• Damjana Kolar

    4. 7. 2017  |  Kultura

    Letošnji Exit bo odprla zasedba The Killers

    Od 5. do 9. julija bo v Petrovaradinski trdnjavi v Novem Sadu potekal Festival Exit, ki je prejel številne svetovne in evropske nagrade za najboljši festival. Redno se uvršča na najpomembnejše lestvice poletnih glasbenih festivalov, ki jih morate obiskati vsaj enkrat v življenju. Letošnji festival bo obeleževal 50 let slovitega Leta ljubezni (Summer of Love), ko je nastalo revolucionarno hipi gibanje. K temu bodo pripomogle velike svetovne zvezde, kot so The Killers, Liam Gallagher, Years & Years, Lost Frequences, Roisin Murphy, The Jesus and Mary Chain, Jeff Mills, Robin Schulz, Hardwell, Solomun B2B Dixon in drugi.

  • IK, STA

    4. 7. 2017  |  Svet

    Trump ne more do informacij o volivcih

    Ameriški predsednik Donald Trump je maja z izvršnim ukazom ustanovil posebno komisijo, ki mora raziskati njegove lastne obtožbe o "velikih volilnih prevarah" na lanskoletnih splošnih volitvah. Težava, ki se je pojavila, pa je ta, da večina zveznih držav s Trumpovo komisijo ne želi sodelovati. Demokrati pravijo, da gre za Trumpovo izmišljotino, in da je v ozadju druga agenda.

  • Damjana Kolar

    4. 7. 2017  |  Kultura

    Sodobna umetnost na Ptuju

    Na Ptuju bo od 7. julija do 15. julija potekal 15. Festival sodobne umetnosti Art Stays, ki spada med najpomembnejše predstavitve sodobne, predvsem likovne umetnosti v Sloveniji in tem delu Evrope. Tokratna edicija z naslovom Natur-al(l), se osredotoča na umetnike, ki se angažirano ukvarjajo z naravo, posledicami malomarnega človeškega ravnanja z njo in s črno prihodnostjo, ki nas vse skupaj morebiti (že) čaka za naslednjim vogalom. Festival, ki že od leta 2003 predstavlja produkcijo domačih in tujih umetnikov, je do danes gostil več kot 600 umetnikov, med njimi velika imena sodobne umetnosti, kot so Yoko Ono, Gilbert & George, Allora & Calzadilla, Ivan Navarro, Ann & Patrick Poirier in Hannah Collins.

  • Neža Oder, STA

    4. 7. 2017  |  Kultura

    Ustvarjalni dopust, ne klasično pozabljiva veselica

    V Tolminu se je včeraj s filmom o Pankrtih in glasbenim večerom začela Sajeta, žanrsko neulovljiv festival, poimenovan po neulovljivem mitološkem bitju. Enotedensko dogajanje na sotočju Tolminke in Soče pripravlja zveza MINK že 18. leto zapored, letošnjo »polnoletnost« pa zaznamuje še bogatejši program. Ta ponuja obilo glasbe, multimedijskih projektov, razstav in delavnic za kreativno ustvarjanje, pa tudi pester izbor delavnic za otroke.

  • Izak Košir

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Politika

    O Džamijski ulici

    S poimenovanjem ulic so velikokrat težave. Najbolj razvpit primer je iz leta 2009, ko naj bi novo cestno vpadnico in del Štajerske ceste, na odseku med krožiščem Tomačevo in Dunajsko, na predlog mestnega svetnika Petra Božiča znova poimenovali po Josipu Brozu Titu, nekdanjem jugoslovanskem predsedniku. Stvar je navsezadnje pristala na ustavnem sodišču, ki je 4. oktobra leta 2011 razsodilo, da je poimenovanje ceste po Titu protiustavno.

