Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    22. 3. 2013  |  Mladina 12  |  Politika

    Potresna nevarnost

    Ko je predsednik nadzornega sveta GEN Energije Martin Bratanič prejšnji teden pojasnjeval razloge za razrešitev direktorja te družbe, ki obvladuje Jedrsko elektrarno Krško (JEK), Martina Novšaka, je kot glavni razlog navedel dopis francoskega Inštituta za jedrsko in sevalno varnost IRSN, v katerem njegov direktor zaradi potresne nevarnosti območja odsvetuje gradnjo načrtovanega drugega bloka JEK. Ker Novšak nadzornikov ni takoj obvestil o tem dopisu, naj bi bilo zaupanje med upravo in nadzornim svetom porušeno, prav tako naj bi bilo takšno ravnanje neodgovorno z vidika jedrske varnosti.

  • Staš Zgonik

    22. 3. 2013  |  Mladina 12  |  Družba

    Cestna smrt

    Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila letošnje poročilo o poškodbah v prometu s podatki za leto 2010.

  • Staš Zgonik

    15. 3. 2013  |  Mladina 11  |  Kultura

    Čakajoč na plačilo

    Glasbena skupina Toronto Drug Bust je, kot še številne druge, lani jeseni v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) nastopila v mariborskem klubu Satchmo. Pogodbo za nastop je, enako kakor drugi glasbeniki, podpisala z zunanjim koproducentom, celjskim podjetjem Arpol. In tako kot večina drugih glasbenikov, ki so nastopali jeseni, člani skupine za nastop še danes niso dobili dogovorjenega plačila. »V pogodbi je bil kot skrajni rok plačila naveden 15. december,« je povedal pevec skupine Izak Košir.

  • Staš Zgonik

    15. 3. 2013  |  Mladina 11  |  Družba

    Kratko zdravje?

    Eurostat je prejšnji teden objavil za Slovenijo zelo skrb zbujajoče rezultate. Povprečen prebivalec Slovenije naj bi namreč leta 2011 ob rojstvu lahko pričakoval le približno 54 let zdravega življenja, s čimer smo se med 27 državami članicami EU uvrstili na predzadnje mesto. Švedi lahko na primer pričakujejo več kot 70 let zdravega življenja.

  • Staš Zgonik

    8. 3. 2013  |  Mladina 10  |  Družba

    »Strah prevladuje nad razumom«

    Dr. Offit je pediater, vodja oddelka za nalezljive bolezni v otroški bolnišnici v Philadelphii in profesor na Univerzi v Pensilvaniji. Je eden od izumiteljev cepiva proti rotavirusnim okužbam RotaTeq. Je pisec številnih knjig o cepljenju, strokovnih in poljudnih. Ker kot strokovnjak za cepiva in imunologijo v ameriških medijih redno nastopa v prid cepljenju, si je med drugače mislečimi ustvaril zvesto skupino sovražnikov.

  • Staš Zgonik

    8. 3. 2013  |  Mladina 10  |  Družba

    Odprava obveznega cepljenja

    Slovenija ima, kar zadeva cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim, enega najstrožjih in najtemeljitejših sistemov v Evropi, verjetno tudi na svetu. Za devet bolezni je cepljenje obvezno za vse, izjeme so dopustne le na podlagi zdravstvenih kontraindikacij, na primer zaradi oslabljene odpornosti. Staršem, ki neupravičeno zavračajo cepljenje otrok, grozi kazen do 500 evrov. Strogosti sistema je primerna tudi stopnja precepljenosti generacij. Večinoma za vse bolezni presega 95 odstotkov, kolikor je pogoj za vzpostavitev kolektivne imunosti, ko so zaradi onemogočenega prenosa povzročiteljev praviloma varni tudi necepljeni ljudje. A ta sistem se nekaterim ne zdi ustrezen. Zanje je totalitaren. Država jih sili, naj otroke izpostavijo invazivnemu posegu, o katerem bi morali kot skrbniki odločati sami. Poteptani sta njihovi ustavni pravici do varstva lastne (otrokove) telesne integritete in do prostovoljnega zdravljenja.

