Vanja Pirc

  • Vanja Pirc

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Kultura

    Zlorabljeni literarni velikan

    Nekatere stvari so predvidljive. Častno gostovanje Slovenije na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu nima niti najmanjše možnosti, da bi ga doma pričakali brez ideoloških obračunavanj. Dogodek je prevelik in preveč pomemben, gre za najpomembnejši knjižni sejem na svetu. V mesto, ki leži le kakih 40 minut vožnje od Mainza, kjer je Johannes Gutenberg pred več kot pol tisočletja izumil tiskalni stroj, se vsak oktober zgrne več tisoč založnikov z vsega sveta, da bi tam promovirali svoje izdaje, se dogovarjali o prevodih in odkupih avtorskih pravic. In potem je tu še več sto tisoč branja željnih obiskovalcev, ki sejemske prostore napolnijo zadnja dva dneva, ko se vrata tega sicer pet dni trajajočega dogodka odprejo vsem.

  • Vanja Pirc

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Politika

    Pritisk na tehnološke multinacionalke se nadaljuje

    Prejšnji teden je ministrstvo za kulturo objavilo besedilo težko pričakovanih sprememb zakona o javni rabi slovenščine. Sedanje zakonsko besedilo je osvežilo, ker se je davnega leta 2004, ko je nastalo, družba sicer že deloma digitalizirala, ni pa bilo takrat mogoče niti slutiti, kako zelo nagel bo tehnološki razvoj in kako zelo digitalizirano bo le dve desetletji kasneje naše življenje. Prav tako takrat ni bilo mogoče slutiti, kako se bodo nekateri izdelovalci digitalnih naprav in lastniki spletnih platform prevodom v slovenščino upirali, češ da jih k temu prav nič ne zavezuje. Po mnenju nekaterih to ne drži oziroma naj bi bil že zdaj veljavni zakon, četudi zastarel, podlaga za izrekanje kazni zoper kršitelje. A pristojna inšpektorata tega nikoli nista preverila, saj sta odgovornost za ukrepanje leta prelagala drug na drugega.

  • Vanja Pirc

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Kultura

    Zemira A. Pečovnik / »Jaz sem se pač uprla, drugače nisem mogla«

    Zemiro A. Pečovnik poznamo kot avtorico dokumentarnih filmov in videoumetnico, že 25 let pa tudi kot eno najbolj prepoznavnih sodelavk uredništva oddaj o kulturi na Televiziji Slovenija. Zadnja tri leta je to uredništvo na edini slovenski televiziji, ki prostor sistematično in bogato odmerja kulturi, saj jo k temu obvezuje zakon o javnem servisu RTV Slovenija, tudi vodila. Urednica je bila v obdobju pandemije, ki je bilo za kulturo izjemno težko. In urednica je bila v obdobju, ko so RTV prevzeli ljudje, ki so bili tja nameščeni z enim samim ciljem: da jo spremenijo v propagandni kanal stranke SDS ali jo uničijo. Prejšnjo sredo ji je eden od njih, v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija, vročil izredno odpoved delovnega razmerja. Predsednik novega sveta RTV Goran Forbici je nemudoma opozoril, da pristojnosti za to nima. A to Urbanije ni ustavilo.

  • Vanja Pirc

    23. 6. 2023  |  Mladina 25  |  Družba

    In če umetnina rani? / Kako naj poslej gledamo umetnine patra Rupnika?

    Na začetku junija je jezuitska skupnost zaostrila ukrepe zoper patra Marka Ivana Rupnika, ki ga je več redovnic obtožilo, da jih je v 90. letih fizično in psihično zlorabljal. Pričevanja, za katera je javnost izvedela decembra lani, so grozljiva, prav tako dejstvo, da so mnogi v RKC za spolno nasilje vedeli desetletja, a niso ukrepali in žrtev niso zaščitili. Ko so preiskavo le uvedli, pa je primer že zastaral. Kljub temu so uvedli omejitve pri Rupnikovem duhovniškem udejstvovanju, umetniškem delovanju in gibanju, a pater se jih ni držal. Še naprej je maševal in vodil oglede po cerkvah z njegovimi mozaiki. Zato ga je jezuitska skupnost Družbe Jezusove zdaj izključila. Če se do konca meseca ne bo pritožil, ne bo več jezuit. Ostal pa bo duhovnik, saj ga cerkev (še) ni izobčila.