  • IK, STA

    3. 7. 2017  |  Politika

    Poslanka SDS zlorabila parlamentarno preiskovalno komisijo za diskreditacijo Mladine 

    Odgovorni urednik tednika Mladina Grega Repovž je v pričanju pred zdravstveno preiskovalno komisijo DZ predsednici komisije Jelki Godec (SDS) očital, da Mladino vpleta v zgodbo o žilnih opornicah z namenom diskreditacije tednika. Jelka Godec iz SDS pa ga je opozorila, naj pričanja ne izkorišča za politično obračunavanje z njeno stranko in njenim predsednikom.

  • Darja Kocbek

    3. 7. 2017  |  Svet

    Večina Evropejcev podpira pravično razporeditev prosilcev za azil

    Večina Evropejcev podpira pravično razporeditev prosilcev za mednarodno zaščito oziroma azil na podlagi zmogljivosti držav, je pokazala študija raziskovalcev iz ZDA, Velike Britanije in Švice. Podatke so zbrali prek spletne ankete, na katero je odgovorilo 18 tisoč državljanov iz 15 držav med katerimi ni Slovenije. Ta študija po poročanju Guardiana tudi kaže, da je podpora državljanov za razporeditev prosilcev na podlagi zmogljivosti držav zelo odvisno od števila prosilcev, ki bi jih posamezna država morala sprejeti, če bi bil sistem uveljavljen.

  • IK, STA

    3. 7. 2017  |  Politika

    Hrvaška bo Slovenijo opozorila na kršitev nedotakljivosti državnega območja

    Hrvaško zunanje ministrstvo je danes napovedalo, da bodo poslali protestno noto Ljubljani zaradi incidentov v Piranskem zalivu. Kot so dodali na sedežu hrvaške diplomacije, bodo Slovenijo pozval, naj se v prihodnje vzdrži "kršitev nedotakljivosti hrvaškega državnega območja na morju".

  • Vasja Jager

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Politika

    Slovenija le za Slovence?

    Slovenski nacionalisti so si privoščili nov izpad. Tokrat je neumnosti (ne prvič) trosil poslanec SDS Marjan Pojbič. Ob dnevu državnosti je na Facebooku objavil poslanico, v kateri se je z vso krvoločnostjo spravil nad funkcionarje in politike, ki nimajo slovenskih korenin. »Nič več županov, ki niso pravi Slovenci, še manj pa politikov, ki niso po rodu pravi Slovenci,« je denimo zapisal, in dodal, da morajo Slovenijo, »eno in edino«, voditi tisti, katerim »slovenstvo in Slovenija kot država pomeni vse in še več.« Pojbičeve besede so dovolj, da poženejo srh po hrbtu. Prihajajo od človeka, ki mu je bil z volitvami zaupan mandat, da v imenu vseh državljanov in državljank zagotavlja spoštovanje ustave. Ta pa v svojem 63. členu izrecno prepoveduje »vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti«.

  • Neža Oder, STA

    3. 7. 2017  |  Kultura

    "Vse to je Slovenija"

    V Pragi bomo lahko danes spremljali odprtje nove fotografske razstave "I Feel Slovenia. I Feel Culture". Razstavo, katere fokus je bogata slovenska kultura, bosta danes ob 12. uri na ploščadi pred vhodom v Narodno tehniško knjižnico v Pragi odprla slovenski veleposlanik na Češkem Leon Marc in podžupanja Prage Eva Smutna. Na inovativne načine motivi na fotografijah dvorijo najrazličnejšim aspektom slovenske kulture.

  • Damjana Kolar

    3. 7. 2017  |  Kultura

    Kino pod zvezdnatim nebom

    Na dvorišču Ljubljanskega gradu bo od 5. do 29. julija potekal Film pod zvezdami, ki ga pripravljata Kinodvor in Ljubljanski grad. V najbolj zvezdnatem kinu v mestu bo na ogled izbor najbolj odmevnih filmov pretekle kinematografske sezone (Manchester by the Sea, Dežela la la, Toni Erdmann, Nočne ptice, Mesečina), poleg tega pa še pet premier oziroma predpremier, med njimi vojna drama o zgodovinski Operaciji Dinamo Dunkirk: Boj do zadnjega moža v režiji Christopherja Nolana in Lady Macbeth, drzen in svež filmski prvenec uveljavljenega gledališkega režiserja Williama Oldroyda,

