Grega Repovž
-
Svetlana Makarovič: »Če rečem sovraštvo, pomeni to sovraštvo.«
Sedela sva v kuhinji v njenem malem ljubljanskem stanovanju. Zelo skromno bivališče je to, prijetno, a skromno. Stara električna peč je brnela, zunaj pa je sijalo sonce. Sedela sva v njeni kuhinji, kadila in se čudila tistemu svetu tam zunaj. Najina tema je bila neumna. Že deset dni jo napadajo, ker je v intervjuju za Siolov portal rekla, da sovraži RKC. Oglasili so se seveda na desni, a tudi sirene na levi so zakričale: ne, besede sovražiti pa tudi Svetlana Makarovič ne sme uporabiti! Ni primerno! To je sovražni govor!
-
Čeprav je kronanje koalicijske pogodbe zasenčilo nastop predsednika republike Danila Türka, se je treba ustaviti ob njegovi odločitvi, da ne bo niti formalno predlagal Janeza Janše za mandatarja za sestavo vlade. To vseeno, torej kljub vsemu, kar Janša je in predstavlja, ni bila lahka odločitev. S tem je predsednik republike dal jasno sporočilo tako volivcem kot tudi mednarodni javnosti. Janši pa je vzel pomemben del legitimnosti. Sporočil je, da bo sicer imenovanje Janše za mandatarja legalno, vendar pa je nanj položil trdo senco.
-
Predsednikova poteza: Čista in predvsem čistilna
Nobenega dvoma ni, da predsednik republike Danilo Türk s predlogom, naj stranke za naslednjega slovenskega predsednika vlade imenujejo Marka Voljča kot nekoga tretjega, ki ni ne Janković ne Janša, misli resno. Türk preprosto ni človek, ki bi bil zmožen dajati takšne predloge zgolj zato, da bi se na primer zavaroval pred politično kritiko.
-
Marjan Podobnik je imel problem. Bil je december 1996, volitve so bile mimo, na volitvah je sicer zmagala LDS Janeza Drnovška, a je leva koalicija LDS, ZLSD in DeSUS skupaj zbrala le 43 glasov, skupaj s poslancema manjšine jih je imela 45. A to ni bil problem Marjana Podobnika. Podobnikova SLS je imela namreč z 19 poslanci največjo poslansko skupino na desnici. Njegova stranka je bila druga največja v parlamentu, hkrati pa je imela skupaj s SDS Janeza Janše in SKD Lojzeta Peterleta 45 poslancev. Podobnik je mislil, da lahko tudi on postane premier.
-
Nove vloge: Kdo bo premier in kdo opozicijski voditelj
Ni treba biti moder, da bi vedeli, kaj bomo dobili v naslednjih tednih v Sloveniji. Vlado. Načelno to velja pozdraviti. Že od konca lanskega poletja imamo namreč le vlado, ki opravlja tekoče posle, oziroma slabo polovico normalne vladne ekipe. In priznajmo ji: zelo dobro je funkcionirala. V resnici že dolgo nismo imeli tako mirno in spokojno delujoče vlade. Ministri in državni sekretarji so delali, Pahor pa ni prirejal svojih hokuspokus tiskovnih konferenc. Zgled vlade.
-
Slovenija ima res smolo, z ameriškimi veleposlaniki namreč. Američanom uspe v to državo vedno znova poslati neke runklje. Si res nihče malce širšega pogleda na svet ne želi priti sem? Kako si drzne sedanji veleposlanik Joseph Mussomeli klicati predsednike strank in pošiljati svoje sle okoli, da bi sporočali, kakšno koalicijo si želi, še več – celo javno govoriti, da bi on kar malo posredoval?
-
24. 12. 2011 | Mladina 51 | Uvodnik
Predlagati neznano, politično analfabetko Mašo Kociper za predsednico državnega zbora je žalitev za volivce in za parlamentarizem. Že zato je Zoran Janković moral dobiti klofuto v državnem zboru. Parlament je treba spoštovati.
-
17. 12. 2011 | Mladina 50 | Uvodnik
Sadovi časa: Slovenija je poslala v kot svojega prvega populista.
