Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura

    »To knjigo morate prebrati!«

    Blogerji in samooklicani spletni vplivneži – to so ljudje, ki življenje in poglede na svet v obliki virtualnih dnevnikov in posnetkov ali prek družabnih omrežij delijo z javnostjo, pri tem pa vzpostavljajo nekakšen kult osebnosti – imajo na javno sfero 21. stoletja vsaj takšen vpliv kot denimo znani igralci in glasbeniki. Področij, s katerimi se ukvarjajo, je precej: od potovanj in avtomobilizma do knjig, kulinarike in ličenja. Vzpon tistih, ki na svojih kanalih svetujejo v zvezi z najnovejšimi lepotnimi proizvodi in hrano, mimogrede pa priporočajo še kakšno knjigo, pa tudi takšnih, ki so polnokrvni knjižni blogerji, pri tem pa – torej pri knjigah, ki jih priporočajo – pogosto bolj sodelujejo z založbami, kot se zanašajo na svoj okus, je precej preoblikoval literarno področje. V tujini je tako že kar nekaj časa. Že leta 2012 je bil Peter Stothard, takratni urednik tedenskega časopisa o literaturi in kulturi The Times Literary Supplement, kritičen do knjižnih blogerjev – njihov vzpon bo šel na škodo literature, je opozoril. Več

  • Lara Paukovič

    19. 3. 2019  |  Kultura

    Kaj se dogaja s sodobno dramo?

    Med 21. in 24. marcem bo na Novi pošti v Ljubljani potekal Vzkrik, že tretji festival dramske pisave, ki ponuja dobrodošel razmislek o poziciji drame danes, hkrati pa bo – poleg strokovne okrogle mize in pogovorov z avtorji in ustvarjalci – v njegovem okviru bralno uprizorjenih sedem novih slovenskih celovečernih dramskih besedil. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Družba

    Rachel Cusk: Če se odločiš raziti s partnerjem, se ne smeš pretvarjati, da na otroke to ne vpliva 

    Rachel Cusk (1967), ena od gostij letošnjega festivala Literature sveta – Fabula, spada med ta čas najbolj brane britanske pisateljice. Rojena Kanadčanka, ki je otroštvo preživela v Los Angelesu, na začetku najstništva pa se je preselila v Veliko Britanijo, tam živi in ustvarja še danes. Piše že od začetka devetdesetih let, a pravo prepoznavnost si je zagotovila z esejističnima avtobiografskima knjigama o materinstvu in o ločitvi ter v zadnjem času s trilogijo Obris. Ta s strukturo pripovedi – glavni lik se izrisuje skozi zgodbe drugih ljudi – vzpostavlja popolnoma nov tip romana, pri tem pa se nevsiljivo, a vseeno dovolj poglobljeno dotika tem, ki Rachel Cusk zanimajo že od začetka ustvarjanja: partnerski odnosi, kariera, družina, osebne travme in negotovost – vse, kar zaznamuje žensko in določa njen položaj v družbi. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Družba

    Urša Menart, režiserka: Nujno je, da se povezujemo, sicer nas bo vsak pohodil

    Urša Menart (1985) je posnela zadnji »film generacije« – Ne bom več luzerka, pripoved o skoraj 30-letni izobraženi Špeli, ki kljub vsemu še vedno dela kot prekarka in se po spletu nesrečnih okoliščin ponovno znajde na kavču pri starših. Zgodba marsikaterega milenijca je na zadnjem Festivalu slovenskega filma prejela kar tri vesne, tudi tisto za najboljši celovečerni film, in konec marca začenja pohod po slovenskih kinematografih. Urša je s tem postala prva režiserka z zmagovalnim filmom s festivala. A čeprav so ženske v njenem poklicu v manjšini, ji gre na živce, ko jo sprašujejo o filmu in spolu – prepričana je, da bi morale imeti tudi režiserke pravico spregovoriti o splošnejših temah, kakršni sta film kot umetnost in režija kot poklic. »Vendar to po navadi sprašujejo režiserje, ker je stereotipna predstava o režiserju še vedno – da je moški. Želim si dočakati čas, ko bom lahko govorila o stvareh, ki so v resnici bolj povezane s filmom kot s spolom.« Več

