Vanja Pirc
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Družba
V nedeljo se je z zmago Špank končalo svetovno prvenstvo v nogometu za ženske. Že to, da moramo pri mundialu, ki sta ga gostili Avstralija in Nova Zelandija, posebej navesti, da je šlo za prireditev za ženske, pri tekmovanjih, na katerih nastopajo moški, pa tega praviloma ne storimo, kaže, da je v športu še vedno prisotna velika neenakost. Razmere se po malem izboljšujejo, to potrjuje izjemno zanimanje za vstopnice za ogled tekem svetovnega prvenstva v nogometu za ženske, prav tako to, da športnicam le postajajo dostopne tudi druge najpomembnejše športne prireditve. Najuglednejša kolesarska dirka, Dirka po Franciji, je lani, po 119 letih obstoja, poleg tekmovanja za kolesarje uvedla še tekmovanje za kolesarke. Tour de France Femme so pred mesecem izpeljali že drugič, vendar z bistveno manj medijske pozornosti, kot je je deležno tekmovanje moških.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Družba
Izčrpavanje okoljskih aktivistov
V Italiji se pripravljajo na sprejem zakonskih sprememb, ki bodo zelo zaostrile denarne kazni, predvidene za uničevanje ali iznakaženje kulturnih spomenikov. Po novem naj bi znašale med deset in šestdeset tisoč evri. Čeprav ukrep številni podpirajo, je hkrati deležen ostrih kritik, saj pravi razlog za njegovo uveljavitev ni toliko povezan s skrbjo za kulturno dediščino kot z apetiti skrajno desne vlade pod vodstvom Georgie Meloni, da bi finančno izčrpala okoljske aktiviste, ki s svetovno odmevnimi protesti, v katere vključujejo velike umetnine in kulturne spomenike, opozarjajo, da Italija odločno premalo prispeva k boju proti globalnemu segrevanju in planet s tem poganja v podnebno katastrofo.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Kultura
Filmski festival Dokudoc lahko rešijo le še prostovoljni prispevki
Dokudoc je festival dokumentarnega filma, ki ga je zagnana mariborska ekipa na noge postavila leta 2011. Zavezala se je, da se bo kar najbolj sistematično in temeljito osredotočila na domačo dokumentarno produkcijo, ki je zelo močna; to zadnja leta potrjuje vrsta odličnih dokumentarcev. Tako je vidnost omogočila tudi številnim filmom, ki bi sicer ostali nevidni. Dokudoc je hitro prerasel v enega osrednjih mariborskih festivalov in hkrati v enega nepogrešljivih v filmski umetnosti na državni ravni. A zdaj, po 12 letih, je njegov obstoj resno ogrožen.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Družba
Pacientka je 30. novembra lani obiskala svojo izbrano ginekologinjo. S partnerko, s katero sta v istospolni zvezi, sta želeli začeti nov postopek umetne oploditve, in sicer samoplačniško v Avstriji, saj slovenska zakonodaja istospolno usmerjenim parom teh postopkov ne omogoča pri nas. A pred tem je morala opraviti pregled pri svoji ginekologinji. Ta jo je spremljala že leta, vedela je, da je v istospolni zvezi, potem ko je eden prejšnjih postopkov umetne oploditve uspel, je tudi vodila njeno nosečnost. In tudi tokrat jo je, kot tolikokrat prej, pregledala. Takoj po pregledu pa ji je sporočila, da ne more biti več njena izbrana zdravnica.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Svet
