualni temi, kako plemenito dejanje je storila Peggy Guggenheim, ko je med okupacijo Francije pod ceno kupovala vrhunske umetnine judovskih umetnikov, sploh pa mi etičnih razsežnosti njenega profitarstva v tem trenutku ni mar, ker bom pravkar zaspala. Dol mi visi. Ker sem na antidepresivih.
-
15. 12. 2016 | Politika
"Skoraj tretjina samozaposlenih v kulturi živi pod pragom revščine"
Odbor Državnega zbora (DZ) za kulturo se je včeraj dotaknil položaja samozaposlenih, kar je zaradi spreminjanja uredbe na tem področju zahtevala opozicijska Združena levica (ZL). Zaradi redne seje bo razpravo nadaljeval jutri. ZL se zavzema, da bi bila uredba umaknjena, a če do 1. januarja ne bo sprejeta, po trditvah ministra Toneta Peršaka ne bodo spoštovali krovnega zakona v kulturi. Nastalo bo stanje, ko bo zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi predpisoval nekaj, dosedanja uredba pa nekaj drugega, je poudaril minister za kulturo Peršak po tem, ko je poslanka ZL Violeta Tomić naštela razloge, zakaj bi novo uredbo umaknili iz obravnave.
-
15. 12. 2016 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
Izbor dogodkov od 15. do 18. decembra.
-
15. 12. 2016 | Družba
"Kuštrin se bori za elito. Zadnja stavka zame ni bila stavka zdravnikov, ampak stavka gospodov."
Aleksander Doplihar že 15 let vodi ambulanto , namenjeno ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Do osamosvojitve je bil direktor združenega zdravstvenega doma Kamnik, Domžale in Litija. Leta 1991 se je upokojil in potem spoznal, da precejšen del prebivalstva nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja – čeprav naj bi imel vsaj na deklarativni ravni v Sloveniji vsak zagotovljeno zdravstveno oskrbo. Tako je s podporo ljubljanske mestne občine, Slovenske filantropije in Karitasa leta 2001 prevzel vodenje ambulante Pro bono. V očeh javnosti je postal zdravnik, ki jemlje Hipokratovo prisego zares. Ali pa zdravnik, ki rešuje ugled svojega ceha. V tem času je prejel veliko nagrad, lani tudi odlikovanje predsednika republike Boruta Pahorja.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Svet
10 let zapora za migranta, ki je pomagal ostarelim staršem na poti iz Sirije v Evropo
Madžarsko sodišče je 40-letnega Ahmeda Hameda obsodilo na desetletno zaporno kazen zaradi nelegalnega vstopa v državo in spodbujanja migrantov k nasilju nad policisti v t. i. vojni pri Röszkeju.
-
14. 12. 2016 | Svet
Politiki zahtevajo strožje kazni za širjenje lažnih novic
Ker se bojijo medijskih manipulacij pred parlamentarnimi volitvami, politiki iz nemških krščansko-demokratskih strank CDU in CSU zahtevajo strožje kazni za širjenje lažnih novic. Ansgar Heveling (CDU), predsednik parlamentarnega odbora za notranje zadeve, meni, da bi bila poostritev kazni upravičena, ko gre za ciljno kampanjo.
-
14. 12. 2016 | Svet
Kako katoliško je francosko meščanstvo?
V cerkvi Saint-Lambert de Vaugirard v 15. pariškem okrožju se vsako sredo ob pol devetih zvečer sestajajo mladi katoliki in molijo. Le slabega pol kilometra stran imajo strankarsko centralo konservativni republikanci. Župnik ne mara, da se v njegovi cerkvi govori o politiki, vseeno pa si njegovi podaniki izmenjujejo tudi politična stališča. Mnogim od njih se kandidat François Fillon zdi dobra izbira, saj naj bi bil verodostojen, in sicer tudi pri vprašanjih morale. Nekaterim se zdi celo, da je bil edina pametna izbira.
-
13. 12. 2016 | Svet
Pasti Trumpovega 1000 milijard dolarjev vrednega načrta investicij v infrastrukturo
Nov predsednik ZDA Donald Trump je že v svojem prvem govoru po izvolitvi napovedal, da bo s 1000 milijard dolarjev vrednim investicijskim načrtom obnovil avtoceste, mostove, predore, letališča, šole, bolnišnice. Tako bo z ameriškim jeklom in delavci zagotovil ponoven razcvet ameriškega gospodarstva in vrnitev dobro plačanih delovnih mest v ZDA. Eno od ključnih vprašanj pri tem projektu pa je, kje bo zanj dobil denar.
