Osebnost leta: Donald Trump. Človek, ki mu je uspel posel tisočletja.

Donald Trump ne izgleda kot prvi ameriški predsednik, ki je padel z Marsa, temveč kot prvi ameriški predsednik, ki je pristal na Marsu. »Tu ni nikoli nihče živel. Tu ni nikoli nihče umrl. Morda bom živel večno,« dahne ameriški astronavt Stanaforth (Mark Strong), ko se mu na koncu briljantnega sci-fija Približevanje neznanemu (Approaching the Unknown) vendarle uspe izkrcati na Marsu. Sam je. Edini. In sam – ja, edini – bo ostal. Nikjer ni nikogar. Nihče ne bo prišel za njim. Mars je njegov. Lahko ga prelevi v družinski biznis. Nihče mu ne bo težil. Nihče mu ne bo nič mogel. Vse, kar vidi, je njegovo. Tu se je zgodovina končala v trenutku, ko se je začela. Stanaforth je prvi človek, ki se je izkrcal v postzgodovini. Tu bo lahko počel, kar bo hotel. Tu bo lahko psoval, žalil, grozil, izsiljeval, nategoval, blefiral, lagal. Tu bo imel vedno prav. Tu bo lahko rekel, kar bo hotel. Tu bo lahko po mili volji širil teorije zarote. Tu bo lahko kršil vse kodekse in protokole. Tu bo lahko kandidiral za vse funkcije. Tu ne bo navzkrižja interesov. Tu mu ne bo treba ničesar skrivati – lahko bo povsem transparenten. Tu mu ne bo treba brati dnevnih geopolitičnih poročil – nihče ga ne more napasti.

Boštjan Gorenc - Pižama, polikulturnik

Avtor ene najbolje prodajanih in tudi najbolj odmevnih knjig leta sLOLvenski klasiki 1, ki je bila na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu razglašena za knjigo leta in je v enem letu že tretjič ponatisnjena. Prevajalec knjižne antologije Georgea R. R. Martina Pesem ledu in ognja, po kateri snemajo ta hip najbolj priljubljeno televizijsko serijo Igra prestolov. Soavtor najbolj priljubljenih slovenskih podkastov, ki nastajajo za mrežo Apparatus. Avtor in protagonist ene najuspešnejših domačih celovečernih stand-up predstav 50 odtenkov njive, ki je doživela že 75 ponovitev. Četrti dobri mož, ki v domove prinaša jezikovne dobrote.

Pregled leta: 2016

Leto 2016 v številkah. 

Izgubil delo v knjižnici, ker je urejal knjigo

Pred dobrim mesecem dni je bil v Mladini objavljen prispevek striparja Zorana Smiljanića o razstavi v avstrijskem glavnem mestu, na kateri sta bila predstavljena stripa Meksikajnarji ter Alma M. Karlin, svetovljanka iz province. Pri obeh stripih, ki ste ju lahko brali tudi v Mladini, je kot scenarist sodeloval Marijan Pušavec. Prvega je naredil skupaj s Smiljanićem, drugega z Jakobom Klemenčičem. V članku o razstavi je Smiljanić, kot je napovedal, »malo zašel s poti«. Zapisal je, da je Pušavčev aktualni projekt knjiga Dvoje življenj – en cilj, ki je biografski prikaz Thee Schreiber Gammelin, slikarke in dolgoletne prijateljice Alme M. Karlin. »Namesto podpore zaradi ukvarjanja s tem projektom ga je doletela odpoved delovnega razmerja. Neverjetno, a resnično: za tisto, kar v tujini cenijo in prepoznavajo kot dragocen prispevek h kulturi, te doma gladko zabrišejo iz službe!« se je jezil Smiljanić.

Mediji kot sejalci strahu

Skupina študentov 2. letnika Multimedije na Fakulteti za elektrotehniko je sprejela izziv, kako vrstnikom predstaviti vpliv medijev v odnosu do migrantske krize. Razvili so algoritem, imenovan Fear Index, ki za medijsko besedilo oceni faktor negativne subjektivnosti. S projektom so zmagali na tekmovanju OVSE v Hamburgu, kjer se je pomerilo več kot 40 univerz z vsega sveta.

Referendumi o beguncih?

Črnomeljska protimigrantska civilna iniciativa pod vodstvom občinske svetnice SDS Maje Kocjan je zbrala dovolj podpisov občanov za vložitev zahteve za razpis občinskega referenduma o sprejemno-registracijskem centru za begunce. Če jim bo uspelo zbrati dovolj podpisov, da od občinske politike zahtevajo referendum, potem jim bo zelo verjetno uspelo prepričati večino volivcev, da zavrnejo gostoljubje beguncem, ki ga je sicer sramežljivo, previdno in na načelni ravni, a vseeno izrekla občinska politika. Črnomeljci pa bi s tem dali tudi zgled nasprotnikom beguncev v vseh drugih občinah, kjer bi se jih politika odločila sprejeti. Recimo v Velenju, kjer podpise za protimigrantski referendum prav tako že zbira SDS.