Seveda bo šele čas pokazal, ali bo novo družbeno omrežje Threads, namenjeno predvsem pisni izmenjavi mnenj, zmožno izpodriniti Twitter, prevzeti njegove razočarane uporabnike in preostanek prihodkov od oglaševanja. To naj bi bilo njegovo ključno poslanstvo, kar ne preseneča, saj je v času, ko se Twitter, potem ko ga je prevzel najbogatejši Zemljan Elon Musk, spoprijema s težavami in postaja nenadzorovan kanal za širjenje sovražnega govora, razmere skušalo izkoristiti že več tekmecev – med njimi Bluesky, ki ga je zagnal ustanovitelj Twitterja Jack Dorsey. Uspeha za zdaj ni bilo, a Threads ima v izhodišču prednost pred konkurenti – zagnala ga je velika korporacija Meta, ki že ima v lasti dve izmed največjih družbenih omrežij, Facebook in Instagram, in uporabnikom slednjega, ki jih je kar milijarda, je omogočila, da se na novem omrežju preprosto povežejo z dosedanjimi sledilci.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Kultura
Nekatere stvari so predvidljive. Častno gostovanje Slovenije na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu nima niti najmanjše možnosti, da bi ga doma pričakali brez ideoloških obračunavanj. Dogodek je prevelik in preveč pomemben, gre za najpomembnejši knjižni sejem na svetu. V mesto, ki leži le kakih 40 minut vožnje od Mainza, kjer je Johannes Gutenberg pred več kot pol tisočletja izumil tiskalni stroj, se vsak oktober zgrne več tisoč založnikov z vsega sveta, da bi tam promovirali svoje izdaje, se dogovarjali o prevodih in odkupih avtorskih pravic. In potem je tu še več sto tisoč branja željnih obiskovalcev, ki sejemske prostore napolnijo zadnja dva dneva, ko se vrata tega sicer pet dni trajajočega dogodka odprejo vsem.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Politika
Pritisk na tehnološke multinacionalke se nadaljuje
Prejšnji teden je ministrstvo za kulturo objavilo besedilo težko pričakovanih sprememb zakona o javni rabi slovenščine. Sedanje zakonsko besedilo je osvežilo, ker se je davnega leta 2004, ko je nastalo, družba sicer že deloma digitalizirala, ni pa bilo takrat mogoče niti slutiti, kako zelo nagel bo tehnološki razvoj in kako zelo digitalizirano bo le dve desetletji kasneje naše življenje. Prav tako takrat ni bilo mogoče slutiti, kako se bodo nekateri izdelovalci digitalnih naprav in lastniki spletnih platform prevodom v slovenščino upirali, češ da jih k temu prav nič ne zavezuje. Po mnenju nekaterih to ne drži oziroma naj bi bil že zdaj veljavni zakon, četudi zastarel, podlaga za izrekanje kazni zoper kršitelje. A pristojna inšpektorata tega nikoli nista preverila, saj sta odgovornost za ukrepanje leta prelagala drug na drugega.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Kultura
Zemira A. Pečovnik / »Jaz sem se pač uprla, drugače nisem mogla«
Zemiro A. Pečovnik poznamo kot avtorico dokumentarnih filmov in videoumetnico, že 25 let pa tudi kot eno najbolj prepoznavnih sodelavk uredništva oddaj o kulturi na Televiziji Slovenija. Zadnja tri leta je to uredništvo na edini slovenski televiziji, ki prostor sistematično in bogato odmerja kulturi, saj jo k temu obvezuje zakon o javnem servisu RTV Slovenija, tudi vodila. Urednica je bila v obdobju pandemije, ki je bilo za kulturo izjemno težko. In urednica je bila v obdobju, ko so RTV prevzeli ljudje, ki so bili tja nameščeni z enim samim ciljem: da jo spremenijo v propagandni kanal stranke SDS ali jo uničijo. Prejšnjo sredo ji je eden od njih, v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija, vročil izredno odpoved delovnega razmerja. Predsednik novega sveta RTV Goran Forbici je nemudoma opozoril, da pristojnosti za to nima. A to Urbanije ni ustavilo.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Družba
In če umetnina rani? / Kako naj poslej gledamo umetnine patra Rupnika?
