Jure Trampuš
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Politika
Skoraj natančno pred dvajsetimi leti, 20. marca 1994, v nedeljo, malo po osmi uri zvečer, so pripadniki vojaške policije in vojaške specialne brigade Moris ustavili civilni avtomobil Milana Smolnikarja.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Politika
Ali lahko klinični center prepove opravljanje maše v svoji kapeli? Ali jo lahko prepove, ker naj bi bil del maše posebna molitev za nerojene otroke, za tiste, ki so umrli »med postopkom umetne prekinitve nosečnosti«? Je to kršenje verske svobode, gre za kaznivo dejanje oviranja verskih obredov? Med verniki je zaradi »prepovedi« maše završalo, pojavila se je peticija, pojavili so se očitki o nestrpnosti in kristjanofobiji, svet katoliških laikov je v posebni izjavi zapisal, da je »takšno ravnanje UKC v nasprotju z osnovnim poslanstvom ustanove – to je s službo vsem, ki so potrebni zdravstvene pomoči«.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Politika
Letalske karte
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Družba
Poplave niso žled, so predvidljive, stabilne, obvladljive, lahko jih napovejo, omejijo, so naravni dogodek, ki se da obvladati z jezovi, z zadrževalniki, s čiščenjem strug, z zaščitnimi ukrepi. Kdor živi ob vodi, ve, da voda potrebuje prostor. Planinsko polje, ki je pred mesecem dni postalo največje slovensko jezero, je poplavilo nekaj hiš, voda pa je bila leta 1892 precej višja. Domačini vedo, kje in kako jezero poplavlja, vedo, da je voda nekoč segala »do tiste druge stopnice na cerkvi«. Če živiš z naravo, se ji moraš prilagoditi.
-
6. 3. 2014 | Kultura
Leto 2014 je (vsaj za zdaj) leto Jožeta Možine. Potem ko je kljub protestom prejel nagrado Prešernovega sklada za svoj film Pedro Opeka, dober prijatelj, se je tudi RTV Sloveniji zazdelo, da ne sme pozabiti na svojega lavreata.
Komisija za podelitev priznanj je izbrala sodelavke in sodelavce, ki so bili »v preteklem letu zaslužni za najbolj kakovostne programske dosežke, za strokovne delovne prispevke in za dolgoletni opus v zavodu«. Komisija se je odločila, da častno priznanje med drugimi prejme Jože Možina, avtor, »ki je z dokumentarnim filmom … postavil opomnik in vzor vsem, ki jim je mar za soljudi.« Še več. Mednarodne nagrade so razprostrle vedenje zunanj Slovenije, oddaja ni samo dosegla, pač pa presegla svoj namen. Zaradi nevsiljivega populariziranja markantne osebnosti Možina »za svoje delo zasluži največje priznanje«.
Še sreča, da priznanja RTV Slovenija za leto 2013 podeljujejo tudi za »dolgoletne opuse«. Filma Pedro Opeka, dober prijatelj je bil namreč premierno predstavljen že leta 2011. Po tem letu Možina ni naredil nobenega drugega vidnejšega televizijskega prispevka. Častno priznanje – kipec so poleg Možine letos dobili še trije: Darja Korez Korenčan, Jože Mazovec in Miša Molk. Hišne nagrade so bile podeljene še v drugih kategorijah. Za življenjsko delo so jih recimo dobili: Iztok Premrov, Janez Kališnik in Peter Juratovec. -
Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (Sazu) lahko razumemo na dva način. Prvi, dobrohoten, je takšen. Sazu je »najvišja znanstvena ustanova, po kateri hlepi vsak zrel narod«, je reprezentativna ustanova slovenske kulture, akademija delovnih, odsev »slovenske narodne individualnosti«, je intelektualno, znanstveno središče naroda, najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna institucija, ki promovira znanost, kulturo, etične vrednote in v Sloveniji odločilno prispeva k »razvoju znanstvene misli in umetniške ustvarjalnosti«.
-
PollWatch 2014, projekt nevladne organizacije VoteWatch Europe, ki se zavzema za večjo transparentnost delovanja evropskih institucij, je te dni objavil izsledke javnomnenjske raziskave volilnih preferenc za majske volitve v evropski parlament. PollWatch je napovedal presenetljivo zmago S & D, evropske politične skupine zavezništva socialistov in demokratov, katere članica je slovenska SD. Če bo napoved obveljala, bo novi predsednik evropske komisije postal Martin Schulz.