Grega Repovž

16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Uvodnik

Ko premier nastavi hrbet

Kako je mogoče, da se premier neke države odloči stopiti v bran sporni poslovni transakciji? Govorimo o premieru Miru Cerarju in o prodaji družbe Helios. Ta teden je premier Miro Cerar odgovarjal na poslansko vprašanje Luke Mesca o tem, da je bil Helios prodan leta 2013 za 145 milijonov evrov, ta mesec pa nato končnim japonskim lastnikom za 572 milijonov evrov. Cerar je začel spodbudno. Jasno je povedal, da je bil Helios prodan »v času prejšnje vlade, po nekem postopku, ki ni bil zelo jasen«. Rekel je: »Vemo tudi, da je tista vlada oblikovala spisek 15 podjetij za prodajo brez neke strategije, brez nekega premišljenega načrta, zagotovo pa v neki težki situaciji za Slovenijo.« Zdelo se je, da bo predsednik vlade s tem tudi nadaljeval. A je nato presenetljivo prešel v zagovor prodaje: »Moramo razumeti, da se je v vmesnem času zgodilo marsikaj. In zato s korporativnega vidika to absolutno ni več isto podjetje. Prišlo je do številnih sprememb, po prihodu novih lastnikov je v podjetju prišlo do racionalizacije poslovanja, do umika z določenih nedobičkonosnih trgov, okrepilo se je področje raziskav razvoja in inovacij, sledila je uvedba številnih novih proizvodov, občutno se je povečala donosnost in znižala zadolženost. Žal, tu se pa seveda pridružujem vam, je prišlo tudi do znižanja števila zaposlenih, torej tudi do odpuščanja delavcev.«

Dobrodošli v postfaktični dobi, kjer laž postaja hit

Obskurne, manipulativne in načrtno lažnive novice so postale hit. Večji, kot smo kadarkoli pričakovali. Zadnji mesec, tik pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, so bile lažnive novice o tem, da je papež podprl Trumpa za predsednika ali da je Hillary Clinton prodajala orožje Islamski državi, za petino bolj všečkane, komentirane in brane kot resne zgodbe svetovnih medijskih velikanov, New York Timesa, Washington Posta ali NBC Newsa. Trump je nazadnje zmagal in za glavnega stratega v Beli hiši izbral Steva Bannona, ustanovitelja enega od teh, doslej obskurnih, skrajno desnih portalov Breitbart News. Ta je že napovedal, da bo »novice« takšnega tipa preselil v Evropo. Sprva tja, kjer bodo naslednje volitve, v Francijo, Nizozemsko ali Nemčijo. Tam ima skrajno desna skupina Alternativa za Nemčijo na spletu že nekajkrat več sledilcev, kot ima kanclerka Angela Merkel članov stranke. Zakaj laž postaja hit?

Dr. Ciril Ribičič, nekdanji ustavni sodnik

Z dr. Cirilom Ribičičem, članom druge generacije ustavnih sodnikov, smo se pogovarjali o zapuščini tretje generacije ustavnih sodnikov, ki zdaj odhaja. In o izzivih, ki čakajo četrto generacijo, ki jo bo državni zbor izvolil v letošnjem in prihodnjem letu. Izzivov za ustavne sodnike bo po njegovem mnenju prej več kot manj, najpomembnejše pa se mu zdi, da bi se ustavno sodišče spet vrnilo k odločnejši obrambi pravic manjšin pred težnjami večine in obrambi še ene ustavne pravice, ki so jo v zadnjih letih povsem zanemarili – socialne države.

100 let samote: Kirk Douglas

Kirk Douglas je Jugoslavijo zadnjič obiskal leta 1984 – udeležil se je zimske olimpiade v Sarajevu. Ne aktivno, se razume, pa četudi bi se lahko, saj je še vedno izgledal kot olimpski Bog, temveč pasivno, bil je gledalec. Prišel je z ženo in nekim zakonskim parom s Floride. »Jugoslovani so bili vljudni, prijazni in gostoljubni,« pravi v briljantni avtobiografiji Cunjarjev sin (Ragman’s Son, 1988), »zgodila se je le ena neprijetnost.« Šli so na večerjo v neko restavracijo, kjer so jih lepo sprejeli, jih še lepše nahranili, potem so se z njimi vsi – od lastnika, njegovih otrok, njegove stare mame in sorodnikov do psa – fotografirali, nazadnje pa so jim izstavili astronomski račun: 600 dolarjev. No, to niti ni bil račun, temveč le številka, napisana na kosu papirnate vreče. Nič posebnega niso jedli, nič posebnega niso pili. Logično: Douglas je ponorel. Zahteval je račun – ni ga dobil. Zahteval je lastnika – ni ga dobil. Zahteval je policijo – in jo dobil. Račun ne bi smel znašati več kot 110 dolarjev, so izračunali, restavracijo pa so oblasti potem za devet mesecev zaprle.