Na začetku junija je jezuitska skupnost zaostrila ukrepe zoper patra Marka Ivana Rupnika, ki ga je več redovnic obtožilo, da jih je v 90. letih fizično in psihično zlorabljal. Pričevanja, za katera je javnost izvedela decembra lani, so grozljiva, prav tako dejstvo, da so mnogi v RKC za spolno nasilje vedeli desetletja, a niso ukrepali in žrtev niso zaščitili. Ko so preiskavo le uvedli, pa je primer že zastaral. Kljub temu so uvedli omejitve pri Rupnikovem duhovniškem udejstvovanju, umetniškem delovanju in gibanju, a pater se jih ni držal. Še naprej je maševal in vodil oglede po cerkvah z njegovimi mozaiki. Zato ga je jezuitska skupnost Družbe Jezusove zdaj izključila. Če se do konca meseca ne bo pritožil, ne bo več jezuit. Ostal pa bo duhovnik, saj ga cerkev (še) ni izobčila.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Politika
V Mariboru že 59 let izhaja revija Dialogi, ki spodbuja kritično misel na področju kulture, umetnosti in humanistike. Posebej se posveča civilni družbi, neodvisni kulturi, odpira javne razprave in premisleke o pomembnih družbenih temah, pri čemer še zdaleč ni le mariborska, saj je pomembna za ves slovenski prostor, odmeva pa tudi mednarodno. Naslednje leto bi morali obeležiti jubilejni, 60. letnik. Vprašanje pa je, ali ga bodo res.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Svet
Eden najbogatejših zemljanov Elon Musk se je zapletel v nov boj, ki je v nasprotju z javnim dobrim: njegovo družbeno omrežje Twitter ne bo več spoštovalo kodeksa ravnanja na področju dezinformacij, ki ga je leta 2018 uvedla Evropska unija. Spoštovanje tega kodeksa ni obvezno, a so se vse večje digitalne platforme za deljenje vsebin, tudi Twitter, TikTok in Metina Facebook in Instagram, za to odločile prostovoljno. Zavezale so se, da bodo merile učinke in redno poročale o napredku na tem področju, a Twitter se je zdaj premislil, in to ob nenavadnem času – tik preden bo s 25. avgustom doslej prostovoljni akt EU postal pravno zavezujoč.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Politika
Tudi ministrica Asta Vrečko s predstavniki korporacije Apple
Ministrstvo za kulturo se je v zadnjem letu pravzaprav prvič v zgodovini lotilo konkretnega pritiska na tehnološke multinacionalke, ki uporabniških vmesnikov in operacijskih sistemov, dostopnih v naši državi, še niso prevedle v slovenski jezik, denimo na Apple, Netflix in Disney+. Kot je za Mladino nedavno povedal Lenart Kučić, svetovalec ministrice Aste Vrečko za medije, so se ob zavedanju, da »korporacije boli in skrbi ena sama samcata stvar, to je regulacija«, odločili za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila konkretnejše ukrepe zoper brezbrižnost multinacionalk. Te morajo znotraj EU upoštevati le zakonodajo države članice, kjer imajo sedež, a primeri dobre prakse kažejo, da so pritiski mogoči tudi prek različnih vzvodov v zakonodajah posameznih držav članic.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Kultura
Na ministrstvu za kulturo so pred mesecem stekli postopki za predčasno razrešitev direktorja Moderne galerije Aleša Vaupotiča, ki je ustanovo vodil dve viharni leti. V trenutku, ko bi postopke morali končati, pa je dosedanji direktor priznal poraz in ministrici za kulturo Asti Vrečko, ki ga je že večkrat pozvala k odstopu, poslal odstopno izjavo. Ministrica je ponujeni odstop sprejela in vodenje Moderne galerije bo s 1. junijem zaupala v. d. direktorici Martini Vovk, ki je v tej hiši doslej opravljala delo kustosinje.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Kultura
Zakaj je bila protivojna slika Miriam Cahn razumljena kot upodobitev pedofilije?