  • Peter Petrovčič

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Politika

    Nasilna sprava

    Nekateri evropski poslanci so dejavnejši od drugih. Nekateri se zavzemajo za trajnostni razvoj in jih zanimajo odgovori na težavna vprašanja prihodnosti, kot je recimo vprašanje varovanja okolja ali sobivanja v evropskem in širšem prostoru, drugi dajejo prednost drugim temam. Pri slovenskih evropskih poslancih ni nič drugače. Milana Zvera zanimajo (tudi) druge reči.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Hrvaška

    Morska pena (v slovenščini)

    Bilo je leta 1941, ko je Ante Pavelić, vodja Neodvisne države Hrvaške, nacistične pripadnice Hitlerjevih sil osi, ustregel željam fašistične Italije in ji galantno prepustil Dalmacijo, otoke, Istro in Hrvaško primorje. Leta 1945 so Titovi partizani osvobodili to propadlo in razprodano državo, vzpostavili Jugoslavijo in spet pridobili odvzeta ozemlja. Jadransko morje je bilo potem več desetletij skupno, Črna gora je uživala v svojem delu, Bosna je dobila izhod na morje, Hrvatje in Slovenci so nemoteno lovili »tuje« ribe, ob vsej obali od Črne gore do Piranskega zaliva pa so zrasle številne tovarne za predelavo sardin.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  | 

    Morska pjena (v hrvaščini)

    Bila je godina 1941. kada je Ante Pavelić, šef Nezavisne države Hrvatske, naci sastavnice Hitlerove osovine, izišao u susret fašističkoj Italiji pa joj galantno predao Dalmaciju, otoke, Istru i slovensko primorje. Onda su 45. Titovi partizani oslobodili tu raspadnutu i rasprodanu državu, uspostavili Jugoslaviju i vratili oduzete teritorije. Desetljećima je potom Jadran bio zajednički, Crna Gora uživala je u svom moru, Bosna je dobila izlaz na Jadran, Hrvati i Slovenci nesmetano su lovili „tuđe“ ribe, a brojne tvornice sardina niknule su duž čitave obale, od Crne Gore do Piranskog zaljeva. Da bi danas u suverenim državicama postojala samo jedna u Hrvatskoj i druga u Sloveniji, sve ostale rasprodane su voljom mudrih, nacionalističkih vlada ovdašnjih država.

  • Staš Zgonik

    30. 6. 2017  |  Svet

    Ekskluzivno: Čeferin napoveduje uvedbo omejitev klubskih proračunov za plače igralcev

    V intervjuju za posebno Mladinino izdajo Intervjuji 2017, ki je izšla danes, je Čeferin na vprašanje, ali se v nogometu obrača preveč denarja, povedal, da bo treba "resno razmisliti o omejevanju klubskih proračunov za plače igralcem".

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Ključni trenutek za prekariat

    Čeprav je zgornji citat nekaj, kar je bilo v zadnjih letih napisano in objavljeno že v vseh medijih, nekaj, česar se zaveda celotna država, da namreč danes prek statusa s. p. poteka predvsem izkoriščanje ljudi, je vse drugače od trenutka, ko to postane tudi uradni pogled vlade. In to se je zdaj zgodilo. Ne samo to: vlada se je očitno začela zavedati, da je država na dolgi rok seveda ne le davčno, ampak tudi širše na slabšem. Odvisna razmerja ali raje jih poimenujmo živčna delovna razmerja pomenijo na dolgi rok, da del prebivalstva živi v izrednih razmerah, ko nimajo urejenega statusa niti ko zbolijo, nikoli pa ne vedo, kdaj bodo izgubili pogodbo o delu, ter da so vsa podjetja, ki se ne gredo izigravanja, seveda v slabšem položaju, so manj konkurenčna.

