Računalnik, ki zna povedati, ali je nekdo stric ali oče

Ljudje bodo brez dvoma ostali nadzoriki sistema, tiste, ki se bojijo, da jim bodo v prihodnosti vladali računalniki in jim bodo roboti odvzeli delo, tolaži izvedenec za umetno inteligenco Mustafa Suleyman. Pred leti je ustanovil podjetje Deep Mind, ki ga je pred dvema letoma odkupilo Googlovo hčerinsko podjetje Alphabet za 400 milijonov dolarjev, poroča Frankfurter Allgemeine. Preden bo umetna ineligenca lahko v res omembe vrednem obsegu povsem nadomestila ljudi, bo po Suleymanovih besedah trajalo še veliko let, najbrž desetletij. Bo pa nam tehnologija olajšala delo.

Skupni projekt Romana Uranjeka in Radenka Milaka

V Galeriji Fotografija v Ljubljani bo od 21. oktobra do 26. novembra na ogled z naslovom razstava Dates 7. Gre za skupni projekt dveh umetnikov - Romana Uranjeka in Radenka Milaka, ki se je začel pred skoraj dvema letoma, s tokratno razstavo pa je dosegel prelomnico-novo stopnjo in interakcijo med časom, zgodovino in politiko.

Ko urednica izjavi, da smo gledali eno od boljših Tarč

Po četrtkovi oddaji Tarča o pravici do splava se je zdelo, da odgovorni, torej urednice in uredniki na nacionalni televiziji, "modro" molčijo. A pojasnila tičijo skrita stran od družabnih omrežij, namreč v rubriki Varuha pravic gledalcev in poslušalcev Odzivi in odgovori, kjer je objavljena korespondenca med profesorjem za medije na FDV Markom Milosavljevićem in urednicama Jadranko Rebernik (odgovorna urednica informativnega programa) ter Mojco Pašek Šetinc (urednica dnevno-informativnih oddaj). Prvi je odgovorno urednico in njeno ekipo pozval k takojšnjem kolektivnem odstopu. Milosavljević je zapisal, da bi moral odstopiti tudi urednik oddaje Dobro jutro, ki je prejšnji teden prav tako organiziral razpravo o splavu, po profesorjevem mnenju gre namreč za "neprimerno umeščenost tematike v programski čas in v programski kontekst". Pri zadnji tematiki Tarče pa za "neustrezno posvečanje osrednjega programskega časa eni temeljnih ustavnih in ženskih pravic".

Oče evra pravi, da se bo hiša iz kart nekega dne sesula

Nemec Otmar Issing je eden od očetov evra. Njegova je celotna struktura Evropske centralne banke (ECB). Njegova je odločitev o vzpostavitvi ECB po vzoru nemške Bundesbanke in določitvi nizke ciljne inflacije (malo pod 2 odstotkoma) za države v območju evra. Kar po krizi počnejo Evropska unija, ECB in evroobmočje ne odobrava, die Presse povzema njegov pogovor za strokovni bančni časopis Central Banking Journal. Če ne bo sprememb, ima malo upanja.

Kako je intervju v Mladini pripomogel k rahljanju določb o volilnem molku

Andrej Fištravec, v tistem času še vzhajajoča zvezda mariborske politike, je teden ali dva pred lokalnimi volitvami leta 2014 spregovoril v intervjuju za Mladino. Obljubil je marsikaj, to pač počnejo politiki. V soboto, dan pred volitvami, je Sašo Pelko, član predvolilnega štaba mariborskega župana, na profilu na Facebooku spomnil na ta intervju. Napisal je: »Odličen intervju, vabljeni k branju.« Zaradi kršitev določb o volilnem molku mu je inšpektor za notranje zadeve izrekel globo 125 evrov. Šlo naj bi za nedopustno politično agitacijo na dan, ko naj bi bila ta prepovedana. »Vsebina intervjuja govori proti ostalim kandidatom za župana Maribora in propagira kandidata za župana Andreja Fištravca,« so zapisali na inšpektoratu. Pelko se je na odločitev pritožil, a na višji instanci, na okrajnem sodišču, ni dosegel nič. Intervju v Mladini naj bi bil navadna politična propaganda.

Pahor bo danes v Vatikanu papeža ponovno povabil v Slovenijo

Predsednika republike Boruta Pahorja bo danes v Vatikanu sprejel papež Frančišek. Pahor se bo srečal tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža kardinalom Pietrom Parolinom. Na uradnem obisku v Vatikanu ga spremlja zunanji minister Karl Erjavec. Kot so napovedali v uradu predsednika republike, bo Pahor papežu ponovil vabilo za obisk Slovenije.

