Grega Repovž
-
22. 7. 2010 | Mladina 29 | Uvodnik
»Vse na svetu ima svoje meje, samo človeška neumnost je brezmejna.« Miroslav Krleža, nekoč, nekje Je zmatrano celo ljudstvo ali so zmatrani le politiki? Zakaj nenadoma vsi modri opozarjajo na zdelanost, apatičnost te družbe? Kaj nas je tako utrudilo? Kriza? Menjave oblasti? Menjave ministrov? Globalna nestabilnost? Vse velike odločitve preteklosti, od osamosvajanja do prilagajanja novim formam? Vprašanja...
-
15. 7. 2010 | Mladina 28 | Uvodnik
Zaradi pritiska krize in nezmožnosti vladajoče levice, da bi se ogradila od neoliberalnega kapitalizma, so stranke slovenske levice praktično od trenutka, ko so prevzele oblast, ostro kritizirane. Kritike so trde, a upravičene. Res je, da slovenska levica v svoji konceptualni izgubljenosti ni sama; taka je levica kar povsod po svetu. Pa še veliko krivde za današnje stanje nosijo leve stranke, pri čemer kakšne vsaj...
-
8. 7. 2010 | Mladina 27 | Uvodnik
Nam mora biti res mar, da je Matej Lahovnik izstopil iz stranke Zares? Moramo res vedeti, da je Irmo Pavlinič, njegovo strankarsko kolegico, to tako pretreslo, da je začela govoriti, da bo zapustila ministrski položaj? Res? Ali koga morda vežejo spodnjice? Ima kdo barvno neusklajene hlače in nogavice? Je kdo pozabil kupiti šalotko? Ježeš, res. Saj razumemo.
-
1. 7. 2010 | Mladina 26 | Uvodnik
V času krize so ugled izgubili direktorji po vsem svetu. Menedžerji in direktorji danes veljajo, preprosto rečeno - za slabe ljudi. To je kazen za krizo, kazen, ki jo plačuje celoten direktorski ceh za malverzacije, ki so se najprej kot izjeme, nato pa kot pravilo uveljavile v svetu poslovnih financ. V Sloveniji smo imeli o direktorjih in menedžerjih, zlasti velikih podjetij, upravičeno dolgo časa zelo dobro...
-
23. 6. 2010 | Mladina 25 | Uvodnik
Nastala je absurdna situacija: še nikoli niso imeli sindikati, predvsem javnega sektorja, pri boju za pravice zaposlenih tako malo podpore kot ta trenutek. Od sindikatov se nenadoma pričakuje, da bodo popustili vladi. Kaj se gredo, kaj tako trmarijo, mar ne vidijo, kako resne so razmere, postaja stalnica ocenjevanja sindikatov. V tej točki je treba zajeti sapo in še enkrat pogledati, kaj je tisto, kar gledamo.
-
22. 6. 2010 | Mladina 21 | Uvodnik
Če bo Janezu Janši uspelo, kar se je nameril, namreč zrušiti sporazum o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško, bo to treba razumeti kot velik poraz. Pa ne poraz vlade, ampak kot velik poraz razuma. Janez Janša nam namreč te dni vnovič demonstrira svojo staro igro: v kateri razumne odvrača od politike, družbe in česar koli skupnega v tej državi in hkrati vsem gnevnim, jeznim daje priložnost, da njihov glas šteje...
-
17. 6. 2010 | Mladina 24 | Uvodnik
Zakaj se politiki praviloma ne vozijo z ekskluzivnimi športnimi avtomobili, se izogibajo razkošnim dopustom in oblekam in se ne bahajo pred dragimi restavracijami, sploh pa ne govorijo, da se s 3002 evroma težko prebijejo skozi mesec? Ne pričakujte preveč, za tem ne stoji znanost. Preprosto zato, ker niso tako neumni, da bi se dajali v zobe javnosti in medijem.
