Vanja Pirc
-
Kdaj bo konec agonije v Moderni galeriji?
Vse več je indicev, da bi se agonija, v kateri se je Moderna galerija znašla po verižni čistki, ki jo je Janševa vlada izpeljala med direktorji državnih muzejev, lahko končala. Aprila 2021 je njen direktor postal Aleš Vaupotič, položaj pa je prevzel, čeprav ni bil ne najmočnejši, ne najbolj kompetenten, ne najbolj izkušen kandidat, prav tako ni imel podpore sveta in strokovnega sveta te ustanove, imel je »le« podporo ministra Simonitija in njegovih prišepetovalcev, ki so razpisne pogoje priredili posebej zanj. Od takrat je Moderna galerija talka tega politično vsiljenega položaja, v katerem je najkrajšo, žal, potegnil njen ugled doma in na tujem.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Sredi decembra je vlada spremenila sklepe o ustanovitvi treh nacionalnih muzejev – Moderne galerije, Prirodoslovnega muzeja in Narodnega muzeja Slovenije. V vseh treh je zaostrila pogoje za imenovanje direktorja in spremenila sestavo svetov. Novosti so ob burnem političnem dogajanju ostale spregledane, a si zaslužijo pozornost, saj bodo omogočile ureditev razmer v muzejih, ki so zaradi različnih razlogov najbolj ranljivi. Še zlasti pomembne so za zaposlene v Moderni galeriji, ker jim vlivajo prepotrebno upanje, da se bo agonija, v katero jih je pahnil prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti s svojo buldožersko politiko, morda vendarle končala. Za nekatere prepozno; zaradi nevzdržnih razmer sta odpoved dala že dva kustosa od sedmih, ki so ključni strokovnjaki tega muzeja.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Kultura
Evropski oskar za slovenski film
Slovenski film je dosegel izjemen mednarodni uspeh. Že res, da so nas domači filmski ustvarjalci zadnja leta razvadili in njihovi filmi premiere redno doživljajo na pomembnih mednarodnih festivalih in tam osvajajo tudi nagrade, tokrat pa jim je prvič uspelo seči po nagradi Evropske filmske akademije, ki – poleg canskih in beneških – velja za najuglednejšo v Evropi. Prvi evropski »oskar« za slovenski film je pripadel režiserki in scenaristki Urški Djukić oziroma njenemu kratkemu filmu Babičino seksualno življenje.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Že vse od konca šestdesetih in še bolj od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je jasno, da Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), naš najpomembnejši varuh kulture in znanja, s tem pa tudi zgodovine, ki od leta 1941 domuje v eni najpomembnejših in najlepših Plečnikovih ljubljanskih arhitektur, poka po šivih. Tedanji ravnatelj Jaro Dolar se je boril za dograditev dodatnega poslopja in se leta 1974 pomirjen upokojil prav zato, ker je od oblasti dobil zagotovilo, da ga bodo v kratkem postavili. A to se ni zgodilo – ne tedaj ne v naslednjih petih desetletjih.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Kultura
Ko so Urbana Kodra, ki se je najprej uveljavil kot izvrsten trobentač in nato še kot skladatelj, povabili, naj napiše glasbo za film Cvetje v jeseni, se je skupaj z ženo Heleno, priznano filmsko ustvarjalko, najprej odpravil na Židovsko ulico v njuni domači Ljubljani. Prav tja, kjer se je ded Urbana Kodra nekoč srečeval s pisateljem Ivanom Tavčarjem, avtorjem povesti, po kateri so snemali istoimenski film. Ja, bila sta prijatelja, in kadar sta se dobila v tisti mali ulici sredi mesta, sta jedla golaž in se hudovala nad klerikalci. Tavčar pa je v povest Cvetje v jeseni umestil celo na domačijo prijateljevega deda – dom glavne junakinje, Presečnikove Mete, je bil namreč dom prapradeda Urbana Kodra. Zato je moral na Židovsko ulico in vse to vsrkati, o vsem tem premisliti. In ko se je vrnil domov, se je usedel za klavir in napisal vse teme za film. »Naslednji dan sem povabil režiserja Matjaža Klopčiča na radio in mu jih v studiu zaigral. Nekaj časa je bil tiho, potem pa je dejal: ’Obljubi, da ne boš ničesar spremenil,’« se je spominjal v intervjuju za Nedeljski dnevnik konec leta 2018. Potem se je staro leto prevesilo v novo in veliki glasbeni ustvarjalec je za vedno odšel.