-
12. 12. 2016 | Politika
Kako so se uresničile Mladinine napovedi
V Mladini smo že junija 2014 napovedali, kaj se bo zgodilo. Temu priča takratna naslovnica Mladine in članek Boruta Mekina Kobilice prihajajo, ki si ga lahko preberete na tej povezavi. Naslovnico avtorja Tomaža Lavriča smo nato poustvarili za aktualno številko Mladine (49/2016). Napovedi so se torej uresničile. Edina razlika je bila v tem, da so posredniki s Heliosom zaslužili celo več, kot smo mislili. Naslovni članek Boruta Mekine iz aktualne številke si lahko preberete tu, prisluhnete pa lahko tudi vsakotedenskemu podkastu Radia Mladina, kjer je naš novinar v pogovoru pojasnil nekaj dejstev.
-
12. 12. 2016 | Svet
S pozivom o prepovedi nošenja burk je Angela Merkel spremenila retoriko
Nemška kanclerka Angela Merkel je na kongresu krščansko-demokratske stranke (CDU), na katerem so jo vnovič izvolili za predsednico, pozvala k prepovedi nošenja burk. »Polno zakrivanje mora biti prepovedano, kjer koli je to zakonito mogoče,« je dejala pred okoli 1000 delegati in požela navdušen aplavz. Nošenje burk bi prepovedala v šolah, na sodiščih in drugih javnih ustanovah. K splošni prepovedi nošenja burk ni mogla pozvati, ker bi bila takšna prepoved v neskladju z nemško ustavo oziroma njeno določbo o svobodi veroizpovedi.
-
12. 12. 2016 | Svet
Skrajni desničar Wilders po obsodbi zaradi diskriminacije še bolj priljubljen
V petek se je končalo sojenje nizozemskemu skrajno desničarskemu politiku Geertu Wildersu. Sodišče ga je spoznalo za krivega diskriminacije proti ljudem maroškega porekla, ki jo je Wilders izražal na predvolilnem shodu leta 2014, vendar pa dokazov, da so njegove besede spodbujale sovraštvo, ni bilo. Za oris, Wilders je na enem izmed shodov množico vprašal ali si želijo »manj ali več Maročanov v svojem mestu na Nizozemskem«. Prisotni so vzklikali, da si želijo manj Maročanov, Wilders pa je z nasmeškom odgovoril: »To bomo uredili.«
-
12. 12. 2016 | Svet
Italijanski predsednik za novega premierja izbral dosedanjega zunanjega ministra
Italijanski predsednik Sergio Mattarella je za novega predsednika vlade izbral dosedanjega zunanjega ministra Paola Gentilonija. 62-letni socialdemokrat bo zdaj oblikoval novo vlado, ki bo nadomestila vlado Mattea Renzija. Seznam ministrov naj bi predstavil že danes, o vladi pa naj bi parlament glasoval v sredo. Gentiloni je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA imenovanje Mattarelle sprejel pogojno; kot je povedal generalni sekretar predsednikovega urada Ugo Zappetti, bo najprej preveril, ali bo imel v parlamentu zadostno večino. Pred objavo novice o imenovanju se je Gentiloni pri Mattarelli mudil okoli 45 minut.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Družba
V zadnjih dneh je slovenske glave razburjala vsebina plakatov, ki naj bi bili domnevno že v nedeljo razobešeni po nekaterih večjih mestih na avstrijskem Koroškem. Na plakatu je prikazan Kekec iz istoimenskega filma režiserja Jožeta Galeta. Nedolžnemu Kekcu so na levo ramo dodali še slovenski državni grb, v spodnjem delu pa v nemščini pripisali nekako takole: »Morda je videti prijazen – vendar gre za ekonomskega migranta, ki si želi uničiti našo kulturo, izkoristiti naš socialni sistem, prevzeti naše službe in nadlegovati naše ženske. Branimo se!!!« Teorij o tej »plakatni aferi« je več. Nekateri menijo da gre za provokativno odpiranje vprašanj o strpnosti do drugačnih, drugi so se začeli zgražati, češ da gre za ostro kampanjo avstrijskih nestrpnežev. Zagotovo je vsebina plakata katerega izmed okoli 10.000 slovenskih delavcev v Avstriji upravičeno prizadela – toda ali si mnogi Slovenci ne mislijo enako o beguncih?