-
10. 6. 2010 | Mladina 23 | Uvodnik
Slovenski novinarji smo dolga leta delali napako: kadar so Janez Janša in njegovi pribočniki kričali, da je slovenski medijski prostor neuravnovešen in neuravnotežen, se je večini novinarjev vedno znova zdelo, da se na te obtožbe ne gre odzivati, da je treba to prenesti gosposko mirno, tudi zato, da ne bi s tem zašli v konflikt s svojim »predmetom« poročanja in komentiranja. To je veljalo za profesionalen odziv.
-
3. 6. 2010 | Mladina 22 | Uvodnik
Že od začetka krize - pa tudi že prej - se tako v Sloveniji kot drugod izpostavlja kot osrednji problem naša konkurenčnost. Slovenija je nekonkurenčna, trdijo ekonomisti, trdi tehnična inteligenca, trdijo domači in tuji znanstveniki in strokovnjaki. A nihče ne pove: Slovenija nima Nokie in je nikoli ne bo imela. Slovenija nima poceni kitajske delovne sile in je tudi nikoli ne bo imela.
-
20. 5. 2010 | Mladina 20 | Uvodnik
Najlaže je v tem trenutku tolči po študentih, jih zmerjati s huligani, cepci, nasilneži, nevedneži, zavedenimi, neodgovornimi, ki se nehote tolčejo za druge, sicer pa so tako ali tako usmerjani s strani požrešnih in bogatih lastnikov študentskih servisov in študentskih funkcionarjev. Tudi če bi bilo vse res, če bi torej vse to veljalo za demonstrirajoče dijake in študente, dogodka ne bi smeli odpraviti na ta način.
-
13. 5. 2010 | Mladina 19 | Uvodnik
» Arbitražni sporazum predstavlja akt kolaboracije z okupatorjem. Hrvaška še ni v EU in mi smo jih držali s tem. Unija nas je prvič začela jemati resno. Nakar je predsednik vlade padel v depresijo in naredil »salto mortale« ter začel zganjati evforijo, ki je le druga plat depresije.« Tine Hribar, v izjavi v prostorih in v imenu Slovenskega panevropskega gibanja, 11.
-
6. 5. 2010 | Mladina 18 | Uvodnik
»Ko začnejo politiki govoriti o sanjah, moramo biti zelo, zelo budni. Ker sanje nikoli ne počivajo!« Marko Zorko, Poltergajst, januar 2007 Zaupanje v politiko se vse bolj rahlja, avtoritete politikov pa razpadajo tako rekoč po vsem svetu. Krize ni konec; je kot mraz v slabo izolirani hiši. Naj peč še tako greje, tisti mraz, ki leze skozi stene, streho, okna in pod vrati, se počasi zažira v kosti.
-
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Uvodnik
»V letu in pol, odkar imamo to vlado, se na področju socialnega dialoga ni zgodilo nič. To je najslabša vlada doslej glede uresničevanja procesa, pri katerem se partnerji dogovarjajo in usklajujejo...,... Slovenija se ne zaveda, da so pravice izborjene, ne podarjene. Potrebujemo več povezanosti in solidarnosti. V ospredju bi morali biti pojmi, kot sta blaginja in družbena odgovornost kapitala, medtem pa še vedno...
-
22. 4. 2010 | Mladina 16 | Uvodnik
»Oddam starejšo kmečko hišo, za naselitev delavcev, 120 kvadratnih metrov, do 25 postelj, eno stranišče notri, dve premični zunaj, dva tuša, kuhinja z dvema štedilnikoma, ogrevata celo hišo, vsa oprema.« Oglas na enem od spletnih portalov, maj 2009 Nekatere stvari ostajajo nespremenjene. Ena izmed njih je Radio Študent. Ne trdimo, da se Radio Študent ne spreminja, seveda se, a ostaja enako zanesljiv v tem,...