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Družba
Nedopustni poseg v svobodo izražanja
V starem jedru Ljubljane se je v nedeljo, 6. novembra, odvil umetniški dogodek v sklopu koncertnega cikla Jazz klub Mezzoforte. Ker je šlo za dogodek na prostem, je umetnik Žiga Pilih ob glasbeni spremljavi, za katero je tokrat poskrbel kontrabasist, svoj, performativni del izvedel tako, da je s kredo pisal družbeno kritična sporočila po javni površini. Na Šuštarskem mostu je denimo izrazil podporo Avtonomni coni Rog, kjer je do njene nasilne izselitve s strani občine deloval tudi sam. Zavzel se je proti sežigalnici, ki ji je mestno vodstvo naklonjeno, okoljevarstveniki pa ne. Pred mestno hišo pa je napisal »Rekviem za prašiča Napoleona«. S tem je spomnil na Orwellovo klasiko Živalska farma, v kateri se živali rešijo človeške nadvlade in živijo v slogi, dokler se prašiči nasilno ne povzdignejo nad ostale in postanejo enako kruti kot ljudje. Zaradi teh napisov, narejenih s kredo, mu je mestno redarstvo izreklo globo v višini 208,65 evra.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Kultura
Pesnik upora / Vasko Simoniti letošnjega leta ni želel posvetiti Kajuhu ...
Vlada se je te dni na pobudo ministrstva za kulturo odločila, da bo leto 2023 leto Karla Destovnika - Kajuha. S tem se bo država poklonila pesniku, ki je ustvarjal v obdobju tik pred drugo svetovno vojno in med njo ter čigar literarno delo »ni le dokument takratnega časa, temveč obenem izpoveduje najglobljo in najbolj čisto, nadčasovno človečnost«.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
Kot vse kaže, se bo naš najmlajši nacionalni muzej, Muzej slovenske osamosvojitve, v zgodovino zapisal tudi kot muzej z najkrajšim stažem. Marca 2021 ga je v naglici ustanovila vlada Janeza Janše, pa ne zato, ker bi takšen muzej potrebovali, temveč zato, da bi SDS v njem lahko uveljavila svojo, ideološko obarvano različico osamosvojitve, po kateri naj bi bil za odcepitev Slovenije od Jugoslavije zaslužen predsednik stranke Janez Janša. Tako ne preseneča, da so se za ustanovitev novega muzeja zavzemali le privrženci SDS in njenih civilnodružbenih podaljškov, kot je Združenje za vrednote osamosvojitve. Zgodovinska stroka pa mu je odločno nasprotovala, saj se s tematiko 20. stoletja in s tem tudi z osamosvojitvijo kakovostno ukvarjajo že najmanj trije slovenski muzeji. Prav te bi moral novi muzej tudi prositi za predmete iz njihovih zbirk, da bi sploh lahko sestavil svojo.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Kultura
Možnost nenehnega, sproščenega, igrivega prehajanja meje med bratskima republikama, kasneje novonastalima državama, je od nekdaj veljala za enega največjih čarov kopanja v reki Kolpi, po hrvaško Kupi. Zabredel si v reko, ki se vije med idiličnimi nabrežji in gozdovi, in zdaj si bil v Sloveniji, tri zamahe kasneje na Hrvaškem. Pa spet tu in spet tam. Seveda ni naključje, da se je meja vzpostavila prav na sredini rečne struge, stoletja so ljudje na tem prostoru živeli skupaj.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
Po Ruplu odhaja tudi Vaupotič?