  • Vanja Pirc

    16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Politika

    Rezi v vezivo družbe

    V Mariboru že 59 let izhaja revija Dialogi, ki spodbuja kritično misel na področju kulture, umetnosti in humanistike. Posebej se posveča civilni družbi, neodvisni kulturi, odpira javne razprave in premisleke o pomembnih družbenih temah, pri čemer še zdaleč ni le mariborska, saj je pomembna za ves slovenski prostor, odmeva pa tudi mednarodno. Naslednje leto bi morali obeležiti jubilejni, 60. letnik. Vprašanje pa je, ali ga bodo res.

  • Vanja Pirc

    2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Svet

    Kliči M za laži

    Eden najbogatejših zemljanov Elon Musk se je zapletel v nov boj, ki je v nasprotju z javnim dobrim: njegovo družbeno omrežje Twitter ne bo več spoštovalo kodeksa ravnanja na področju dezinformacij, ki ga je leta 2018 uvedla Evropska unija. Spoštovanje tega kodeksa ni obvezno, a so se vse večje digitalne platforme za deljenje vsebin, tudi Twitter, TikTok in Metina Facebook in Instagram, za to odločile prostovoljno. Zavezale so se, da bodo merile učinke in redno poročale o napredku na tem področju, a Twitter se je zdaj premislil, in to ob nenavadnem času – tik preden bo s 25. avgustom doslej prostovoljni akt EU postal pravno zavezujoč.

  • Vanja Pirc

    26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Politika

    Tudi ministrica Asta Vrečko s predstavniki korporacije Apple

    Ministrstvo za kulturo se je v zadnjem letu pravzaprav prvič v zgodovini lotilo konkretnega pritiska na tehnološke multinacionalke, ki uporabniških vmesnikov in operacijskih sistemov, dostopnih v naši državi, še niso prevedle v slovenski jezik, denimo na Apple, Netflix in Disney+. Kot je za Mladino nedavno povedal Lenart Kučić, svetovalec ministrice Aste Vrečko za medije, so se ob zavedanju, da »korporacije boli in skrbi ena sama samcata stvar, to je regulacija«, odločili za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila konkretnejše ukrepe zoper brezbrižnost multinacionalk. Te morajo znotraj EU upoštevati le zakonodajo države članice, kjer imajo sedež, a primeri dobre prakse kažejo, da so pritiski mogoči tudi prek različnih vzvodov v zakonodajah posameznih držav članic.

  • Vanja Pirc

    26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Kultura

    Vendarle menjava

    Na ministrstvu za kulturo so pred mesecem stekli postopki za predčasno razrešitev direktorja Moderne galerije Aleša Vaupotiča, ki je ustanovo vodil dve viharni leti. V trenutku, ko bi postopke morali končati, pa je dosedanji direktor priznal poraz in ministrici za kulturo Asti Vrečko, ki ga je že večkrat pozvala k odstopu, poslal odstopno izjavo. Ministrica je ponujeni odstop sprejela in vodenje Moderne galerije bo s 1. junijem zaupala v. d. direktorici Martini Vovk, ki je v tej hiši doslej opravljala delo kustosinje.

  • Vanja Pirc

    12. 5. 2023  |  Mladina 19  |  Kultura

    Zakaj je bila protivojna slika Miriam Cahn razumljena kot upodobitev pedofilije?

    V uglednem pariškem razstavišču Palais de Tokyo si je še vse do nedelje, 14. maja, mogoče ogledati retrospektivno razstavo ene najbolj priznanih švicarskih vizualnih umetnic Miriam Cahn. Danes 73-letna umetnica, katere dela hranijo številni najuglednejši muzeji sodobne umetnosti, se že vseskozi osredotoča na žgoča družbena vprašanja, od neenakosti med spoli do onesnaževanja okolja, od vojn do nasilja. O teh temah govorijo tudi dela na pariški razstavi, kjer jih je na ogled približno 200, a le eno je sprožilo tako burne odzive, da je o tem, ali bi ga bilo treba umakniti izpred oči javnosti, odločalo sodišče.

  • Vanja Pirc

    12. 5. 2023  |  Mladina 19  |  Kultura

    Odštevanje

    Medtem ko agoniji na RTV Slovenija, ki jo v šahu držijo nameščenci stranke SDS, ni videti konca, je žarek upanja te dni posvetil v drugo javno ustanovo, ki se spopada z brutalnimi posledicami nameščanja s politiko zlizanega, a nekompetentnega kadra na vodstvene položaje. Ministrstvo za kulturo je v torek za Slovensko tiskovno agencijo potrdilo, da je začelo postopek predčasne razrešitve direktorja Moderne galerije Aleša Vaupotiča.