-
15. 4. 2010 | Mladina 15 | Uvodnik
»Lahko sami kadarkoli odločimo, kdaj bomo enostransko umaknili vojake iz Afganistana. Ko se tako odločimo, ko presodimo, lahko to naredimo z enim telefonskim klicem.« Predsednik vlade Borut Pahor, 21. decembra 2009, v intervjuju za Mladino »Mislim, da je okrog Afganistana, gospodje in gospe, čas, da si nalijemo čistega vina. Ni treba napadati vojske zaradi tega, ker sodeluje v Afganistanu.
-
8. 4. 2010 | Mladina 14 | Uvodnik
»Zgodovinske izkušnje nas učijo, da v trenutku največje krize ne prihaja do radikalnih sprememb, uporov ali revolucij. Od francoske revolucije vemo, da do radikalnih družbenih sprememb prihaja šele, ko kriza mine. To resnico je po svoje opredelil že Karl Marx, ko je dejal, da zavest zaostaja za družbenimi boji. Sedaj imamo krizo. Vendar se je kot družba še ne zavedamo.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Uvodnik
Roža naj bi bila nekaj pozitivnega. Seveda, so lepše, manj lepe, dišeče in ne, velike in male, a pač rože. Kaj pa roža onesnaženja? Ta za nevajeno oko čudni graf, okrog ene točke sklenjene črte različnih barv, nam rožo postavi v povsem drug kontekst. Kaže povprečne koncentracije trdnih delcev v zraku pri različnih smereh vetra. V Sloveniji rože onesnaženja izredno dobro uspevajo, imamo res velike! Poročila o...
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Uvodnik
Nikoli ne bomo vedeli, ali je Janez Drnovšek leta 2000 pomagal priti Andreju Bajuku in Janezu Janši na oblast - le zato, da bi se lahko na oblasti obdržal še en mandat. Za osvežitev spomina: leta 2000 je RKC, nekim čudnim združbam in velikemu igralcu iz ozadja, predsedniku SDS Janezu Janši, uspelo izpeljati združitev dveh strank, SLS in SKD.
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Uvodnik
Eden boljših slovenskih gospodarstvenikov, zadržan mož, ki redko javno nastopa, načelno ne razdaja svojih mnenj kar počez, že desetletja pa deluje predvsem v tujini, pravi, da se Sloveniji vse bolj pozna njena majhnost. In tudi on pravi, gre za te mreže in mreženje, ta aktualni odgovor na malodane vse probleme. Problem pa niso preveč razvejene mreže in poznanstva, naš problem je ravno nasproten.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Uvodnik
Smo ta teden res izvedeli kaj novega o Zmagu Jelinčiču in SNS? Kaj pa je tako novega? Da so to ljudje brez kakršnih koli zadržkov in morale? To vemo že od prvega mandata Zmaga Jelinčiča, ko je kot poslanec hodil okoli oborožen. Le prijatelji so bili takrat drugi. Nič nas pri Zmagu Jelinčiču in njegovi klapi (to pač je ta združba, klapa) ne more presenetiti.
-
Sociolog in zgodovinar dr. Tomaž Mastnak, eden najaktivnejših članov civilne družbe v osemdesetih, danes profesor na University of California, se je v osemdesetih letih deklariral kot homoseksualca po političnem prepričanju. Pa ne le ali preprosto zato, ker geji takrat niso imeli pravic. Šlo je za resno konceptualno stališče - za dosledno vztrajanje pri tezi, da so vse pravice enake in enako pomembne.
-
»Mučna in tragična smrt pripadnika tranzicijske levičarske elite je razgalila delovanje mafijskega omrežja, ki omogoča ljudem brez vesti stanje, v katerem je vse dovoljeno. Dobesedno vse. Niso jim dovolj samo zlorabe sistema in ljudi, pred njimi niso varne niti domače živali.« Janez Janša, 19. 2. 2010, na www.sds.si »Ob odstranjevanju vsaj nekaterih tančic iz ozadij garažne afere se v vsej svoji grotesknosti...