Zelena luč podpisu sporazuma CETA in njegovi začasni uporabi

Odbora DZ za zadeve EU in za gospodarstvo sta po večurni razpravi, ki je večinoma potekala za zaprtimi vrati, prižgala zeleno luč podpisu trgovinskega in investicijskega sporazuma med EU in Kanado (Ceta) ter njegovi začasni uporabi. Temu sta, preden so sejo odbora že dopoldne zaprli za javnost, nasprotovala predvsem poslanca ZL. Po vnosu nekaterih sprememb, tudi na zahtevo Slovenije, je podpis sporazuma v četrtek potrdila vlada. O sporazumu bodo v torek najprej odločali ministri držav EU, pristojni za trgovino, med njimi tudi Zdravko Počivalšek. Podpisali pa ga bodo predvidoma na vrhu EU - Kanada 27. oktobra.

SDS spet na vrhu ankete, višja tudi podpora vladi

Anketa Vox populi, ki jo za časnik Dnevnik in Televizijo Slovenija izvaja agencija Ninamedia, je pokazala, da je na vrhu strankarske lestvice SDS, sledita ji SD in SMC. Podpora vladi je nekoliko višja kot prejšnje mesece. Med politiki ostaja najbolj priljubljen predsednik republike Borut Pahor. Pomembno pa je dodati, da je večina vprašanih proti sporazumoma TTIP in Ceta.

Simpozij o vidikih pojma postjugoslovanski film

V Slovenski kinoteki bo od 18. do 20. oktobra potekala Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske teorije, ki ga organizira Slovenska kinoteka v sodelovanju z revijo Ekran in Društvom za širjenje filmske kulture KINO! Priznani strokovnjaki bodo skozi 8 predavanj in 8 filmskih projekcij razmišljali, kaj se je v 25 letih v kontekstu filmske ustvarjalnosti zgodilo oziroma spremenilo na območjih, ki so nekdaj sestavljala skupno državo. Letošnji simpozij v ospredje postavlja dva problemska sklopa. Prvi predstavlja vprašanje fenomena "postjugoslovanski film" kot koncepta, ki se je uveljavil za obravnavanje filmske ustvarjalnosti na območju nekdanje Jugoslavije. Drugi sklop pa se ukvarja z vprašanjem, ali je že napočil čas, ko je mogoče v kontekstu postjugoslovanske kinematografije zaslediti vidike preseganja tragične dejanskosti vojne in njenih grozodejstev, ali pa je prav dejstvo nemožnosti preseganja travmatske izkušnje ključnega pomena za sam koncept oziroma njegovo legitimnost.

Življenje po Tarči 

Če niste skriti pod kakšnim kamnom, ste najbrž včeraj gledali oddajo Tarča. Če je niste gledali, vam tega ne zamerimo, ste pa o včerajšnji oddaji zagotovo kaj slišali, ali pa vsaj prebrali na družabnih omrežjih. Nacionalna televizija se je namreč odločila, da bo tudi glede splava odprla debato pro-et-contra in goste razdelila na dva tabora. Leta 2016 se torej na nacionalki še vedno pogovarjajo o temeljni pravici žensk - 64 let po legalizaciji splava in 25 let po vpisu pravice do splava v ustavo RS. Če bi v oddajo povabili zgolj strokovnjake, bi to še nekako razumeli, a so kot sogovornico izbrali tudi nasprotnico pravic žensk do samoodločanja Angelco Likovič, ki je nastopila kot predstavnica Gibanja za otroke in družine Aleša Primca. In to le nekaj dni pred prvim taborom tega novoustanovljenega konservativnega gibanja, ki bo v nedeljo v Slovenski Bistrici (na livadi ob župnijski cerkvi).

Al Jazzeera o Sloveniji kot o obljubljeni deželi 

"Kakšne lepote vse skriva ta mala država? Kdo so njeni uspešni ljudje? Športni prvaki? Proizvodi in znamke, ki jih je bilo tam vedno več kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije? Pogovarjali smo se z legendarnim urednikom Mladine Robertom Botterijem, katerega Mladina je prva demontirala Titov kult osebnosti, z najbogatejšim Slovencem Samom Loginom, ki je s svojo soprogo Izo ustvaril Talking Toma, bili pa smo tudi v kuhinji Svetozarja Raspopovića - Popa. Vse to v Sloveniji, kjer 80 odstotkov študentov pravi, da je zadovoljnih ali zelo zadovoljnih z življenjem v svoji državi." Tako se glasi napovednik iz 1. dela oddaje Alhemija/Alkemija Balkana u Sloveniji na televiziji Al Jazzeera. Serijo oddaj, v kateri nastopajo tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, Jani Novak iz skupine Laibach, alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, je pripravil dolgoletni novinar Goran Milić.