  • Vanja Pirc

    28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Kultura

    Boj za slovenščino

    Ko je podjetje Microsoft 24. avgusta 1995 predstavilo novi operacijski sistem Windows 95, je bila to ena od novic leta. Seveda ne le zato, ker je Microsoft v oglasno kampanjo, v kateri so med drugim sodelovali The Rolling Stones, Jennifer Aniston in Matthew Perry, vložil 226 milijonov evrov, ne, novica leta je bil že sam operacijski sistem, ki so ga še pred uradno predstavitvijo prodali v 11 milijonov izvodih, saj je s svojo inovativnostjo in do uporabnika prijaznejšimi rešitvami pomembno prispeval k strmemu porastu uporabe računalnikov in spleta po vsem svetu. V Sloveniji pa je bil tedaj še dodaten razlog za veliko priljubljenost novega Microsoftovega operacijskega sistema: njegov slovenski prevod.

  • Vanja Pirc

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Kultura

    V ravnovesju z naravo

    Če kje še vedno hranite udobne nihajne stole s sedalom in naslonjalom iz ratana, spletenega v mrežasti vzorec z drobnimi luknjicami – stole, na kakršnih so pred približno štirimi desetletji obedovali v številnih slovenskih gospodinjstvih –, je morda čas, da jih prinesete z zaprašenega podstrešja ali iz kleti in spet namestite v kuhinjo oziroma jedilnico. Ratan je po letih nezanimanja zanj, ko se je obdržal le še na trpežnih balkonskih sedežnih garniturah, zadnja leta namreč dočakal veliko vrnitev. Lahki prožni les tropske vzpenjavke se danes bohoti na več predmetih za opremo domov kot kadarkoli doslej, denimo na elegantnih lučeh, posteljnih vzglavjih, ličnicah predalov in vratih omar, okrasnih loncih za rože, predelnih stenah.

  • Vanja Pirc

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura

    Kako brati Picassa

    V soboto, 8. aprila, je minilo 50 let, odkar je umrl slikar Pablo Picasso, eden največjih umetnikov 20. stoletja, za marsikoga največji. Obletnico je pospremilo in jo še bo približno 50 razstav v Evropi in ZDA, vendar se te dni ne vrstijo zgolj hvalospevi Picassovi neverjetni slogovni raznovrstnosti, kompleksnosti in inovativnosti, s katerimi je premikal meje umetnosti in ki še danes navdihujejo umetnike po vsem svetu. Slišati je tudi pozive k premisleku, ali si še tako vrhunski umetnik, če je bil kot človek zelo krut in mizogin, sploh še zasluži kultni status ali pa bi ga morala, vsaj deloma, doleteti kultura črtanja.

  • Vanja Pirc

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Kultura

    Sramotna poslanica

    Prejšnji torek, 21. marca, je ves svet praznoval svetovni dan poezije. Že skoraj četrt stoletja je tako na pobudo Unesca, ki s tem podpira jezikovno raznolikost in krepi ogrožene jezike. Temu poslanstvu je generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay ostala zvesta tudi v letošnji poslanici, v kateri je zapisala, da poezija bogati dialog in spodbuja napredek človeštva.

  • Vanja Pirc

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Kultura

    Začetek konca?

    Svet javnega zavoda Moderna galerija je v zadnjem času sprejel dve pomembni odločitvi. Na seji, ki je bila prejšnji ponedeljek, je odločal o tem, ali bo potrdil poročilo o poslovanju te nacionalne kulturne institucije v lanskem letu – ali ne. Ni ga potrdil. Na seji, ki je bila ta ponedeljek, pa je odločal o tem, ali bo potrdil program, ki je v obeh enotah Moderne galerije, v razstavišču na Cankarjevi ulici v Ljubljani in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, predviden za letos – ali ne. Tudi tega ni potrdil. Podporo je torej odrekel dvema temeljnima, najpomembnejšima dokumentoma, ki ju je pripravil direktor Aleš Vaupotič. Enako je pred tem glasoval tudi strokovni svet Moderne galerije.