  • Beti Trtorebro

    30. 6. 2017  |  Politika

    Hrvati se nam smejijo

    Dimitrij Rupel pravi, da je treba v Piranski zaliv poslati našo bojno ladjo Triglav. Hrvati se nam smejijo. Prav, mi smo jo poslali. Oj Triglav, moj dom, kako si krasan.

  • 30. 6. 2017  |  Politika

    Radio Mladina: Borut Mekina o meji in sporih med Hrvaško in Slovenijo

    Podkast je nastal na podlagi članka Ne vrag, le sosed bo mejak, ki ga lahko preberete na tej povezavi

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/330878843&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Skrajni čas je, da se z varčevanjem motiviranih posegov v izobraževanje preneha

    Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije in Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izražamo ostro nasprotovanje predlagani noveli Zakona o osnovni šoli (ZOsn), o kateri je 18. maja 2017 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) odprlo javno razpravo.

  • Borut Mekina

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Politika

    Ne vrag, le sosed bo mejak!

    Kako naj se Slovenija odzove na razsodbo arbitražnega sodišča? Obstajata dve možnosti, o katerih bodo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih govorili politiki in ljudje po gostilnah, trgih ali ulicah. Po prvi bi se morala Slovenija odzvati s silo. Grobo in napadalno. Ali kot je nedavno povedal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, »Slovenija bi morala Hrvaško prisiliti v spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča z uporabo vojske«. Ta predlog gre vštric z razlago, da Hrvaška potrebuje lekcijo, saj se pregovorno ne drži nobenega dogovora, predvsem pa vedno zlorabi ponujeno roko sodelovanja ali prijateljstva. O tej možnosti je govoril celo zunanji minister Karl Erjavec, ko je januarja letos dejal, da bi lahko imeli turisti, ki bodo na hrvaško obalo potovali iz Nemčije in Avstrije skozi Slovenijo, težave, če Zagreb ne bo sprejel odločitve arbitražnega sodišča. To je torej ena možnost. Druga je, da Slovenija Hrvaški ponudi roko prijateljstva in sodelovanja.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Politika

    Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance

    Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je pred najtežjo nalogo kariere: evropsko komisijo mora prepričati, naj prek svojega pooblaščenca ne proda hčerinskih družb NLB oz. naj ključno slovensko banko ohrani kot celoto. Kakšne alternativne kompenzacijske ukrepe namerava predlagati Bruslju, še ni znano, saj vlada predlog še pripravlja, vendar pa ministrica ne izključuje nobene opcije.

  • Damjana Kolar

    30. 6. 2017  |  Kultura

    REJVikend

    V K4 bosta v okviru Festivala urbane kulture gostovala Ø [phase], londonski producent, čigar stil obsega vse od surovega minimalnega tehna pa do materiala s prizvokom Detroita, najbolj poznan pa je po svojem delu za Token Records ter nizozemski DJ in producent Tom Trago. V soboto Gala hala odpira julijski letni vrt. Nastopila bo Кукла, samooklicana slovanska gangsta gejša, ki spretno vijuga med klišeji in alternativo. Nežni pop, pospremljen z mitraljezi, narodna noša z močnimi ličili in minimalistična besedila, ki lahko delujejo tudi kot ogledalo časa, v katerem živimo. 

  • Intervjuji s Putinom

    Oliver Stone je posnel serijo dokumentarcev o despotskih, avtokratskih voditeljih, še najraje pa je imel Fidela Castra – drug drugemu sta se posvetila trikrat. Dokumentarec Looking for Fidel je posnel leta 2003, takoj zatem, ko so na Kubi usmrtili tri Kubance, ugrabitelje trajekta, s katerim so skušali prebegniti v Ameriko. Stonu se zdi, da je bila eksekucija prenagljena – kaj pa pravica do pritožbe, sprašuje Castra. Niti obiskov staršev in drugih bližnjih jim niste dovolili, še doda. Pri nas gre to drugače! Castro mirno odvrne: »Tudi zapornikom v Guantanamu niso bili dovoljeni obiski!«