V torek je s položaja odstopil Dimitrij Rupel, direktor Javne agencije RS za knjigo (JAK). Leta 2021 je bil na ta položaj imenovan brez ustreznih kompetenc, njegov mandat pa si bomo zapomnili predvsem po katastrofalno vodenem projektu gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki nas čaka leta 2023. Ruplova predhodnica Renata Zamida je za ta projekt dobesedno živela. A morala je oditi, saj Frankfurta ni želela podrediti spregi politike Vaska Simonitija in poslovnih apetitov založnika Mitje Čandra.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Kultura
Moderna galerija je ena od javnih institucij, v katerih se je pod prejšnjo vlado začelo izvajati hudo nasilje nad delovnim kolektivom. To nasilje se z nastopom nove vlade ni končalo. Ne, Golobova vlada direktorja naše osrednje kulturne institucije za moderno in sodobno umetnost, ki zaposlene strokovnjake že dobro leto ignorira in deluje celo v nasprotju z njihovimi strokovnimi priporočili, vse do danes ni zamenjala. Razmere pa postajajo vse bolj kritične.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Kultura
Eno njegovih najbolj ikoničnih umetniških del, tistih, po katerih ga pozna ves svet, je Venera cunj. Gre za instalacijo, katere prva ključna sestavina je Venera, rimska boginja ljubezni, lepote in plodnosti. Njen goli kip v človeški velikosti si lahko ogledamo le s hrbtne strani, saj je obrnjen proti drugi ključni sestavini instalacije – kopici pisanih, rabljenih, zavrženih cunj. Ta je tako zelo velika, ogromna, še nekoliko višja od Venere, in tako zelo ji je blizu, da se nanjo lahko prisloni. Njen obraz se ob stiku z gmoto iz tekstila pogrezne globoko vanjo. Ne vidimo ga.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Kultura
Taktike preživetja v času avtoritarne Janševe vlade
Oddaja Tarča je prejšnji teden pod drobnogled vzela »afero Fotopub« oziroma razkritje spolnih zlorab v kulturi. Sledil je plaz kritik – predvsem zaradi nenavadno prizanesljivega intervjuja z glavnim osumljencem Dušanom Smodejem.
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Politika
Napoved novega kulturnega modela
Ministrstvo za kulturo je dobilo nov direktorat. Dosedanjim direktoratom za ustvarjalnost, kulturno dediščino in medije se je pridružil direktorat za razvoj kulturnih politik, s čimer je ministrica Asta Vrečko sektorju poslala pomemben signal, da bodo njene prednostne naloge – poleg odprave posledic dvoletne vladavine Vaska Simonitija – usmerjene tudi k napovedanim sistemskim spremembam dosedanjega kulturnega modela.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Kultura
Včeraj paraziti, danes sprevrženci, jutri ...?
Skorajda čez noč smo se znova znašli sredi novega političnega napada na področje kulture. Stranka SDS je vse od aprilskega poraza na državnozborskih volitvah potrpežljivo prežala na trenutek, ko bo lahko z nabitimi topovi spet udarila po njem. In ko so se na Instagramu in nato še v medijih začela vrstiti srhljiva pričevanja o spolnih napadih organizatorja kulturnih dogodkov Dušana Josipa Smodeja, je izkoristila trenutek. In napadla vse po vrsti. Ne le Smodeja, ki so mu očitane resnično grozljive stvari, kazniva dejanja, od neželenega omamljanja mladih žensk in deklet z drogo GHB do nasilja in spolnih napadov, ob tem pa še sporna poslovna praksa, vse to zdaj preiskuje policija, temveč celotno področje kulture, celotno polje sodobne umetnosti, vse umetnike, nevladne organizacije. »Vsi vpleteni, vsi obremenjeni,« je eno od glasil iz propagandne mašinerije stranke SDS te dni z vso resnostjo citiralo spletnega anonimneža. »Na mlade v Ljubljani preži past razvratne umetniške scene,« je kričalo isto spletno glasilo. »Samo /.../ za radiator priklenjena drogirana dekleta so umetnost, ki jo financira ta država!« so anonimni spletni troli kričali na družbenem omrežju Twitter.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Politika