  • Staš Zgonik

    8. 3. 2013  |  Mladina 10  |  Družba

    Priprta vrata

    Za »pregon« staršev, ki otrok nočejo cepiti, je pri nas odgovoren Zdravstveni inšpektorat. V zadnjih dveh letih so staršem izrekli 28 denarnih kazni. V zadnjih petih letih so inšpektorji kazen izrekli v zgolj treh odstotkih obravnavanih primerov.

  • Staš Zgonik

    8. 3. 2013  |  Mladina 10  |  Politika

    Zaračunavanje deževnice

    V zadnjem času je veliko obrvi dvignila novica, da naj bi komunalna podjetja v Sloveniji občanom začela zaračunavati deževnico. V Celju so to postavko na vodovodno-kanalizacijskem računu že uvedli, v Ljubljani pa naj bi jo začeli zaračunavati v drugi polovici leta. Uradno se ta nova postavka imenuje »odvajanje padavinske odpadne vode s streh«. Dejansko pa plačevanje te storitve ni prav nič novo. Vsa gospodinjstva so jo plačevala že doslej, le da na računih ni bila navedena kot posebna postavka, temveč je bila vključena v splošno postavko »odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode«.

  • Staš Zgonik

    8. 3. 2013  |  Mladina 10  |  Družba

    Otroška revščina

    Otroci (mlajši od 18 let) so skupina prebivalstva, ki je v Evropski uniji v povprečju najbolj izpostavljena tveganju revščine in socialne izključenosti.

  • Staš Zgonik

    1. 3. 2013  |  Mladina 9  |  Družba

    Predraga previdnost

    Od leta 2001 v Evropski uniji velja popolna prepoved hranjenja živali, namenjenih za prehrano ljudi, z ostanki drugih živali. Sprejeta je bila kot ukrep proti epidemiji bovine spongiformne encefalopatije (bolezni norih krav oz. BSE), ki je v obliki nove različice Creutzfeldt-Jakobove bolezni zahtevala tudi približno 280 človeških življenj, od tega več kot polovico v Veliki Britaniji. Epidemijo je povzročilo hranjenje goveda s tako imenovano mesno-kostno moko, predelanimi ostanki zaklanih govedi, med katerimi so bile tudi bolne živali. In čeprav v primeru prašičev in perutnine do takrat ni bilo zaznati pojava podobnih epidemij, se je EU iz previdnosti odločila za popolno prepoved. Od takrat število odkritih primerov BSE pri govedu strmo upada, bolezen naj bi v nekaj letih tako rekoč izginila. In Evropska unija se je zato odločila, da je čas za vnovičen razmislek o obsegu previdnostnih ukrepov.

  • Staš Zgonik

    22. 2. 2013  |  Mladina 8  |  Politika

    Lobistova želja …

    Evropska zakonodaja, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, je zastarela. Sprejeta je bila leta 1995, ko je bil internet še razmeroma nepomembna zanimivost. Zato je evropska komisija v začetku lanskega leta pripravila predlog nove uredbe. Njen namen je poenotiti standarde za varstvo osebnih podatkov v vseh državah EU, hkrati pa zagotoviti, da bodo evropsko zakonodajo spoštovale tudi tuje korporacije s sedeži (in strežniki) v tretjih državah. Predlog komisije vzpostavlja razmeroma visok standard varstva posameznika in dopušča izjemno visoke kazni za kršitev pravil, zato je pri zagovornikih omejevanja poseganja v zasebnost naletel na pozitivne odzive.

  • Staš Zgonik

    22. 2. 2013  |  Mladina 8  |  Ekonomija

    (Ne)poslušni učenci

    Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) vsaki dve leti državam članicam pošlje priporočila za reforme, s katerimi bi najbolj spodbujale gospodarsko rast.

  • Staš Zgonik

    15. 2. 2013  |  Mladina 7  |  Ekonomija

    Negativna energija

    Po najnovejših podatkih Eurostata se je bruto poraba energije v Evropski uniji kot posledica ohlajanja gospodarstva med letoma 2008 in 2011 znižala za šest odstotkov.