Grega Repovž o tem, ali bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

Pogovor je nastal na podlagi članka Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?>>

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/287485174&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Umetnost 80. let v Moderni galeriji

V Moderni galeriji Ljubljana so odprli razstavo z naslovom Novi prostori, nove podobe. Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov – 1. del, ki se posveča predvsem klasičnim likovnim medijem, arhitekturi ter oblikovanju z vidika novih bienalnih prireditev in novih razstavnih strategij. Razstava, ki sta jo pripravili kustosinji Asta Vrečko in Martina Malešič, bo na ogled do 1. januarja 2017.

Jezikovna pravila so tako zadeva družbenega dogovora kot njegovih sprememb

Članice skupine FemA v medijskih objavah – apelih, komentarjih, izjavah, praviloma uporabljamo slovenščino tako, da z njo utrjujemo »prisotnost žensk v jeziku«. Dosledno upoštevanje pravila generičnega moškega slovničnega spola in njegove navidezne nevtralnosti ženske namreč umesti na podrejeni položaj. Osebe, ki so izven družbene delitve na moške in ženske po telesnosti in opredelitvi pa izključuje. Jezik namreč kaže, se nanaša na stvarnost in je obenem sredstvo njene kreacije. Tako učinkovanje velja tudi za nazaj, ko se obuja zgodovinski spomin. Ob tem naše pozorno in premišljeno verbalno izražanje spolov ostaja pretežno v predpisanih slovničnih okvirih, onkraj njih uporabljamo tiste jezikovne oblike, ki so del emancipacijskega govora obravnavanih robnih skupin.

REJVikend

Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.

Vlada podpira podpis sporazuma CETA

Vlada je danes sklenila, da Slovenija podpira podpis trgovinskega in investicijskega sporazuma med EU in Kanado (Ceta), a mora o tem odločiti še DZ, so iz vladnega urada za komuniciranje sporočili prek Twitterja. Podrobnosti sklepa vlade bodo znane po koncu seje. Prihodnji torek naj bi tako ministri EU za trgovino odločali o zeleni luč za podpis Cete in začasno uporabo sporazuma, po katerem bi Ceta v določenih delih začela veljati že po potrditvi Evropskega parlamenta in še pred zaključkom ratifikacijskih postopkov po članicah. 

Bob Dylan prejemnik Nobelove nagrade za literaturo

Legendarni ameriški glasbenik Bob Dylan je prejemnik letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Podelitev te prestižne nagrade so pojasnili z besedami, da je ustvaril novo poetično izraznost znotraj dolge tradicije ameriškega pesništva, med drugim pa so izpostavili njegov izjemen smisel za rimo, vsebinske ideje in luciden um. Dylan je prvi ameriški državljan, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo po letu 1993, ko jo je prejela pisateljica Toni Morrison, sicer pa 259. ameriški prejemnik kakršnekoli Nobelove nagrade. 

Katastrofalni podatki o duševnem zdravju otrok v Angliji odražajo globalno krizo

Ljudje po vsem svetu imajo težave s tesnobo, stresom, depresijo, strahovi, motnjami prehranjevanja, samopoškodbami in osamljenostjo. Zadnji katastrofalni podatki o duševnem zdravju otrok v Angliji odražajo globalno krizo, v Guardianu piše George Monbiot. Za to obstaja vrsto razlogov, a glavni je nedvomno, da ljudje kot ultradružabna bitja, katerih možgani so ustvarjeni za odzivanje na druge ljudi, niso več povezani med seboj.

Na pogovorih o Ceti dosežen napredek, Slovenija še z zadržki

Na včerajšnjem srečanju veleposlanikov držav članic EU v Bruslju je bil dosežen napredek glede skupne pojasnitvene izjave k sporazumu med EU in Kanado (Ceta), vendar pa imajo nekatere države, med njimi tudi Slovenija, še nekaj zadržkov. Če bodo te zadržke umaknile, bi lahko ministri za trgovino EU prihodnji torek prižgali zeleno luč podpisu sporazuma.

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

Izbor dogodkov od 13. do 15. oktobra.

Islandija je zaprla kriminalne bankirje in ohranila državo blaginje

Vrhovno sodišče v Reykjaviku je v tem tednu poslalo v zapor devet bankirjev, ki so s tržnimi manipulacijami pripomogli k izbruhu finančne krize leta 2008, poroča Island Monitor. Islandija, ki ima samo 400 tisoč prebivalcev, se je reševanja finančne krize lotila po svoje. Namesto, da bi enako kot ZDA in države EU zavožene zasebne banke reševala z davkoplačevalskim denarjem, je bankirje obsodila in poslala v zapor kot kriminalce.