Potem ko je ministrstvo za kulturo prevzela Asta Vrečko, si je kulturni sektor, nad katerim se je njen predhodnik Vasko Simoniti dve leti izživljal, oddahnil. To ni pretiravanje – po arogantnem ministru, ki je akterje v svojem sektorju preziral, ki je vsako kritiko kaznoval, najraje z umikom javnega sofinanciranja, in ki se je pri sprejemanju strokovnih odločitev ničkolikokrat postavil nad stroko, je ekipa nove ministrice z napovedjo, da bo kulturnemu sektorju naklonjena in da se zaveda, da mora ministrstvo delovati predvsem kot njegov podporni servis, hitro pridobila simpatije kulturniške srenje. Še toliko bolj po tem, ko ji je v kratkem času uspelo v katero od najbolj žgočih tematik tudi poseči – nazadnje sta se s predsednikom vlade javno zavezala, da se bo prepotrebna obnova ljubljanske Drame, ki jo je Simoniti onemogočil, nadaljevala. Pa vendar pri nekaterih najbolj problematičnih ostalinah Simonitijevega mandata nova ministrska ekipa ne ukrepa, čeprav bi morala, in to takoj. Najočitnejši je primer Moderne galerije.
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Kultura
Prejšnji petek sta naše osrednje gledališče, Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana, skupaj obiskala predsednik vlade Robert Golob in ministrica za kulturo Asta Vrečko. Njuna gostiteljica, ravnateljica ljubljanske Drame Vesna Jurca Tadel, je ob tem pripomnila, da se še nikoli doslej ni zgodilo, da bi njihovo hišo hkrati obiskala dva najvišja vladna predstavnika. A stanje je tako žgoče, da je terjalo skupen obisk. In zdaj bo terjalo tudi skupno ukrepanje.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Kultura
Letošnji julij je zaznamovala peklenska vročina, a začel se je z neurji. Večja količina dežja, ki se je z neba v kratkem času zlila v torek, 5. julija, je v Ljubljani povzročila poplavljenje številnih objektov, podvozov in severne mestne obvoznice. Tisti večer je znova popustila tudi streha Moderne galerije. Ta jo je resno skupila že devet mesecev prej, med hudim neurjem septembra lani, ki se je končalo s poplavo depojev in razstavnih prostorov v desnem krilu te nacionalne kulturne ustanove, iz katerih so zaposleni komajda rešili umetnine. Tokratna poplava ni bila tako uničujoča, predvsem zato, ker je glavnina neurja središče prestolnice k sreči zaobšla. A streha je kljub temu popustila. Voda je vdrla v osrednjo dvorano in pisarne.
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Svet
Gibanji #metoo (Jaz tudi) in #blacklivesmatter (Življenje temnopoltih šteje) sta prejšnji teden dočakali pomembno novo zmago, tokrat skupno. Sodišče je 55-letnega ameriškega nekdanjega glasbenega zvezdnika R. Kellyja, najbolj znanega po hitu I Believe I Can Fly iz leta 1996 in svoj čas razglašenega celo za kralja R & B-ja, obsodilo na 30-letno zaporno kazen zaradi izsiljevanja in trgovine z ljudmi. Čeprav se je sojenje osredotočilo na pričevanja 11 žrtev, je v svoj krog, pravzaprav kult, zmamil na stotine mladoletnih temnopoltih deklet, starih tudi zgolj 13 let. Nato jih je po vnaprej vzpostavljenem sistemu, pri katerem je imel pomagače, zmanipuliral, da so postale njegove spolne sužnje, jih zadrževal proti njihovi volji, ustrahoval, se izživljal nad njimi ter jih fizično in psihično povsem razčlovečil. Številne še desetletja kasneje trpijo in potrebujejo strokovno pomoč.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Kultura