  • Vanja Pirc

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Družba

    Splav / Brezplačen za vse

    Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk je Inštitut 8. marec javnost pretresel z ugotovitvijo, da pravica do umetne prekinitve nosečnosti v naši državi ni zagotovljena vsem. Pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok bi morali imeti vsi brez izjeme. V Jugoslaviji je bila zakonsko urejena že davnega leta 1952, dve desetletji pozneje je bila zapisana v ustavo nekdanje države, že od samega začetka je zapisana tudi v slovensko ustavo. Kako je torej mogoče, da ta pravica danes ni zagotovljena vsem?

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    10. 3. 2023  |  Mladina 10  |  Politika

    Asta Vrečko / »Zaradi odločitve o združitvi dveh muzejev sem bila vseskozi deležna žaljivk, očitkov o nepoznavanju zgodovine in pomena osamosvojitve«

    Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na položaju nasledila Vaska Simonitija, ki se je nad svojim resorjem dve leti grobo izživljal. Njegova nasilna politika, ki je teptala strokovne ljudi in odločitve, je bila le vrh ledene gore, saj težav v kulturi že prej ni manjkalo. Desetletja se kopičijo sistemske težave in tudi zato ima večina kulturnih delavcev danes zelo nizke prihodke. Sedanja ministrica je doktorica umetnostne zgodovine, kustosinja razstav, tudi na mednarodni ravni, je docentka in znanstvena raziskovalka na ljubljanski Filozofski fakulteti. Tudi sama torej izhaja iz kulture in pri svojem delu se je največ posvečala slovenski in jugoslovanski umetnosti 20. stoletja. Ko je postala ministrica, je napovedala, da se bo lotila obojega: sporne Simonitijeve zapuščine in zavoženega kulturnega sistema.

  • Vanja Pirc

    10. 3. 2023  |  Mladina 10  |  Politika

    8. marec / Boj se nadaljuje

    Osmi marec, mednarodni dan žensk, je eden najpomembnejših praznikov. Ne le zato, ker se na ta dan spominjamo vseh tistih, ki so s svojim pogumom in upornostjo ženskam omogočili, da niso za vedno ostale obsojene na zgolj dve mogoči življenjski usodi, na vlogo gospodinje ali spolne delavke, temveč danes lahko, četudi, žal, še zdaleč ne povsod po svetu, opravljajo delo po svoji izbiri, volijo in svobodno odločajo o svojem telesu. Vseeno 8. marec ni le dan za spominjanje. Je praznik, zazrt v prihodnost. Je dan, ko si mora družba, če tega že ni zmožna početi vsak dan, javno priznati, da boj za enakost vseh ljudi ne glede na spol niti približno še ni končan.

  • Vanja Pirc

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Kultura

    Cenzura / Prepovedani glasovi

    Plesalec, koreograf in režiser Matjaž Farič je za spletni medij N1 prvič javno spregovoril o pritiskih med režiranjem letošnje državne proslave ob dnevu kulture. O tej se še vedno govori, predvsem zaradi protesta Svetlane Makarovič zoper upravni odbor Prešernovega sklada, ki je proslavo pripravil, pa tudi zaradi nagačenega zajca v odlomku iz lutkovne predstave Tina Grabnarja.

  • Vanja Pirc

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Družba

    Slikar Arjan Pregl nad sovražni govor na Twitterju z umetnostno vzgojo

    Slikar Arjan Pregl je na spletnih družbenih omrežjih skorajda vsak dan deležen žaljivk in groženj. To še zlasti velja za njegovo udejstvovanje na Twitterju, kjer se v uporabnike zaganja neobvladljiva četa anonimnih desno usmerjenih trolov, katerih namen je blatenje tistih, ki so po njihovem mnenju nasprotniki stranke SDS.