Zdaj že lahko rečemo: Janezu Janši zadnji populistični udar ni uspel. Nacije ni prepričal o zaroti »južnjakov«. Nasprotno, učinkoval je kot politični ekstremist najcenejše vrste, njegovi izračuni o »novih državljanih« pa kot cenena manipulacija. In dobil je trd odgovor. Ne le da so ta teden še vrhunski pravniki hodili v najeminentnejše oddaje v trenirkah, da bi s tem dejanjem – se bi sploh lahko bolj norčevali iz njega? – pokazali, kaj si mislijo o njegovih tezah. Po betici jih je dobil od vsepovsod: še s twitterja.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Uvodnik
Povolivni teden: Siva realnost
Ne gre se preveč zgražati nad tem, da danes politične stranke najverjetnejšemu mandatarju za sestavo vlade Zoranu Jankoviću v prvem krogu, bolj otipavanju kot kaj drugega, postavljajo ostre, tako rekoč nemogoče pogoje. Danes se vzpostavljajo razmerja med njimi. In seveda je neumno iz dosedanjega poteka izpeljevati kakšne resne sklepe, kot na primer tista kričava novinarka, ki ji je uspelo že v torek ugotoviti, da bo Janković težko sestavil koalicijo.
-
2. 12. 2011 | Politika
Na volitvah, ki bodo v nedeljo, bi SDS Janeza Janše na podlagi javnomnenjske raziskave agencije Ninamedia prejela 28,5 odstotka glasov. Anketa nakazuje močan padec podpore SDS, od začetka do danes kar za osem odstotnih točk. Na drugem mestu naj bi bila Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića s 24, 6 odstotka glasov. Tretje mesto bi zasedla SD Boruta Pahorja, ki bo po naši napovedi prejela 14, 3 odstotka glasov. Na četrto mesto pa naj bi se uvrstila Državljanska lista Gregorja Viranta z 8,1 odstotka glasov. SLS Radovana Žerjava pa je v zadnjem trenutku prehitel DeSUS in naj bi prejel 7,4 odstotka glasov, DeSUS pa 5,8 odstotka glasov. Podpora je padla NSi, ki naj bi prejela 3,7 odstotka glasov in je torej morda že pod parlamentarnim pragom. Ostale stranke se zelo verjetno ne bodo uvrstile v državni zbor, čeprav tega za SNS in TRS ni mogoče popolnoma izključiti, saj njuna podpora znaša 2,5 odstotka glasov anketiranih. Glede na to, da je v zadnjih dveh dneh volilno telo močno zanihalo, so mogoče nadaljnje spremembe. Kakšen bo končni izid volitev je tako postalo v zadnjem trenutku zelo negotovo. Je pa gotovo: v zadnjem trenutku je podpora vodilni SDS začela močno padati.
-
2. 12. 2011 | Politika
Predzadnja volilna napoved Mladine: SDS 31,3, Lista Janković 23,1
Sedmi dan merjenja javnega mnenja in peta objava tridnevne zaporedne meritve prinaša umiritev dosedanjih trendov v volilni napovedi Mladine: podpora SDS, ki je pet dni rastla, že drugi dan upada; s 35,9 odstotka v sredo je padla naprej na 32,6 odstotka, zdaj pa na 31,3. Seveda pa je SDS na prvem mestu z izrednim naskokom. Podpora Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića je ostala nespremenjena na ravni 23,1 odstotka. SD ostaja na 12,1-odstotni podpori. Tudi Lista Gregorja Viranta ohranja četrto mesto z 8,4-odstotno podporo. Več lahko preberete v celotnem članku.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Uvodnik
Permanentna politika izrednih razmer: Statisti
Največja neumnost letošnjega leta so predčasne volitve. Za predčasne volitve se je odločila koalicija SD, Zaresa in LDS. In ne zanima nas, koliko je kateri izmed njih kriv za to, to kupčkanje naj opravijo sami. Zaradi padca vlade je Slovenija na ravni ekonomskega ugleda izgubila več kot zaradi padca pokojninske reforme. Ni pa nepomembno, da je scenarij tega filma napisal Janez Janša s svojo permanentno politiko izrednih razmer. Da so se veljaki drugih strank tudi tokrat odločili, da bodo v njegovem filmu igrali statiste in tudi stranske vloge, je njihov problem.
-
1. 12. 2011 | Politika
Četrti dan Mladinine volilne napovedi: SDS dol, Janković gor
Šesti dan merjenja javnega mnenja in četrta objava tridnevne zaporedne meritve prinaša ustavitev dosedanjih trendov v volilni napovedi Mladine : tako se je podpora SDS, ki je pet dni rastla, zdaj prelomila in začela upadati: z 35,9 odstotka v sredo je upadla na še vedno visokih 32,6 odstotka. Padanje podpore Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića se je ustavilo in se obrnilo v nasprotno smer: z 20 je narasla na 23,1 odstotka. SD ima še vedno pozitiven trend, naša napoved ji izmeri 12-odstotno podporo. Tudi Lista Gregorja Viranta se utrjuje na četrtem mestu z 8,5-odstotno podporo. Več lahko preberete v celotnem članku.