  • Staš Zgonik

    7. 2. 2013  |  Mladina 6  |  Ekonomija

    Premične cene nepremičnin

    Cene nepremičnin, namenjenih bivanju, so bile v Evropski uniji v tretjem četrtletju lanskega leta v povprečju za 1,9 odstotka nižje kot v istem obdobju leta 2011.

  • Staš Zgonik

    1. 2. 2013  |  Mladina 5  |  Družba

    Milijardna stava

    Kljub izjemnemu napredku nevroznanosti v minulih desetletjih o delovanju možganov, brez konkurence najbolj zapletenega človeškega organa, še vedno vemo izjemno malo. Znanstveniki nimajo niti dovolj dobre celovite teorije o njihovem delovanju. Vsak od njih preučuje točno določeno področje, točno določene funkcije. A le njihovo povezovanje v delujočo celoto lahko ponudi konkretne odgovore na skrivnosti našega razmišljanja in vedenja. To je cilj, ki si ga je zastavil Henry Markram, južnoafriški nevroznanstvenik s Politehniške univerze v Lozani. Vse doslej zbrano znanje in podatke o delovanju možganov, po njegovih besedah je vsako leto objavljenih približno 60 tisoč študij, želi združiti v superračunalniško simulacijo.

  • Staš Zgonik

    1. 2. 2013  |  Mladina 5  |  Družba

    Kvaziznanost …

    Steklenica za vodo Flaška je lično oblikovan in do okolja prijazen izdelek istoimenskega slovenskega podjetja. Ljudi spodbuja k pitju vode iz pipe in jih odvrača od nesmiselne uporabe ustekleničene vode. A očitno se njenemu proizvajalcu to ne zdi dovolj dobro in prepričljivo, da bi zadostovalo za prodajni uspeh razmeroma drage navadne steklenice. Zato trdi, da je steklo steklenice Flaška »programirano z orgonskimi topovi«, zaradi česar se struktura vode v steklenici po petih minutah spremeni, voda pa je zato bolj zdrava. Na uradni spletni strani je sicer zapisana opomba, češ da »po trenutno veljavnih standardih klasična znanost učinkov programiranja Flaške na strukturo vode ne priznava«. A kdo sploh še zaupa klasični znanosti in njenim trenutno veljavnim standardom?

  • Staš Zgonik

    25. 1. 2013  |  Mladina 4  |  Ekonomija

    Dieter Helm: »Zapravili smo dve desetletji in pol, četrtino stoletja, na poti nikamor. Za precejšnjo ceno.«

    Dr. Dieter Helm je profesor na Univerzi v Oxfordu, kjer predava predvsem o energetski politiki. Je tudi vodja Odbora za naravni kapital pri britanskem okoljskem ministrstvu, delovnega telesa, katerega naloga je britanski naravi določiti ekonomsko vrednost. Sodeluje v ekonomski svetovalni skupini britanskega ministra za energijo in podnebne spremembe. Bil je svetovalec evropskega komisarja za energijo. In je avtor ene najbolj uničujočih kritik sedanjega evropskega in svetovnega načina lotevanja boja proti podnebnim spremembam.
    Kjotski protokol ne deluje in nikoli ne bo, Evropa zapravlja denar za neučinkovite tehnologije rabe obnovljivih virov energije, hkrati je dolgoročno vse manj konkurenčna, njeni izpusti toplogrednih plinov pa se povečujejo. Če se stvari ne bomo lotili drugače, nimamo prav nobenih možnosti za kakršenkoli učinkovit boj proti podnebnim spremembam, opozarja v knjigi The Carbon Crunch (Ogljični krč).

  • Staš Zgonik

    25. 1. 2013  |  Mladina 4  |  Politika

    Slovenski panoptikon

    Predlog novega zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je trenutno v parlamentarnem postopku, je po besedah notranjega ministra Vinka Gorenaka »sodoben, evropsko primerljiv in pregleden«. Vsebuje vrsto pomembnih novosti. Tako na primer zaostruje pogoje za uporabo strelnega orožja, ki bo po novem upravičena izključno v primeru neposredne nevarnosti za življenje ljudi. Policija bo po novem lahko zaprla cesto in postavila kontrolno točko. Predlog zakona med drugim vsebuje tudi določbe o prepovedi udeležbe na športnih prireditvah, ki jih zdaj v slovenski zakonodaji ni bilo.