  • Vanja Pirc

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura

    Oddaljeni epilog

    Bil je torek, 6. junija 2022, ko se je po spletu kot požar razširila vest, da Narodni muzej Slovenije že čez dva dneva vabi na odprtje razstave Popotovanja, kjer bo na ogled kar 160 slik najpomembnejših slikarjev, kar jih premore zgodovina umetnosti. Med drugim Vincenta van Gogha in Pabla Picassa, pa Henrija Matissa, Edgarja Degasa, Henrija de Toulouse-Lautreca, Joana Mirója, Josepha Williama Turnerja, Edvarda Muncha, Kazimirja Maleviča, Marca Chagalla ... Zvenelo je popolnoma nadrealistično: slike modernističnih slikarskih superzvezdnikov so praviloma na ogled v najuglednejših tujih razstaviščih, kjer jih že leta ali vsaj mesece pred odprtjem izdatno promovirajo, pri nas pa naj bi obsežno razstavo njihovih del dočakali kar takole čez noč? In omogočili nam je ne bi veliki tuji muzeji ali nesramno bogati tuji zbiratelji, temveč družina Boljkovac iz Slovenije, ki naj bi teh 160 del hranila v svoji poznavalcem dotlej nepoznani zasebni slikarski zbirki? In zdaj naj bi jo prvič javno razstavili?

  • Vanja Pirc

    17. 2. 2023  |  Mladina 7  |  Kultura

    O coprnicah in šentflorjancih

    Ko se je Svetlana Makarovič takoj po koncu državne proslave ob dnevu kulture povzpela na oder Cankarjevega doma in v znak protesta povedala pesem Zla runa, je velik del dvorane vstal in ji namenil dolg, bučen aplavz. Drugi so obsedeli v tišini, tretji osupli, povešenih nosov. Nekdo pa je kriknil: »Utihni, coprnica!« Majda Širca, nekdanja ministrica za kulturo, je, kot je pozneje napisala v kolumni za Siol, sedela dovolj blizu, da je slišala, kdo je veliki pesnici, pisateljici, šansonjerki in dramski igralki, ki šteje 84 let, namenil ta izraz, ki ima v naših krajih dolgo, večstoletno tradicijo. Kot zmerljivka je bil vedno uperjen zoper ženske, ki so izstopale s svojo avtonomnostjo, z avtonomnimi dejanji, prepričanji, podobo ali vsem skupaj.

  • Vanja Pirc

    10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Kultura

    Velika umetnica / Tudi tokratni protest Svetlane Makarovič je ultimativno etično dejanje

    Državne proslave ob kulturnem prazniku so bile vedno priložnost za protest, kritično misel. To je razumljivo. Namreč kdo, če ne umetniki, nam vedno znova nastavlja ogledalo, kdo družbo nenehno opozarja na vse, kar je v njej spornega. Na proslavah so odmevali govori tedanjega predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja zoper do kulture ignorantsko politično elito, govorilo se je o svečah, prižganih pred Cankarjevim domom, zažganih kontrabasih, manifestih. Največ prahu pa je dvignil protest Svetlane Makarovič, njena zavrnitev Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2000.

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Kultura

    Drago Ivanuša / »Država brez kulture je zgolj kapitalistična institucija«

    Drago Ivanuša (rojen leta 1969) je eden izmed naših vrhunskih skladateljev, pianistov in harmonikarjev in hkrati eden najdejavnejših. Od samega začetka, ko je, kot je nekoč v Delu zapisala Vesna Milek, v gledališče priletel kot »nekakšen mladi Franz Liszt, karizmatičen, divji, z nerazložljivo iskro norosti, erosa in melanholije prekmurskih ravnic«, ustvarja glasbo za predstave. Danes je njegov opus osupljiv, poleg glasbe za 150 gledaliških predstav je ustvaril še glasbo za več deset filmov in nešteto drugih izjemno raznolikih glasbenih projektov. Med temi so tudi klavirski solo La Bête Humaine, ki ga lahko razlagamo kot odziv na aktualne napetosti v družbi, unikatni glasbeno-pesniški tandem z Anjo Zag Golob in zasedba Magnetik, v kateri delujejo samosvoji glasbeniki. Za te tri projekte – obenem pa še za gledališko glasbo za trilogijo Cement in predstavo Ali: Strah ti pojé dušo, vse je režiral Sebastijan Horvat – bo te dni prejel najvišje državno priznanje za umetniško ustvarjanje, nagrado Prešernovega sklada.

  • Vanja Pirc

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Kultura

    Svetlana Makarovič je po 23 letih pripravljena sprejeti Prešernovo nagrado

    Nedavna pričevanja več redovnic o domnevnem duševnem, telesnem in spolnem nasilju, ki naj bi ga bil nad njimi dolga leta izvajal pater Marko Rupnik, niso pripeljala le do tega, da je katoliška cerkev o tem doslej pod preprogo pometenem primeru spregovorila javno, temveč nepričakovano tudi do tega, da bo Prešernova nagrada, ki jo je Svetlana Makarovič pred 23 leti zavrnila, kot kaže, vendarle končala v njenih rokah.