V uglednem pariškem razstavišču Palais de Tokyo si je še vse do nedelje, 14. maja, mogoče ogledati retrospektivno razstavo ene najbolj priznanih švicarskih vizualnih umetnic Miriam Cahn. Danes 73-letna umetnica, katere dela hranijo številni najuglednejši muzeji sodobne umetnosti, se že vseskozi osredotoča na žgoča družbena vprašanja, od neenakosti med spoli do onesnaževanja okolja, od vojn do nasilja. O teh temah govorijo tudi dela na pariški razstavi, kjer jih je na ogled približno 200, a le eno je sprožilo tako burne odzive, da je o tem, ali bi ga bilo treba umakniti izpred oči javnosti, odločalo sodišče.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Kultura
Medtem ko agoniji na RTV Slovenija, ki jo v šahu držijo nameščenci stranke SDS, ni videti konca, je žarek upanja te dni posvetil v drugo javno ustanovo, ki se spopada z brutalnimi posledicami nameščanja s politiko zlizanega, a nekompetentnega kadra na vodstvene položaje. Ministrstvo za kulturo je v torek za Slovensko tiskovno agencijo potrdilo, da je začelo postopek predčasne razrešitve direktorja Moderne galerije Aleša Vaupotiča.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Kultura
Ko je podjetje Microsoft 24. avgusta 1995 predstavilo novi operacijski sistem Windows 95, je bila to ena od novic leta. Seveda ne le zato, ker je Microsoft v oglasno kampanjo, v kateri so med drugim sodelovali The Rolling Stones, Jennifer Aniston in Matthew Perry, vložil 226 milijonov evrov, ne, novica leta je bil že sam operacijski sistem, ki so ga še pred uradno predstavitvijo prodali v 11 milijonov izvodih, saj je s svojo inovativnostjo in do uporabnika prijaznejšimi rešitvami pomembno prispeval k strmemu porastu uporabe računalnikov in spleta po vsem svetu. V Sloveniji pa je bil tedaj še dodaten razlog za veliko priljubljenost novega Microsoftovega operacijskega sistema: njegov slovenski prevod.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Kultura
Če kje še vedno hranite udobne nihajne stole s sedalom in naslonjalom iz ratana, spletenega v mrežasti vzorec z drobnimi luknjicami – stole, na kakršnih so pred približno štirimi desetletji obedovali v številnih slovenskih gospodinjstvih –, je morda čas, da jih prinesete z zaprašenega podstrešja ali iz kleti in spet namestite v kuhinjo oziroma jedilnico. Ratan je po letih nezanimanja zanj, ko se je obdržal le še na trpežnih balkonskih sedežnih garniturah, zadnja leta namreč dočakal veliko vrnitev. Lahki prožni les tropske vzpenjavke se danes bohoti na več predmetih za opremo domov kot kadarkoli doslej, denimo na elegantnih lučeh, posteljnih vzglavjih, ličnicah predalov in vratih omar, okrasnih loncih za rože, predelnih stenah.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Kultura
V soboto, 8. aprila, je minilo 50 let, odkar je umrl slikar Pablo Picasso, eden največjih umetnikov 20. stoletja, za marsikoga največji. Obletnico je pospremilo in jo še bo približno 50 razstav v Evropi in ZDA, vendar se te dni ne vrstijo zgolj hvalospevi Picassovi neverjetni slogovni raznovrstnosti, kompleksnosti in inovativnosti, s katerimi je premikal meje umetnosti in ki še danes navdihujejo umetnike po vsem svetu. Slišati je tudi pozive k premisleku, ali si še tako vrhunski umetnik, če je bil kot človek zelo krut in mizogin, sploh še zasluži kultni status ali pa bi ga morala, vsaj deloma, doleteti kultura črtanja.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Kultura
Prejšnji torek, 21. marca, je ves svet praznoval svetovni dan poezije. Že skoraj četrt stoletja je tako na pobudo Unesca, ki s tem podpira jezikovno raznolikost in krepi ogrožene jezike. Temu poslanstvu je generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay ostala zvesta tudi v letošnji poslanici, v kateri je zapisala, da poezija bogati dialog in spodbuja napredek človeštva.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Kultura
Svet javnega zavoda Moderna galerija je v zadnjem času sprejel dve pomembni odločitvi. Na seji, ki je bila prejšnji ponedeljek, je odločal o tem, ali bo potrdil poročilo o poslovanju te nacionalne kulturne institucije v lanskem letu – ali ne. Ni ga potrdil. Na seji, ki je bila ta ponedeljek, pa je odločal o tem, ali bo potrdil program, ki je v obeh enotah Moderne galerije, v razstavišču na Cankarjevi ulici v Ljubljani in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, predviden za letos – ali ne. Tudi tega ni potrdil. Podporo je torej odrekel dvema temeljnima, najpomembnejšima dokumentoma, ki ju je pripravil direktor Aleš Vaupotič. Enako je pred tem glasoval tudi strokovni svet Moderne galerije.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Družba
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk je Inštitut 8. marec javnost pretresel z ugotovitvijo, da pravica do umetne prekinitve nosečnosti v naši državi ni zagotovljena vsem. Pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok bi morali imeti vsi brez izjeme. V Jugoslaviji je bila zakonsko urejena že davnega leta 1952, dve desetletji pozneje je bila zapisana v ustavo nekdanje države, že od samega začetka je zapisana tudi v slovensko ustavo. Kako je torej mogoče, da ta pravica danes ni zagotovljena vsem?