-
30. 11. 2011 | Politika
Tretji dan Mladinine volilne napovedi: Padec Liste Zorana Jankovića
Peti dan merjenja javnega mnenja in tretja objava tridnevne zaporedne meritve prinaša novosti v volilno napoved Mladine: utrditev SDS na vodilnem mestu in prerazporenje volilvcev, ki so doslej napovedovali podporo Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića. SDS vodi že s 35,9 odstotka podpore, sledi ji Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića z 20 odstotki (gre za izrazit padec podpore, ki je bil dan pred tem zgolj nakazan), na tretjem mestu je SD z 11,8 odstotka. Okrepila pa se je tudi podpora Listi Gregorja Viranta, ki se je dvignil na 8,4 odstotka (prva meritev 6; druga meritev 6,6; tretja meritev 8,4) in vrnila stranko na četrto mesto. Več lahko preberete v celotnem članku.
-
29. 11. 2011 | Politika
Drugi dan Mladinine ankete: SDS že nad 35 odstotki!
Četrti dan merjenja javnega mnenja in druga objava tridnevne zaporedne meritve je pritrdila napovedim, da bodo zadnji dnevi v volilnem tednu izrazito dinamični. SDS vodi že s 35,2 odstotka podpore, sledi ji Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića s 24 odstotki, na tretjem mestu je SD z 10 odstotki. Na četrtem mestu ostaja DeSUS, ki mu podpora še narašča in zdaj znaša že 7,3 odstotka anketiranih. Več lahko preberete v celotnem članku.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Uvodnik
Volitve so vedno odlična priložnost za glas protesta. Nobenega dvoma ni, da le malokoga izmed volivcev ne zamika, da se na primer volitev ne bi udeležil, da bi oddal neveljavno glasovnico ali pa glasoval za stranko, ki nima nobenih resnih možnosti za vstop v parlament. A protestni glas je vedno najlažja odločitev. In tudi najbolj udobna.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Uvodnik
Slovenija je že večkrat rekla ne Janševemu populizmu: v resnici vsakič po tem, ko mu je s prav tem populizmom uspelo priti na oblast. V tem krogu se namreč vrtimo: dobimo ga na oblast, javnost sprevidi (spet), kakšen populist je, ga vrže s trona, nato se v njenih očeh prav s tem populizmom iz opozicije spet povzpne. In vsakič znova z enakovrstno ekipo, ki potem šokira javnost.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Uvodnik
Pred letom ali dvema so na enem izmed poljudnoznanstvenih televizijskih kanalov predvajali dokumentarni film o čustvovanju živali (žal spomin ne pomni ne naslova ne kanala). Kako se na primer odzovejo, ko jih iz hlevov »zapeljejo« v tovornjake. Živali so namreč, kako človeško, tudi radovedne. In ta radovednost jih nemalokrat pripravi do tega, da same odkorakajo na tovornjak.
-
4. 11. 2011 | Mladina 44 | Uvodnik
Pipištumf in nizozemska čebula
Slovenci smo ujeti v neke svoje resnice, ki z dejstvi nimajo veliko skupnega, nam pa uspešno gradijo lažne frustracije, pri čemer smo pripravljeni nasesti vsakomur, ki je pripravljen te frustracije še poglabljati.
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Uvodnik
Naj spomnimo na uvodnik Grege Repovža, napisan oktobra lani o krčenju ministrstev
Pa se začenja volilna tekma!