-
Luka Mesec je eden od vidnejših članov Iniciative za demokratični socializem, ki je te dni skupaj z Demokratično stranko dela in Stranko za trajnostni razvoj Slovenije – TRS – predstavila Združeno levico, koalicijo levih strank in skupin, ki se povezujejo za skupni nastop na evropskih volitvah. Intervju je potekal na gledališkem odru, v soju luči, Luka Mesec je bil na začetku pogovora zadržan, previden, a hkrati svež – stvari, o katerih je govoril, so drugačne od običajne sivine nevsebinskih fraz politikov na oblasti. Ideja koalicije je preprosta: v Sloveniji želijo obuditi levo politiko in na dolgi rok, skupaj s sorodnimi strankami Evropske levice, zgraditi socialistično Evropo. Kljub mladosti je bil Luka Mesec neposreden, edina možnost za obstoj Evrope je velika reforma njenega ustroja, gospodarskega in političnega sistema. »Zadnjih dvajset let, v Evropi celo precej dlje, nam vladajo liberalci in konservativci. Oboji so padli na izpitu zgodovine. Skrajni čas je, da si svojo priložnost izborimo socialisti,« pravi. Povsem enako naj bi veljalo za Slovenijo.
-
Poslanci Nove Slovenije so v parlamentu podprli vladni predlog zakona o dostopu do arhivskega gradiva in s tem povzročili ogorčen odziv SDS. Razglasili so jih za izdajalce, očitali so jim, da so Kučanovi agenti. Ljudmila Novak ni molčala, v intervjuju za Mladino je Janšo razglasila za manipulanta, destruktivnega politika, za človeka, ki ni prihodnost slovenske politične desnice. Prenesljivo, bi rekli eni, končno je spregledala, bi dodali drugi.
-
SDS je napovedala nov referendum, tokrat naj bi volivci (že drugič) odločali o dostopu do arhivskega gradiva. Parlament je sprejel nov zakon o varstvu dokumentiranega in arhivskega gradiva, po trditvah SDS pa novi zakon znova zapira zgodovino, še posebno v delu, kjer se razkrivajo mračna dejanja rdečih sil. »Levica je v smrtnem strahu,« pravi Vinko Gorenak, čas je, da temu znova rečemo »ne!«.
-
Na včerajšnji seji študentskega zbora je večina študentskih poslancev razveljavila sklep o spremembi aktov Radia Študent, po katerih bi večina predstavnikov sveta zavoda prihajala iz študentske organizacije. Znotraj koalicije, ki vodi ŠOU, je prišlo do razhajanja, in skupina Povezanih, ki jo neodvisnost in poročanje radia najbolj moti, je ostala osamljena. Tudi zato ni predlagala sklepa o tem, da se radiu odvzame dodatnih 60.000 evrov, četudi je bil ta sklep pripravljen.
-
Vlada je te dni zavrnila predlog zakona o konoplji, v državni zbor vložen na podlagi podpisov, ki jih je zbral Slovenski konopljin socialni klub. Zakon, ki najverjetneje ne bo potrjen, med drugim predvideva uporabo konoplje v medicinske namene. Medicinski razlogi so samo en vidik uporabe. Zakaj ne bi Slovenija naredila še koraka naprej in ustrezno uredila gojenja, rabe in prodaje marihuane? Ne samo za medicinske namene, pač pa tudi za užitek, zabavo, sprostitev. Razlogov za korak bliže k popolni legalizaciji je nekaj, obstajajo pa tudi nekateri tehtni pomisleki.
-
Lovro Šturm je ugleden pravnik, bivši ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča, bivši minister za šolstvo in pravosodje, avtor strokovnih knjig o ustavi, urednik zbirke sodnih odločb ustavnega sodišča, predavatelj na katoliškem inštitutu, v prostem času mojster igre go, malteški vitez in predsednik Zbora za republiko. Šturma je v petek na osebni avdienci sprejel Borut Pahor. Prijateljski pogovor z njim se mu je zdel tako pomemben, da je njegov urad o sestanku objavil novičko na spletni strani.