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na položaju nasledila Vaska Simonitija, ki se je nad svojim resorjem dve leti grobo izživljal. Njegova nasilna politika, ki je teptala strokovne ljudi in odločitve, je bila le vrh ledene gore, saj težav v kulturi že prej ni manjkalo. Desetletja se kopičijo sistemske težave in tudi zato ima večina kulturnih delavcev danes zelo nizke prihodke. Sedanja ministrica je doktorica umetnostne zgodovine, kustosinja razstav, tudi na mednarodni ravni, je docentka in znanstvena raziskovalka na ljubljanski Filozofski fakulteti. Tudi sama torej izhaja iz kulture in pri svojem delu se je največ posvečala slovenski in jugoslovanski umetnosti 20. stoletja. Ko je postala ministrica, je napovedala, da se bo lotila obojega: sporne Simonitijeve zapuščine in zavoženega kulturnega sistema.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika
Osmi marec, mednarodni dan žensk, je eden najpomembnejših praznikov. Ne le zato, ker se na ta dan spominjamo vseh tistih, ki so s svojim pogumom in upornostjo ženskam omogočili, da niso za vedno ostale obsojene na zgolj dve mogoči življenjski usodi, na vlogo gospodinje ali spolne delavke, temveč danes lahko, četudi, žal, še zdaleč ne povsod po svetu, opravljajo delo po svoji izbiri, volijo in svobodno odločajo o svojem telesu. Vseeno 8. marec ni le dan za spominjanje. Je praznik, zazrt v prihodnost. Je dan, ko si mora družba, če tega že ni zmožna početi vsak dan, javno priznati, da boj za enakost vseh ljudi ne glede na spol niti približno še ni končan.
-
Plesalec, koreograf in režiser Matjaž Farič je za spletni medij N1 prvič javno spregovoril o pritiskih med režiranjem letošnje državne proslave ob dnevu kulture. O tej se še vedno govori, predvsem zaradi protesta Svetlane Makarovič zoper upravni odbor Prešernovega sklada, ki je proslavo pripravil, pa tudi zaradi nagačenega zajca v odlomku iz lutkovne predstave Tina Grabnarja.
-
Slikar Arjan Pregl nad sovražni govor na Twitterju z umetnostno vzgojo
Slikar Arjan Pregl je na spletnih družbenih omrežjih skorajda vsak dan deležen žaljivk in groženj. To še zlasti velja za njegovo udejstvovanje na Twitterju, kjer se v uporabnike zaganja neobvladljiva četa anonimnih desno usmerjenih trolov, katerih namen je blatenje tistih, ki so po njihovem mnenju nasprotniki stranke SDS.
-
Bil je torek, 6. junija 2022, ko se je po spletu kot požar razširila vest, da Narodni muzej Slovenije že čez dva dneva vabi na odprtje razstave Popotovanja, kjer bo na ogled kar 160 slik najpomembnejših slikarjev, kar jih premore zgodovina umetnosti. Med drugim Vincenta van Gogha in Pabla Picassa, pa Henrija Matissa, Edgarja Degasa, Henrija de Toulouse-Lautreca, Joana Mirója, Josepha Williama Turnerja, Edvarda Muncha, Kazimirja Maleviča, Marca Chagalla ... Zvenelo je popolnoma nadrealistično: slike modernističnih slikarskih superzvezdnikov so praviloma na ogled v najuglednejših tujih razstaviščih, kjer jih že leta ali vsaj mesece pred odprtjem izdatno promovirajo, pri nas pa naj bi obsežno razstavo njihovih del dočakali kar takole čez noč? In omogočili nam je ne bi veliki tuji muzeji ali nesramno bogati tuji zbiratelji, temveč družina Boljkovac iz Slovenije, ki naj bi teh 160 del hranila v svoji poznavalcem dotlej nepoznani zasebni slikarski zbirki? In zdaj naj bi jo prvič javno razstavili?