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Uvodnik
Borut Pahor ima seveda prav. V tem trenutku so novi obrazi in nove liste le nekakšen privid, obet, da bi lahko bilo zgolj z novimi ljudmi v politiki vse drugače. In nacija si po dveh slabih vladah zelo želi kaj obetavnega.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Uvodnik
Petega decembra, dan po volitvah, bo bojna sekira med Janezom Janšo in Gregorjem Virantom zakopana. Zato je razprava o tem, ali sta se Virant in Janša res sprla ali pa gre za predstavo, ki naj bi zavedla volivce, popolnoma nepomembna. Ne dajmo se ji zapeljati, naj je še tako mikavna.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Uvodnik
Ustavno sodišče je ta teden postavilo nov mejnik, kar zadeva človekove pravice v Sloveniji. Ne moreš poimenovati ulice po diktatorju, pa čeprav je med njegovimi deli mogoče najti tudi tako veliko dejanje, kot je organizacija partizanstva. A s tem, ko je ustavno sodišče razglasilo poimenovanje ulice za poseg v človekove pravice, je samo postavilo standard, kaj so človekove pravice. Poseg v človekove pravice je od te odločbe že dejanje, ki zgolj zbuja občutek prizadetosti v skupini prebivalstva.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Uvodnik
Tudi v ZDA se jim to dogaja. Namreč: ko nastane neka nova pobuda, ki na svoj način artikulira kritiko in dvom o obstoječem političnem in gospodarskem sistemu, se nemudoma med siceršnjimi somišljeniki pojavi skepsa do tega novega gibanja. Vsi smo proti, a tisti, ki to izrazi javno, ni nikoli pravi. In če je že morda pravi, pa tega, kar pove, ne pove na pravi način. Ali pa seslja. Ali pa je kosmat, z brado pa ne moreš biti alternativa. Ali pa kadi. Ni organizator. Ni sistematičen. Nima karizme. Ali pa mu je ime Manca Košir.
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Uvodnik
Načelno v življenju in sistemih velja, da imajo vedno vsaj neko temeljno logiko in smisel. S tem ne trdimo, da ta logika, ko jo preizkusi realnost, tudi vedno deluje; nasprotno, pogosto se izkaže za napačno, delno uresničljivo, zgrešeno. A načeloma človek ne deluje le sledeč svojim trenutnim vzgibom in čustvom, ampak z vsaj nekaj elementarnega razmisleka, analiziranja morebitnih posledic in z upoštevanjem preteklih podobnih ali enakih situacij.
-
16. 9. 2011 | Mladina 37 | Uvodnik
Prepričanje, da je treba prevzeti oblast, jo odvzeti sedanjim strukturam, je zasedlo javni prostor. Danes je tistih, ki v različnih anketah napovedujejo, da bodo na volitvah volili neko drugo stranko, več kot tistih, ki bi volitve abstinirali. Z drugimi besedami: volilno telo se je začelo prebujati. Prepričanje, da ni mogoče razbiti okvirja, ki ga določajo današnje stranke, se je omajalo. Ideologije, ki so do zdaj zadrževale ljudstvo v prepričanju, da je edina rešitev ta politična struktura, nimajo več dosedanje moči. Je mogoče.
-
9. 9. 2011 | Mladina 36 | Uvodnik
Ta teden se lahko odvetniku Janeza Janše Franciju Matozu smeji. Uspelo mu je, kar je načrtoval. Osmešil je sodišče in osmešil je tožilstvo. Ne sam, zlasti so mu pri tem pomagali novinarji, še posebej tisti iz elektronskih medijev.
-
2. 9. 2011 | Mladina 35 | Uvodnik
V nasprotju z Janezom Janšo Angela Merkel nikoli ni bila članica vzhodnonemške komunistične partije, ni izšolana socialistična obramboslovka in ni bila funkcionarka komunistične mladine v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Bila je le nekakšna vzhodnonemška pionirka. A ne gre obsojati ubogega Janeza Janše. Janeza Janšo so v vse našteto v času komunizma v Jugoslaviji namreč prisilili.
-
26. 8. 2011 | Mladina 34 | Uvodnik
Spomladi leta 1994 v zahodni Evropi niso mogli razumeti, kaj se dogaja v komaj rojenih demokracijah na vzhodu. Kot po tekočem traku so namreč v eni državi za drugo na volitvah zmagovali reformirani komunisti. Začelo se je na Poljskem, to je bil prvi šok, jeseni 1993 so zmagali komunisti. Nato se je ponovilo v Latviji in Litvi, potem so aprila 1994 zmagali nekdanji komunisti še v Ukrajini, maja pa še bolj radikalno na Madžarskem. V Sloveniji se je zaradi predčasnih volitev kot posledici ustanovitve države to zgodilo celo že jeseni 1992. In na zahodu so te premike težko razumeli. Si želijo vzhodnjaki nazaj komunizem?
-
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Uvodnik
Ko so se v zadnjih tednih v krogih levice ponovno začele pojavljati ideje, da pa morda le gre preigrati ime Zoran Janković pri iskanju izhoda iz koalicijske, vladne in nenazadnje kar krize slovenske levice v celoti, se je to na prvi pogled zdelo popolnoma nemogoča ideja. Kot zadnja, brezizhodna ideja. Pa je res?