-
12. 12. 2016 | Kultura
Iskanje lepote v najbolj neznatnih trenutkih življenja
Na rednem sporedu Kinodvora je od 12. decembra dalje na ogled film Paterson v režiji Jima Jarmuscha, ki ga je navdihnila istoimenska pesnitev Paterson Williama Carlosa Williamsa (izdana v petih knjigah med letoma 1946 in 1958) ter njegova znamenita misel: "Ni idej, so samo stvari." Z meditativno, poetično odo o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih našega življenja, eden vodilnih ameriških neodvisnih režiserjev še naprej vztraja v povsem samosvojem filmskem svetu.
-
12. 12. 2016 | Družba
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je od že nekaj dni na ogled razstava »Končna postaja: Morje?«, ki tematizira plastične odpadke – njihov izvor, (ne)smisel, življenjsko dobo in končno tudi »življenje po življenju« biološko nerazgradljive plastike. Vedno več plastičnih izdelkov naposled pristane v morjih in oceanih. V središču postavitve razstave je inštalacija plastičnih naplavin iz svetovnih morij, ki simbolizira ekološko katastrofo, ki jo prinaša plastika v morjih. Sicer pa so eksponati razstave iz Baltskega in Severnega morja ter Havajev. Razstavo organizira Muzej za oblikovanje Zürich in je pri nas na ogled po gostovanju v več kot 17 mestih po celem svetu.
-
12. 12. 2016 | Kultura
Danes obletnica odmevnega uporniškega koncerta v okupirani Evropi
Nocoj se bo v Veliki dvorani Grand hotela Union odvil 75. tradicionalni koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in Mešanega pevskega zbora Lipa zelenela je. Jubilej bodo obogatili tudi s člani Akademske folklorne skupine France Marolt ŠOU v Ljubljani. Danes namreč slavimo 75-letnico zgodovinskega koncerta APZ, ki je izčrpno opisan v poglavju "O zadnjem koncertu Akademskega pevskega zbora" v knjigi Boj brez puške izpod peresa Emila Cesarja, ki govori o takratnem pevcu Borisu Trampužu ta edinstveni uporniški koncert v okupirani Evropi.
-
11. 12. 2016 | Kultura
Umrla je Esma Redžepova, kraljica romske glasbe
Po kratki in težki bolezni je v 74. letu starosti umrla kraljica romske glasbe Esma Redžepova. Njena glasbena pot je bila dolga dobrih 55 let, v Makedoniji pa velja za eno največjih glasbenih ambasadork svoje države. Za kraljico romske glasbe so jo razglasili leta 1976 na prvem mednarodnem festivalu romske glasbe, ki je potekal v Indiji, priznanje pa ji je izročila takratna predsednica vlade Indira Gandhi.
-
9. 12. 2016 | Družba
"Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) prodaja Heliosa ni presenečenje. Da sedanji prodajalec, takratni kupec, ni strateški lastnik, ki bi v družbo pripeljal znanje, tehnologijo, razvoj in katerega delovanje bi odpiralo nova, kvalitetna ter dostojna delovna mesta, smo opozarjali že ob prodaji državnega deleža. Sedanja prodaja skupine Helios (in s tem tudi same družbe) zgolj potrjuje naše tedanje navedbe," je v sporočilu za javnost zapisal Dušan Semolič.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Uvodnik
Revija Time je ta teden že razglasila, kdo je njena osebnost leta: to je »Donald Trump, predsednik razdeljenih držav Amerike«. Vsaka država ima svoje delitve, pri čemer se tudi te skozi čas spreminjajo. Enkrat je ruralno proti urbanemu, drugič levica proti desnici, pa spet odvisno od države do države. Nekatere delitve so na pol naravne, spet druge povzročene, nekatere pa popolnoma nore in nepotrebne. Seveda mediji vsakič znova presenečeno v vseh državah ugotovijo, da je njihova nacija razdeljena. Dejstvo je, da je prav delitev bistvo vsakega političnega spopada, to je njegov osrednji del. A kljub temu še zdaleč ni nepomembno, kako daleč so politiki, mediji in družbena omrežja pripravljeni iti pri teh delitvah. Nekatere delitve, ki se začnejo kot politična propaganda, se končajo tudi krvavo. Niti ne tako redke, če smo zelo natančni.