  • Staš Zgonik

    25. 1. 2013  |  Mladina 4  |  Ekonomija

    Podjetniški duh

    Kriza v prebivalcih Evropske unije očitno ubija podjetniškega duha.

  • Staš Zgonik

    18. 1. 2013  |  Mladina 3  |  Ekonomija

    Inovativno podjetništvo

    Po anketi, ki jo je med proizvodnimi in storitvenimi podjetji v EU z več kot 10 zaposlenimi izvedel Eurostat, jih je inovacijske aktivnosti v obdobju 2008–2010 izvajalo 53 odstotkov.

  • Staš Zgonik

    10. 1. 2013  |  Mladina 2  |  Ekonomija

    Manj potovanj

    Ljubljanski potniški promet je z začetkom lanskega leta zvišal ceno vozovnic. Najobčutnejša je bila podražitev vozovnic za enkratno vožnjo (s prestopanjem v 90 minutah), saj se je cena teh vozovnic z 80 centov zvišala na 1,2 evra. Podražila pa se je tudi večina mesečnih vozovnic. Pri LPP-ju so želeli s podražitvijo doseči dva cilja – večji finančni priliv in povečanje uporabe mesečnih vozovnic. Oba so tudi dosegli. A hkrati povzročili še najbolj nezaželeno spremembo – število potovanj z LPP-jem se je leta 2012 v primerjavi z letom 2011 zmanjšalo. Ravno ko so uvedba urbane in druge spremembe v sistemu LPP začele obračati deset-

  • Staš Zgonik

    10. 1. 2013  |  Mladina 2  |  Družba

    Odpadni preplah

    Ko je ministrstvo za kmetijstvo in okolje konec minulega leta v javno obravnavo dalo predlog uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, so se mnogi zdrznili. V njej je bilo namreč zapisano, da morajo izvorni povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev, torej fizične osebe, vse ločeno zbrane frakcije brezplačno prepustiti komunalnim službam. Če bi bila uredba sprejeta, torej ljudje odpadnega papirja ali kovine ne bi več mogli prodajati gospodarskim družbam, ki se ukvarjajo s predelavo odpadkov, na primer Dinosu. Ker marsikomu, sploh v sedanjih razmerah, dodatni zaslužek pomaga preživeti, je bila poteza ministrstva, četudi je trdilo, da želi zgolj urediti razmere, kar zadeva ravnanje z odpadki, nepremišljena. »Ljudje vsak dan vozijo odpadno železo, papir … po navadi s prikolicami ali polno naložen prtljažnik. Za vsa skladišča po Sloveniji skupno lahko rečem, da je največ pripeljanega spomladi, ko ljudje tradicionalno čistijo kleti in podstrešja ali pa obnavljajo ograje,« je povedal Kristijan Mlinar, član uprave Dinosa.

  • Staš Zgonik

    10. 1. 2013  |  Mladina 2  |  Ekonomija

    pEUsimizem

    Sodeč po konec leta objavljeni javnomnenjski raziskavi prebivalci Evropske unije večinoma ostajajo pesimistični glede stanja v gospodarstvu.

  • Borut Krajnc

    4. 1. 2013  |  Mladina 1  |  Družba

    Dr. Peter Novak: Ortodoksnost ni odgovor

    Dolgoletni profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, po upokojitvi pa pobudnik ustanovitve Visoke šole za tehnologijo in sisteme v Novem mestu in nekaj let njen dekan, je eden od pionirjev izrabe obnovljivih virov energije v Sloveniji in vsekakor eden največjih strokovnjakov za energetiko pri nas. Njegove zamisli so napredne in drzne, njegov pogled na svet pa ostaja realističen. Njegovo znanje cenijo tudi v Evropi, saj je med drugim podpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje.
    Prepričan je, da bi Sloveniji s pravilnim pristopom že do leta 2050 lahko uspelo za 70 odstotkov znižati emisije toplogrednih plinov, sonaravno energetsko prihodnost pa vidi v treh nosilcih energije – elektriki iz obnovljivih virov, metanu in metanolu.