  • Vanja Pirc

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Žužkasta poezija

    Najprej spoznajmo Ota. Črv je, še mladiček, in živi kar razburljivo življenje. Enkrat ima bližnje srečanje s ptičem, drugič ga črviči po trebuhu, ker je pojedel celo bombonjero – a ne čokolatinov, teh ne mara, pač pa karton in celofan. Vmes se zgodi še marsikaj – črv Oto pade v joto, črv Rene pa v pire, tu so še gliste, ki se skrivajo v špagetih, gosenice, ki jim burja izmaliči pričesko, pikapolonice, ki skušajo modnim smernicam slediti ob pomoči popartističnih slikark, čebele delavke, ki se spominjajo za vedno minulih žurerskih časov, polži, ki trenirajo za vzpon na Triglav, pa pijavka, paramecij, rogač, muhe, mušice, muha cece, hrošč govnač. Slednjega so nekoč, v starem Egiptu, častili kot boga, danes pa ... »Tam sem bitje bil duhovno, / tukaj pa sem zadnje govno!«

  • Vanja Pirc

    20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Politika

    Kdaj bo konec agonije v Moderni galeriji? 

    Vse več je indicev, da bi se agonija, v kateri se je Moderna galerija znašla po verižni čistki, ki jo je Janševa vlada izpeljala med direktorji državnih muzejev, lahko končala. Aprila 2021 je njen direktor postal Aleš Vaupotič, položaj pa je prevzel, čeprav ni bil ne najmočnejši, ne najbolj kompetenten, ne najbolj izkušen kandidat, prav tako ni imel podpore sveta in strokovnega sveta te ustanove, imel je »le« podporo ministra Simonitija in njegovih prišepetovalcev, ki so razpisne pogoje priredili posebej zanj. Od takrat je Moderna galerija talka tega politično vsiljenega položaja, v katerem je najkrajšo, žal, potegnil njen ugled doma in na tujem.

  • Vanja Pirc

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Politika

    Se Vaupotiču maje stolček?

    Sredi decembra je vlada spremenila sklepe o ustanovitvi treh nacionalnih muzejev – Moderne galerije, Prirodoslovnega muzeja in Narodnega muzeja Slovenije. V vseh treh je zaostrila pogoje za imenovanje direktorja in spremenila sestavo svetov. Novosti so ob burnem političnem dogajanju ostale spregledane, a si zaslužijo pozornost, saj bodo omogočile ureditev razmer v muzejih, ki so zaradi različnih razlogov najbolj ranljivi. Še zlasti pomembne so za zaposlene v Moderni galeriji, ker jim vlivajo prepotrebno upanje, da se bo agonija, v katero jih je pahnil prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti s svojo buldožersko politiko, morda vendarle končala. Za nekatere prepozno; zaradi nevzdržnih razmer sta odpoved dala že dva kustosa od sedmih, ki so ključni strokovnjaki tega muzeja.

  • Vanja Pirc

    16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Kultura

    Evropski oskar za slovenski film

    Slovenski film je dosegel izjemen mednarodni uspeh. Že res, da so nas domači filmski ustvarjalci zadnja leta razvadili in njihovi filmi premiere redno doživljajo na pomembnih mednarodnih festivalih in tam osvajajo tudi nagrade, tokrat pa jim je prvič uspelo seči po nagradi Evropske filmske akademije, ki – poleg canskih in beneških – velja za najuglednejšo v Evropi. Prvi evropski »oskar« za slovenski film je pripadel režiserki in scenaristki Urški Djukić oziroma njenemu kratkemu filmu Babičino seksualno življenje.

  • Vanja Pirc

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika

    Knjižnica za novo tisočletje?

    Že vse od konca šestdesetih in še bolj od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je jasno, da Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), naš najpomembnejši varuh kulture in znanja, s tem pa tudi zgodovine, ki od leta 1941 domuje v eni najpomembnejših in najlepših Plečnikovih ljubljanskih arhitektur, poka po šivih. Tedanji ravnatelj Jaro Dolar se je boril za dograditev dodatnega poslopja in se leta 1974 pomirjen upokojil prav zato, ker je od oblasti dobil zagotovilo, da ga bodo v kratkem postavili. A to se ni zgodilo – ne tedaj ne v naslednjih petih desetletjih.