Ljubljano je lani, bil je predzadnji septembrski dan, presenetilo hudo neurje z rekordno količino padavin. Poplavilo je več kot 500 objektov, med njimi tudi nekaj pomembnih kulturnih institucij. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je moralo zaradi vode, ki je drla po stopnicah, denimo prekiniti predstavo in občinstvo evakuirati. Iz Moderne galerije pa so zaposleni komajda pravočasno rešili Picassove ilustracije, ki so jih tisti dan šele namestili na stene, ker se je bližalo odprtje razstave. To smo mesec dni pozneje vseeno dočakali, saj so razstavo prestavili v drugo enoto iste institucije, v Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Moderna galerija pa je ostala zaprta. Čakala je na obnovo. In danes, devet mesecev pozneje, nanjo še vedno čaka. Medtem ko so v ljubljanski Drami škodo že sanirali, so v Moderni galeriji uspeli izbrati le izvajalca, ki bo poskrbel za zgolj eno od faz obnove. Izbor drugih jih šele čaka, saj tudi finančni načrt obnove vse doslej ni bil zagotovljen, svet Moderne galerije ga je na predlog direktorja potrdil v te dni. Pravzaprav je osupljivo, da se devet mesecev po neurju na obnovo šele pripravljajo, da jo šele načrtujejo. Vendarle gre za eno naših najpomembnejših kulturnih institucij, za enega najpomembnejših razstavnih prostorov.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Kultura
V Kasslu že skoraj sedem desetletij pripravljajo Documento, eno najpomembnejših mednarodnih razstav sodobne umetnosti, zaradi katere to nemško mestece vsakih pet let obiščejo ljubitelji umetnosti z vsega sveta. Letošnja, 15. Documenta, ki so jo odprli pred dvema tednoma, pa pozornosti največjih svetovnih medijev ne priteguje toliko z razstavljenimi umetninami, čeprav jih je pripravilo rekordnih 1500 umetnikov. Ne, večino razstavljenih umetnin so skoraj povsem zasenčili škandali, vandalizem in rasizem.
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Svet
Pod okriljem evropskega parlamenta v Bruslju deluje tudi Hiša evropske zgodovine, muzej o nadnacionalnih pojavih, ki so sooblikovali našo celino. Na najnovejši razstavi Ko zidovi spregovorijo, ki so jo odprli aprila letos in bo na ogled še vse do novembra, so na ogled plakati iz naše bližnje zgodovine, kritični do družbenega dogajanja. Številni so odmevali, nekateri so bili tudi prepovedani. Eden izmed slednjih pa je zdaj razburil še trideset skrajno desnih evroposlancev, in to tako zelo, da od direktorja muzeja zahtevajo, naj ga nemudoma odstrani z razstave in s tem tudi iz evropskega parlamenta.
-
30. 6. 2017 | Družba
»Če sem karkoli obžalavala, je poniknilo med množico zadovoljivih odločitev«
V ljubljanski soseski Trnovo, v hiši, odmaknjeni od mestnega vrveža ter obdani z bujnim zelenjem in cvetočimi rožami, živi sivolasa gospa, ki se je v zgodovino zapisala že ob začetku svoje kariere – bila je namreč ena naših prvih ilustratork. Vendar pa se v zgodovino še zdaleč ni zapisala le kot ena naših prvih, temveč s svojim opusom tudi kot ena naših najizjemnejših ilustratork.
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Politika
Janševa vlada občutno zvišala plačo Dimitriju Ruplu
Te dni mineva natanko leto dni, odkar je Dimitrij Rupel postal direktor Javne agencije RS za knjigo (JAK), sprva kot v. d. direktorja in kasneje direktor s polnimi pooblastili. Njegovo imenovanje so pospremili burni odzivi, saj je bil na položaj imenovan, potem ko je Janševa vlada po seriji pritiskov razrešila dotedanjo direktorico Renato Zamida, in to v ključnem obdobju za JAK, v času priprav na veliki mednarodni Frankfurtski knjižni sejem, na katerem bo naša država leta 2023 osrednja gostja. Pri prizadevanjih za to ugledno gostovanje je ključno vlogo odigrala prav Renata Zamida. Ja, delala je dobro, bila je spoštovana, a ker se ni podredila vplivnim založniškim lobijem, povezanim z vlado, je morala oditi.