Zakaj o slovenskih arhitektih izpred druge svetovne vojne vemo tako malo?

Kako to, da o arhitektih iz socializma vemo tako veliko, o arhitektih izpred druge svetovne vojne pa tako malo? Bogo Zupančič, zgodovinar arhitekture, odgovarja, da so bili mnogi odlični slovenski arhitekti, od Costaperarie, Šubica, Husa, Spinčiča do Vurnika in drugih, v obdobju socializma zamolčani zato, ker so delali za meščanske in kapitalistične naročnike: "Kot arhitekturnemu zgodovinarju se mi zdi škoda, da se slovenska arhitekturna zgodovina osredotoča samo na Plečnika in zadnje čase še na Ravnikarja, saj je imela Slovenija še veliko drugih odličnih arhitektov. Plečnikovi učenci so množično hodili študirat v Pariz, Vurnikovi učenci v Berlin, a ker so bili tam v času nacizma, se po vojni o tem ni smelo javno govoriti. Edvard Ravnikar, ki je na ljubljanski šoli za arhitekturo začel poučevati takoj po drugi svetovni vojni, se je s prvo generacijo študentov želel izkazati v pedagoškem smislu in uspelo mu je ustvariti res vrhunsko generacijo, v katero spada tudi Mušič. V šestdesetih je Ravnikar dobil v delo Trg revolucije, zaradi česar se je vse manj posvečal pedagoškim obveznostim. Prepustil jih je asistentom, ki pa mu žal niso bili dorasli. Od slavne ljubljanske šole za arhitekturo se tako ni ohranilo skoraj nič."

Zakaj pretirana skrb za varnost otrokom prej škodi kot koristi

Varnost, posebej varnost otrok, nam je tako rekoč sveta. Argument varnosti prekaša vse druge, še zlasti, ko govorimo o otrocih. Z varnostjo v mislih oblikujemo javne prostore, ograje na stopniščih in seveda še posebej otroška igrišča – da le preprečimo čim več poškodb. Zato so si igrišča med seboj čedalje bolj podobna. Na njih se lahko pojavlja samo certificirana in atestirana oprema, ta pa je, seveda, draga. Velikost igral in podlage so skrbno predpisane. Povsod najdemo enak tobogan, enak vrtiljak, enako plezalo. Če poskušamo v javni prostor umestiti drugačno, nenavadno igralo, imamo opraviti z zakonodajo, ki tega ne dovoli. In če se otroci pritožujejo, da jim je na igrišču dolgčas, ali če starši ugotavljajo, da so se sami v otroštvu ukvarjali z veliko nevarnejšimi rečmi, skomignemo z rameni – časi so drugačni, tako pač je.

Yasmina Reza z novo igro na odru MGL

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo 16. oktobra ob 20.00 premierno uprizorili komedijo Bella Figura, sodobne francoske avtorice Yasmine Reza v režiji Mateje Kokol. Avtorica je zaslovela predvsem s svojimi satiričnimi igrami, kjer nastopajo predstavniki današnjega zgornjega srednjega razreda. Bella Figura je bila krstno uprizorjena lansko pomlad v Berlinu v režiji Thomasa Ostermeierja.

Tožba pred evropskim sodiščem se obrestuje. Romi dobili vodo.

Vlada je po desetletjih prigovarjanj na en mah rešila težave s pitno vodo v dveh romskih naseljih. Sočasno se je po letu in pol nedejavnosti sestala vladna komisija za zaščito romske skupnosti in napovedala skorajšnje sprejetje nacionalnega programa ukrepov za prihodnjo petletko ter prednostno obravnavo »bistvenih vprašanj, kot je zagotavljanje finančnih sredstev za urejanje komunalne infrastrukture na območjih, kjer večinsko živijo predstavniki romske skupnosti«. Kaj se dogaja? Je Slovenija nenadoma spremenila svoj negativni odnos do Romov?

Razdejanje je vse, kar ZDA lahko po 15 letih vojne pokažejo v Afganistanu

Čeprav so ZDA za vojno v Afganistanu v zadnjih 15 letih porabile milijarde dolarjev, to ni ena od pomembnih tem predvolilnih razprav. Vojna v Afganistanu je pozabljena polsestra vojne v Iraku. V začetku leta 2003 so milijoni ljudi po svetu po razkritju, da so dokazi, da je imel režim Sadama Huseina »orožje za množično uničevanje«, , nedvomno ponarejeni, protestirali proti vojni v Iraku. Veliko manj aktivistov je protestiralo proti vojni v Afganistanu.