  • Borut Mekina

    29. 6. 2017  |  Politika

    Sloveniji 80 odstotkov Piranskega zaliva

    Približno 80 odstotkov Piranskega zaliva predstavlja slovenske teritorialne vode, je pravkar odločilo arbitražno sodišče. Piranski zaliv je za časa Jugoslavije, predvsem pa po letu 1987 predstavljal notranje vode države, je sklenilo sodišče, Slovenija pa je sodišče prepričala, da je do 21. 6. 1991 večinoma izvrševala oblast v zalivu. Zaradi konfiguracije obale na rtu Savudrija, ki ne sledi siceršnjemu poteku obale, je sodišče mejo med slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi teritorialnimi vodami izven zaliva zarisalo deloma v korist Slovenije, torej južneje od standardne pravokotne premice, ki bi jo sicer sodišča moralo potegniti, v skladu z glavnim načelom Konvencije OZN o pomorskem pravu (UNCLOS).

  • Darja Kocbek

    29. 6. 2017  |  Svet

    Nemci bodo jutri najbrž uzakonili istospolne poroke

    Nemški parlament bo predvidoma jutri, v petek, glasoval o uzakonitvi porok za istospolne pare oziroma tako imenovanega zakona o poroki za vse. Kanclerka Angela Merkel je v tem tednu sporočila, da bodo poslanci njene krščansko demokratske stranke (CDU), ki je istospolnim porokam do zdaj nasprotovala, lahko glasovali po svoji vesti.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    29. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Dva leva

    Nosil je rdečo zvezdo

    Stvari se spreminjajo. Za to poskrbi narava. Po osamosvojitvi so bili na čelu večine strank ljudje, ki so imeli za sabo uspešno ali manj uspešno partijsko kariero, postopoma pa so se umaknili generacijam, ki niso obremenjene z »rdečo preteklostjo«. Kar je dobro. Ne zato, ker bi bilo z »rdečo zvezdo« karkoli narobe, ampak ker jih občutek, da njihova nekdanja identiteta ni skladna s sedanjo, sili v neracionalna dejanja, ki ne obremenjujejo samo njih, ampak vse nas.

  • Uredništvo

    29. 6. 2017  |  Politika

    Tudi Janša je nosil rdečo zvezdo

    Preberite si kolumno Vlada Miheljaka Nosil je rdečo zvezdo.

  • IK, STA

    29. 6. 2017  |  Politika

    670 kilometrov meje med Slovenijo in Hrvaško

    Mejo med Hrvaško in Slovenijo bo danes dokončno določilo arbitražno sodišče. Predsednik sodišča Gilbert Guillaume bo sodbo javnosti predstavil v Haagu med 14. in 16. uro, mnogi so mnenja, da gre za zgodovinski dan. V Haagu bo razsodbi prisluhnilo 15 diplomatov (hrvaškega naj med njimi ne bi bilo), akreditiranih pa je približno 30 novinarjev. Meja je sicer v grobem že določena s sklepom Badinterjeve komisije iz leta 1991, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik lahko postale meje osamosvojenih držav. Skupna dolžina celotne slovenske državne meje je 1370 kilometrov, od tega levji delež, 670 kilometrov, pade na mejo s Hrvaško. S Hrvaško meji 32 slovenskih občin, ki imajo skupaj več kot 300.000 prebivalcev. 

  • Uredništvo

    4. 7. 2017  |  Družba

    Po Putinu in Trumpu je Slakonja upodobil tudi Angelo Merkel

    Klemen Slakonja je pod umetniškim vzdevkom The Mocking Bird Man na portalu YouTube končno predstavil že nekaj časa napovedano novo parodijo. Slednja je posvečena nemški kanclerki Angeli Merkel, ki je, po predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, prav tako dobila svojo skladbo. Ta nosi naslov Ruf mich Angela, prisluhnete pa ji lahko na tej povezavi