-
30. 1. 2014, 12:20 | Politika
Študentska organizacija (ŠOU) si je s spremembo akta o ustanovitvi (začasno) omogočila, da bo z novo sestavo sveta zavoda vplivala na uredniško politiko Radia Študent. A konflikt ni od včeraj: na eni strani je Radio Študent s svojimi podporniki – s »poslušnimi fanatiki«, kot jim pravi poslanska skupina Povezani, članica predsedstva študentske organizacije, na drugi strani so študentski funkcionarji, ki svet in pomen radia, če smo prizanesljivi, vidijo skozi finance. Kdo izmed njih gre še dlje. Ker je Radio Študent kritično poročal o delovanju Študentske organizacije, bi ga radi kaznovali. Z izgovorom, da bi ga »približali študentski populaciji«. Ta konflikt je vgrajen v samo jedro delovanja radia. Radio že od nekdaj deluje v spreminjajočih se razmerah: nekaj let ŠOU vodijo posamezniki, ki vedo, kaj je javno dobro in zakaj se kakovost radia ne meri v njegovi poslušanosti, v preostalih letih pa ŠOU prevzamejo generacije iz drugega sveta, ki jih zanima poslušnost uredniškega odbora. Delovanje medija pa ne more biti odvisno od dobre volje spreminjajočih se generacij in interesne sestave študentskega parlamenta.
-
Prejšnjo sredo je predsednica vlade Alenka Bratušek poklicala koalicijskega partnerja Igorja Lukšiča in mu povedala, da bo v prihodnjih dneh »zakrožilo« ime Igorja Šoltesa kot morebitnega novega ministra za zdravje. Bratuškova naj bi bila Lukšiča potem vprašala, kaj si misli, a predsednik SD ni bil najbolj navdušen. Že na prvi pogled lahko ugotovimo, zakaj. Šoltes že nekaj mesecev ustanavlja politično alternativo vsem sedanjim, tudi vladnim strankam, hkrati pa naj bi bil član vlade in si prek nje gradil politično prepoznavnost.
-
Koliko je televizijo stal film o Pedru Opeki?
Izdelava prispevkov o Pedru Opeki ureja pogodba med RTV Slovenijo in koproducentom, ki je hkrati izvršni producent, podjetjem Etika Studio Fos. Na televiziji pravijo, da so v projekt vložili slabih 24.000 evrov neposrednih programskih stroškov, v tem okviru je nastalo več televizijskih oddaj, celovečerni dokumentarni tv-film in še drugi dokumentarni prispevki o misijonarju in Madagaskarju. Ostale stroške izdelave je pokril koproducent. Jože Jagrič iz studia Fos pravi, da so se tudi pri njih pokrili vsi stroški: »Delali smo z entuziazmom kot na delovnih brigadah, namen ni bil ustvarjanje dobička, pač pa predstavitev velikana slovenskega naroda.«
-
»Filmi Jožeta Možine v marsičem prehitevajo zrelost nacije,« so zapisali predlagatelji nagrade Prešernovega sklada. Njegovi filmi delujejo monumentalno, vizualizacija je pristno dokumentarna, simbolno berljiva, značilnost vseh filmskih izdelkov je »visoka kakovost, ki je kljub zahtevnosti razumljiva najširšemu krogu gledalcev«. Jože Možina naj bi bil vrhunski ustvarjalec, katerega umetniško delo, film »Pedro Opeka: dober prijatelj«, pretrese, prepriča, navduši. Tako so zapisali pri Svetovnem slovenskem kongresu, Inštitutu Nove revije in preostali, ki so Možino predlagali za nagrado Prešernovega sklada. Podobnega mnenja so bili tudi Niko Grafenauer, Zorko Simčič in Drago Jančar, tudi sami Prešernovi nagrajenci, ki so samostojno predlagali Možino.