-
9. 12. 2016 | Politika
Radio Mladina: Borut Mekina o prodaji Heliosa
Pogovor je nastal na podlagi članka Kobilice odhajajo >>
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/296965374&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Politika
Kaj počno skladi špekulativnega kapitala? Skladi špekulativnega kapitala kot »roji kobilic planejo nad podjetja« in si »ne belijo glave z ljudmi, katerih delovna mesta uničujejo«, skladi špekulativnega kapitala ostajajo »anonimni, nimajo obraza«, in ko pokrajino opustošijo, gredo naprej, k naslednji žrtvi. To so več kot 16 let stare izjave iz Nemčije. Nemčijo, nemška podjetja od Siemensa naprej, so ob prelomu tisočletja »napadli« skladi kot BC Partners, Carlyle Group, Advent International, Permira, CVC Capital Partners, Saban Capital Group (SCG) ali Blackstone. Socialdemokrati, tedaj pod vodstvom Franza Münteferinga, so se želeli opustošenju upreti. Ponavljali so, da v Nemčiji takšnega »tržnega radikalizma« namesto socialnega tržnega gospodarstva ne bodo trpeli. Rezultat debate je bila posebna prevzemna zakonodaja, t. i. Risikobegrenzungsgesetz, ki jo je Nemčija sprejela leta 2008. Z njo so dodobra zajezili špekulativne nakupe, recimo tako, da so omejili preprodajo kreditov ali obremenitev prevzetih podjetij.
-
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Politika
Slovenci smo ponosni na svojo »zeleno« deželo. Zeleno je sopomenka za neokrnjeno naravo, neokrnjena narava pa magnet za turiste. Zato smo, seveda, vsi za zeleno.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Družba
Dr. Nada Rotovnik Kozjek, prehranska strokovnjakinja
Ob poplavi različnih opozoril, oglasov in nasvetov o zdravi prehrani je pogovor z doc. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med., ustanoviteljico in vodjo ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu, pravi balzam za dušo. Kot pravi, je večino teh nasvetov najbolje preslišati in zaupati sebi. Problem pa je, ker svojega telesa v kakofoniji zunanjih dražljajev sodobnega sveta niti več ne slišimo. In ker je v Sloveniji na vsakega resničnega prehranskega strokovnjaka vsaj trideset ljudi, ki se za prehranske strokovnjake izdajajo, je postavljanje stvari na svoje mesto zanjo in za njene kolege postalo sizifovo delo.
-
9. 12. 2016 | Kultura
Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.
-
9. 12. 2016 | Družba
Zbiranje sredstev za Parado ponosa 2017 z Rubyyy Jones
Nocoj se bo na Metelkovi v klubih Tiffany in Monokel odvil prvi dogodek v podporo festivalu Parada ponosa 2017. Sezona večerov Pride Fundraiser je namenjena zbiranju finančnih sredstev za teden parade ponosa, osrednjemu dogajanju, ki v ospredje postavlja LGBT-pravice. V obeležitev mednarodnega dne človekovih pravic so organizatorji v ta namen povabili posebno gostjo, ki bo rušila stereotipne tabuje. Ob 23. uri bo namreč nastopila svetovno znana performerka Rubyyy Jones.
-
8. 12. 2016 | Družba
Kdo se boji Miklavževega Črnega Petra?
Črni Peter oziroma »Zwarte Piet« je predbožični običaj na Nizozemskem, v Belgiji in Luksemburgu, ki pa se (prepočasi) opušča, saj številni menijo, da je neprimeren, celo rasističen. Zwarte Piet izvira iz belgijske zgodovine, o tem, kaj naj bi pravzaprav predstavljal, pa kroži več razlag. Gre za običaj, ki ga obudijo vsako leto 5. ali 6. decembra, odvisno od države. Če je verjeti zgodovinskim virom, je bil Zwarte Piet suženj sv. Nikolaja, če pa je verjeti zagovornikom, ki svojih trditev niso utemeljili na nikakršnih dejstvih, gre za Nikolajevega »pomočnika«.