-
Ko se je Svetlana Makarovič takoj po koncu državne proslave ob dnevu kulture povzpela na oder Cankarjevega doma in v znak protesta povedala pesem Zla runa, je velik del dvorane vstal in ji namenil dolg, bučen aplavz. Drugi so obsedeli v tišini, tretji osupli, povešenih nosov. Nekdo pa je kriknil: »Utihni, coprnica!« Majda Širca, nekdanja ministrica za kulturo, je, kot je pozneje napisala v kolumni za Siol, sedela dovolj blizu, da je slišala, kdo je veliki pesnici, pisateljici, šansonjerki in dramski igralki, ki šteje 84 let, namenil ta izraz, ki ima v naših krajih dolgo, večstoletno tradicijo. Kot zmerljivka je bil vedno uperjen zoper ženske, ki so izstopale s svojo avtonomnostjo, z avtonomnimi dejanji, prepričanji, podobo ali vsem skupaj.
-
Velika umetnica / Tudi tokratni protest Svetlane Makarovič je ultimativno etično dejanje
Državne proslave ob kulturnem prazniku so bile vedno priložnost za protest, kritično misel. To je razumljivo. Namreč kdo, če ne umetniki, nam vedno znova nastavlja ogledalo, kdo družbo nenehno opozarja na vse, kar je v njej spornega. Na proslavah so odmevali govori tedanjega predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja zoper do kulture ignorantsko politično elito, govorilo se je o svečah, prižganih pred Cankarjevim domom, zažganih kontrabasih, manifestih. Največ prahu pa je dvignil protest Svetlane Makarovič, njena zavrnitev Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2000.
-
Drago Ivanuša / »Država brez kulture je zgolj kapitalistična institucija«
Drago Ivanuša (rojen leta 1969) je eden izmed naših vrhunskih skladateljev, pianistov in harmonikarjev in hkrati eden najdejavnejših. Od samega začetka, ko je, kot je nekoč v Delu zapisala Vesna Milek, v gledališče priletel kot »nekakšen mladi Franz Liszt, karizmatičen, divji, z nerazložljivo iskro norosti, erosa in melanholije prekmurskih ravnic«, ustvarja glasbo za predstave. Danes je njegov opus osupljiv, poleg glasbe za 150 gledaliških predstav je ustvaril še glasbo za več deset filmov in nešteto drugih izjemno raznolikih glasbenih projektov. Med temi so tudi klavirski solo La Bête Humaine, ki ga lahko razlagamo kot odziv na aktualne napetosti v družbi, unikatni glasbeno-pesniški tandem z Anjo Zag Golob in zasedba Magnetik, v kateri delujejo samosvoji glasbeniki. Za te tri projekte – obenem pa še za gledališko glasbo za trilogijo Cement in predstavo Ali: Strah ti pojé dušo, vse je režiral Sebastijan Horvat – bo te dni prejel najvišje državno priznanje za umetniško ustvarjanje, nagrado Prešernovega sklada.
-
Svetlana Makarovič je po 23 letih pripravljena sprejeti Prešernovo nagrado
Nedavna pričevanja več redovnic o domnevnem duševnem, telesnem in spolnem nasilju, ki naj bi ga bil nad njimi dolga leta izvajal pater Marko Rupnik, niso pripeljala le do tega, da je katoliška cerkev o tem doslej pod preprogo pometenem primeru spregovorila javno, temveč nepričakovano tudi do tega, da bo Prešernova nagrada, ki jo je Svetlana Makarovič pred 23 leti zavrnila, kot kaže, vendarle končala v njenih rokah.