  • Staš Zgonik

    4. 1. 2013  |  Mladina 1  |  Ekonomija

    Mizerne plače

    Države EU po deležu zaposlenih, ki so leta 2010 prejemali nizko plačo (v %)

  • Staš Zgonik

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Družba

    Bozon. Higgsov bozon?

    Po desetih letih gradnje, več kot enoletnem mirovanju zaradi okvare le devet dni po začetku delovanja, bilijonih trkov protonov in več deset petabajtih (milijonih gigabajtov) zbranih podatkov so znanstveniki v Evropskem centru za jedrske raziskave (CERN) julija letos le lahko z dovolj veliko gotovostjo potrdili, da so z velikim hadronskim trkalnikom našli nov delec, ki na prvi pogled ustreza Higgsovemu bozonu.

  • Staš Zgonik

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Družba

    Korejski megahit

    Ko je Samsung v prvi četrtini letošnjega leta dokončno izrinil Nokio z vodilnega mesta med izdelovalci mobilnih telefonov, se letošnjemu največjemu južnokorejskemu izvoznemu artiklu še sanjalo ni, kaj ga čaka. Park Jae Sang, lokalni popzvezdnik z umetniškim imenom Psy, je sredi julija izdal šesti studijski album z vodilnim singlom, naslovljenim Gangnam Style. Kadarkoli prej v zgodovini bi ta morda zasedel vrh kakšne lokalne glasbene lestvice, zaradi vseprisotnega interneta in neizogibnega niza neverjetnih naključij pa je video za to pesem postal najbolj gledan posnetek v zgodovini YouTuba. Psy je z Gangnam Stylom zavzel vrhove lestvic v več deset državah po svetu, kjer korejščino razumejo ravno toliko kot vogonščino. Kljub temu na njegovih nastopih vsi pojejo zraven, kakor bi šlo za koncert Rolling Stonesov.

  • Staš Zgonik

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Družba

    Bitka za internet

    ACTA, meddržavni trgovinski sporazum, ki naj bi onemogočil ponarejanje, nerazumno pa je vključeval tudi ukrepe za boj proti kršitvam avtorskih pravic na internetu, je bil v začetku leta tik pred potrditvijo. Države, tudi Slovenija, so se načelno strinjale z vsebino, potrditi bi ga morali le še parlamenti. In to ne glede na to, da je sporazum predvideval razširitev kazenskih ukrepov za kršenje avtorskih pravic in prisilno spremembo ponudnikov spletnih storitev v nadzornike omrežnega prometa, s tem pa bi uporabnikom odvzel z ustavo zagotovljeno pravico do komunikacijske zasebnosti. K sreči je bil pritisk javnosti zadosten, da je sporazum padel že na glasovanju v evropskem parlamentu in slovenskim poslancem o njem sploh ni bilo treba glasovati.

  • Staš Zgonik

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Svet

    Več zmagovalcev

    Barack Obama je nadaljeval tradicijo Billa Clintona in Georgea Busha in si zagotovil še drugi štiriletni mandat v Beli hiši. Kar je bilo sprva videti kot zagotovljena zmaga, se je po neprepričljivem nastopu na prvem soočenju z republikanskim kandidatom Mittom Romneyjem sprevrglo v zelo izenačeno bitko. Vsaj tako so napovedovali politični analitiki. A ne vsi …

  • Staš Zgonik

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Družba

    Energent prihodnosti

    Zemeljski plin, do okolja najprijaznejše fosilno gorivo, je za Evropsko unijo življenjsko pomemben strateški energent, ki ogreva precejšen del gospodinjstev in poganja dobršen del gospodarstva, žene tudi vse več turbin za proizvodnjo električne energije, v prihodnosti pa bo postal še pomemben dejavnik v transportu. A od njega smo vsako leto bolj uvozno odvisni. Že samo zaradi prekinitve dobave iz Rusije prek Ukrajine v začetku leta 2009 je v Evropi zavladal preplah. Države so hitele načenjati plinske rezerve in omejevati dobavo industrijskim porabnikom. Slovaška in Bolgarija sta celo začeli postopke za vnovičen zagon zaradi (ne)varnosti ustavljenih jedrskih reaktorjev.