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Politika
Lansko pomlad je na pobudo ministrstva za kulturo nastal vodnik po naših javnih muzejih in galerijah. Časa za pripravo je bilo malo, saj so na ministrstvu načrtovali, da bi vodnik delili v času predsedovanja Slovenije svetu EU, od katerega nas je tedaj ločilo le še nekaj tednov. Kljub temu so urednice publikacijo Po stopinjah dediščine, kjer se prepletajo angleška in slovenska besedila, pripravile pravočasno. A vodnika v dar na koncu ni dobil nihče.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Družba
TV Slovenija ob torkih zvečer že leta predvaja odlične tuje in domače dokumentarce, ki obravnavajo najaktualnejše družbene teme. V ta »elitni« termin je bil že pred meseci umeščen domači dokumentarno-igrani film Ključ režiserja Janija Severja o odločno premalo raziskani temi – prostituciji v Sloveniji. Napovednik je sporočal, da bo film na ogled ta torek. A tik pred zdajci je bil odpovedan, TV Slovenija pa je namesto njega predvajala prvi del hrvaške igrano-dokumentarne serije Jugoslovanske tajne službe.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Kultura
Muzej slovenske osamosvojitve, ena ključnih prednostnih nalog, ki si jih je v kulturi zastavila sedanja vlada, je pred mesecem presenetljivo potihoma, skorajda neslišno dobil prvega direktorja. Najmlajšega med slovenskimi nacionalnimi muzeji, z ustanovitvijo katerega je vlada izjemno hitela, čeprav se z obdobjem osamosvojitve kakovostno ukvarjajo že trije delujoči muzeji, in je zanj, čeprav je do številnih drugih vej kulture izjemno stiskaška, zagotovila zajetna sredstva, bo vodil zgodovinar dr. Željko Oset.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Kultura
So k imenovanju Aleša Vaupotiča pripomogla tudi osebna poznanstva?
Znano je, da se je minister za kulturo Vasko Simoniti med prijavljenimi na razpise za direktorje nacionalnih muzejev v letih 2020 in 2021 odločal izključno na podlagi priporočil, ki so jih pripravile komisije, sestavljene iz njegovih podrejenih, praviloma kadrov stranke SDS in vplivnih javnih uslužbencev. Med temi je bila tudi Judita Krivec Dragan, na ministrstvu že leta zaposlena kot skrbnica Moderne galerije, pa tudi Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Gre za pomembno birokratko, katere vpliv se je pod ministrom Simonitijem še povečal, saj sta si oba želela imeti več besede v javnih institucijah pod njunim patronatom.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Kultura
»Zdi se mi, da sem prava oseba v pravem trenutku na pravem kraju. In ta kraj je moj dom.« S temi besedami, povedanimi za Slovensko tiskovno agencijo, je zgodovinarka Kaja Širok prejšnji teden pospremila odločitev novogoriških mestnih svetnikov, da prav njej prepustijo vodenje novoustanovljenega javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture. Ta namerava Novo Gorico in Gorico, mesti na meji med Slovenijo in Italijo, čez tri leta spremeniti v osrednje evropsko kulturno dogajališče. To bo prva evropska prestolnica kulture (EPK) na meji dveh držav oziroma brez meja.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Kultura
Proti popolni nekompetentnosti
V ponedeljek, na isti dan, ko so se zaposleni na RTV Slovenija odločno uprli napadalnemu vmešavanju vladajoče politike v njihovo hišo, je prekipelo tudi zaposlenim v Moderni galeriji, naši osrednji kulturni ustanovi za sodobno vizualno umetnost. Jasno in glasno, z imeni in priimki, ki so jih prispevali skoraj vsi zaposleni, od direktorja Aleša Vaupotiča zahtevajo odstop, od vlade in ministra za kulturo Vaska Simonitija pa takojšnjo direktorjevo razrešitev.