-
So ljudje, ki jim gre vse na živce in jih vse jezi. Manj spretni vozniki. Počasni pešci. Restavracije, ki nimajo prav tiste jedi, ki so si jo zamislili. Polita skodelica. Šefi itak. To so sitni ljudje, ki podarjenemu konju gledajo v zobe. Za vse so krivi drugi, vsi so proti njim. Kot je nekoč o frustracijah svojega naroda dejal neki novinar Vremena (ime je spominu ušlo): »Srbi smo prepričani, da nas vsi jebejo.
-
Kdor spremlja sporočila za javnost stranke SDS, mu je jasno. Ni mu le jasno: vse mu je jasno. Naj navedemo zadnji primer. Ta teden je ta stranka razkrila skrivnost podelitve avstrijskega državnega odlikovanja vodji protikorupcijske komisije Dragu Kosu. Kakšno je torej ozadje? Kos je dobil odlikovanje zaradi svoje vloge pri nameštalki Patria, seveda. Kako to vedo? Malo bomo povzeli, a stvari vam bodo nemudoma jasne.
-
Saj veste: v ZDA vsake toliko potegnejo kakšnega zadrtega republikanca s kakšnega mladega fanta ali prsate svetlolase dolgonogice; nekdo ga slika, najdejo ga v kakšnem kongresnem veceju, javni hiši ali pač pri ljubici. Ravno on, je vedno znova vzklik, pa ravno on, ki je imel toliko povedati zoper homoseksualce, ravno on, ki je tako propagiral družinske vrednote. No, demokrati imajo manj težav.
-
V senci odstopa ministra za okolje in prostor Karla Erjavca smo ta teden opazovali veliko bolj pretresljiv dogodek, ki je precej nazorneje pokazal resnost razmer v državi kot pa žajfnica, ki so jo v državnem zboru in predvsem na zaslonih risali slovenski politiki in novinarji. Razreševanje ministra namreč ni pokazalo samo tega, kje se je znašla slovenska politika, temveč tudi raven današnjega novinarstva.
-
V zadnjem času je bilo že večkrat ponovljeno, kako je kriza v resnici razkrila vse dejanske in prave probleme Slovenije: kako nas je ta kriza razgalila, pokazala vse hibe družbe, vse hibe gospodarstva, vse hibe elit in ne nazadnje razpon moralne nedoslednosti vsakega posameznika. Ali pa morda zdravega egoizma? Problemi pa se kopičijo. Kako rešiti problem starajočih, vse bolj osamljenih? Kako rešiti problem vse...
-
»Slovenija ima srednjeveški trg delovne sile. Delodajalci zaradi težkega odpuščanja ne zaposlujejo, čeprav bi to lahko. Zato vlada ne gre v spremembe delovne zakonodaje zaradi lažjega odpuščanja, ampak zaradi lažjega zaposlovanja.« Predsednik vlade Borut Pahor, 7. januarja 2010 »Če imamo fevdalizem, je treba zažgati gradove... Če je to fevdalizem, se ve tudi, kje je greh: v fevdalcih.
-
Kaj se je zgodilo, ko je Borut Pahor diplomatsko prišel na tiskovno konferenco in vpričo ministra Erjavca povedal, da predlaga njegovo zamenjavo, da je to odločitev, ki je zunaj njegove moči, da mora slediti zakonu, pri čemer se je izrecno neopredelil do svoje odločitve? Skupna ocena je bila: ne bo dovolj. Malodane vsem odzivom na Pahorjevo ekspresno odločitev je bilo skupno prav to.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Uvodnik
Leto 2009 je res ubogo: dobiva same grde ocene. Slabo leto, leto, ki ga velja pozabiti, črno leto... A v nečem ima predsednik vlade prav: če konec leta 2008 še nismo res vedeli, kaj se bo zgodilo leta 2009, če nismo vedeli, kako bo udarila kriza in kje bo udarila, smo zdaj že nekako zmožni prenašati njene turbulence. Čez katarzični del krize smo že, pa čeprav najtežji meseci šele prihajajo.