-
Leto 2014 bo prineslo najmanj dve volilni nedelji, spomladi evropsko, jeseni lokalno. Cinično bi lahko zapisal, da bo šlo za drugorazredne volitve. Pri evropskih malokdo – tudi pri tisti manjšini volivcev, ki bo odšla na volitve – ve, kaj dela osmerica slovenskih evropskih poslancev, pri lokalnih pa ne štejejo politični programi, pač prepoznavni in priljudni obrazi. Obe nedelji naj bi bili tako le navidezno demokratično odločanje, ki ne bosta spremenili ničesar.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Decembra lani je Alenko Bratušek poznal le malokdo, bila je poslanka Pozitivne Slovenije, v medijih je komentirala finančna vprašanja, povezana z Janševo vlado, včasih se je pojavila ob Zoranu Jankoviću. V enem letu se lahko spremeni veliko stvari. Alenka Bratušek je postala predsednica vlade, začasno vodi Pozitivno Slovenijo, ima veliko politično moč. Njena vlada ima seveda težave z upehanim gospodarstvom in s finančnim primanjkljajem, s koruptivno senco Zorana Jankovića in z njegovim vplivom na stranko, a premierki je uspelo, da je iz slovenske politike pregnala histerijo in zarotništvo. Ne iz slovenskih medijev, ne iz opozicije, iz politike, ki nastaja v vladni palači. Ni več nastopaštva, ni več preganjanja sovražnikov, ni več iskanja zarot.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
Leto dni po protestih so začele nastajati nove stranke. Iniciativa za demokratični socializem je že napovedala ustanovitev stranke in nastop na volitvah, te dni bo imela svoj kongres Solidarnost.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
Do zdaj so politiki drug drugega obkladali z žaljivkami, priletel je tudi kakšen udarec s časopisom, Jelinčič pa je nekoč nekoga vlekel za kravato. A pravega, fizičnega nasilja ni bilo.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Politika
KPK: »Korupcija je stanje duha.«
Ni idealnih politikov, ni idealnih sodnikov, tožilcev, novinarjev. Vsak ima svoje napake. Tudi triglavi senat Komisije za preprečevanje korupcije jih ima. Podobno kot posamezniki, ki so tovrstno funkcijo opravljali poprej. Recimo Boštjan Penko, ki je opozoril na konflikt interesov pri financiranju Ruplove diplomatske akademije, ali Drago Kos, ki je aktivno sodeloval pri finskih preiskavah prodaje osemkolesnikov. Tako se je Goran Klemenčič zaradi svoje žene Nine Zidar Klemenčič, ki je vplivna odvetnica z veliko podjetji, nekajkrat znašel v konfliktu interesov, podobno Rok Praprotnik, ki je nekoč kot novinar pisal o posameznikih, te pa je pozneje nadziral. Iz postopkov se je izločala tudi tretja članica komisije Liljana Selinšek.
-
5. 12. 2013 | Politika
Zaradi odstopa senata komisije za preprečevanje korupcije bi moral politika začeti resen boj proti sistemski korupciji. Načelno zavzemanje za pravno državo ni dovolj. Čas je za ukrepe.
-
1. 12. 2013 | Mladina 48 | Politika
Janšev tednik Demokracija in portal Politikis sta objavila odredbo o izvedbi finančne preiskave proti posameznikom, ki so povezani s procesom Patria. Odredba je do SDS prišla po neznanih kanalih. Zahtevo po preiskavi je podpisal okrožni državni tožilec Stanislav Pintar, status preiskovancev pa so dobili pokojni Jože Zagožen, njegov sin in žena, Janez Janša, njegova žena in brat ter osebna bančnica družine Janša-Bačovnik Nataša Pajenk.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Politika
Je res, da je stanje slovenskega pravosodnega sistema nezadovoljivo? Je res, da se v Sloveniji pozablja na domnevo nedolžnosti in se s sodnimi procesi skuša ovirati politične tekmece? Je res, da sodstvo obvladujejo »socialisti«, da sodni postopki ne potekajo po načelih vladavine prava, da sodstvo ni nepristransko in neodvisno?
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Politika
Dr. Božidar Debenjak: »Kapitalizem je forma, ki mora izginiti«
Kdor je v zadnjih desetletjih pri nas marksizem zanikal, ga je pač zanikal, a na Metelkovi in še kje drugje je vedno živel. Marksizem je recimo zanikal sedanji predsednik republike Borut Pahor, ko je še kot predsednik stranke dejal, da je imela nekdanja angleška premierka Margaret Thatcher prav, ko je delavskim sindikatom napovedala vojno. A Karla Marxa svet ni pozabil. Pozabile so ga le dežele, ki so bile nekoč za železno zaveso, in, kot pravilno ugotavljate, del Slovenije, pa četudi tukaj ni nikoli bilo prave potrebe za popolno zanikanje in amnezijo. Zanikati in zavrniti bi morali samo razne vulgarne in nasilne oblike marksizma.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Politika
Trojke ne kličejo le politiki, pač pa se je veselijo tudi nekateri mediji, tisti, ki trdijo, da bo s trojko hudo, a brez nje še hujše. Ekonomist Mojmir Mrak je do takšnega poročanja zelo kritičen. »Tega klicanja trojke, tako s strani politikov kot s strani senzacionalističnih medijev, je preveč. Slovenija si s takšnim načinom dela zelo slabo uslugo.« Ni težko ugotoviti, zakaj se nekateri mediji tako obnašajo. Časnik Finance zagovarja ideologijo prostega trga, kapitalizem, njihovo nestrpno čakanje na mednarodni finančni diktat ni nepričakovano. Drugače je pri Dnevniku, pri Delu in RTV-ju, kjer radi katastrofično poročajo, kako se je obrestna mera slovenskih obveznic približala sedmim odstotkom, ko ta pade, teh poročil ni več.