  • Lara Paukovič

    8. 2. 2019  |  Kultura

    15 minut opere

    S projektom Mini opere v produkciji študentov Akademije za glasbo in AGRFT so ustvarjalci konec januarja gostovali v madžarski Budimpešti in v začetku februarja v češkem Brnu, 11. februarja pa bo prireditev na ogled tudi v Kinu Šiška v Ljubljani. Ime »mini opere« so opere dobile po svojem trajanju, vsaka je namreč dolga le 15 minut. Avtorji glasbe so študentje Akademije za glasbo v Ljubljani, ki so poskrbeli tudi za izvedbo, režija, scenografija in kostumografija pa so delo študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Križi in težave s štipendijami

    Med štipendijami, ki jih imajo dijaki in študentje na voljo pri nas, so državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije Ad futura ter občinske štipendije. Državne so namenjene šolarjem iz družin, ki ne dosegajo določenega premoženjskega cenzusa, druge pa za spodbujanje izjemnih dosežkov. Vsako leto je še vedno največ zanimanja za Zoisovo štipendijo, vendar je z njo hkrati tudi največ težav. Zgodilo se je že, da so morali gimnazijci, da bi bili upravičeni do te štipendije, osnovno šolo končati s samimi petkami (npr. v šolskem letu 2012/13), kot dosežki za vlogo pa ne štejejo priznanja z regijskih tekmovanj in podobno. A tudi tisti, ki bi za štipendijo radi zaprosili na fakulteti, niso v bistveno boljšem položaju. Več

  • Lara Paukovič

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Družba

    »Ženske so nam spolnost dolžne!«

    Prav posebna vrsta »jeznih moških« so inceli (izraz incel je okrajšava za ’involuntary celibate’ oziroma neprostovoljni celibat), člani (večinoma spletne) skupnosti, ki sovražijo ženske – posebej takšne, ki so »zunaj njihove lige« – in jih krivijo za to, da ostajajo brez seksa. Frustracije in fantazije izlivajo na internetu, v resničnem življenju pa pogosto nimajo niti osnovnih socialnih kompetenc. »Moški, ki se identificirajo z gibanjem incel, najdejo poseben užitek v izrazito agresivnem govoru o ženskah in tudi o t. i. alfa moških, ki naj bi jim onemogočali, da bi sami imeli dostop do žensk. Ob vsem jamranju nad tem, da ženske z njimi ne želijo imeti spolnih odnosov, so zelo negativno razpoloženi tudi do seksualnih delavk,« pove Renata Salecl. Več

  • Lara Paukovič

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Družba

    Ogroženi moški

    Trinajstega januarja je priljubljena znamka britvic Gillette predstavila oglas, s katerim je želela opozoriti na 30-letnico svojega dobro znanega reklamnega gesla »The Best a Man Can Get« (Najboljše, kar moški lahko dobi). Ob tej priložnosti je slogan preoblekla v »The Best a Men Can Be« (Najboljše, kar je moški lahko), oglas pa poziva k zajezitvi t. i. toksične moškosti. Nič več spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, učenja dečkov, da je pretepanje nekaj normalnega, ali otipavanja mimoidočih žensk – moški morajo odločno nastopiti proti takšnemu ravnanju in tudi nove generacije dečkov naučiti, da je to nedopustno. »Dečki, ki vas danes opazujejo, so moški jutrišnjega dne,« sklene oglas. Več

  • Lara Paukovič

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba

    Ne pomeni ne

    Osmega januarja je bil v Dnevniku objavljen članek, v katerem je novinar Peter Lovšin pisal, kako neprimerno zakonodajo o posilstvu imajo nekatere države. Omenil je španski primer »La manada«, o katerem se je veliko govorilo lani: skupina moških je poleti 2016 v Pamploni posilila 18-letno dekle in posnetek objavila na družabnem omrežju Whatsapp. Še grozljivejše kot posilstvo je bilo to, da je sodni senat, ko je zadeva prišla pred sodišče, presodil, da zaradi odsotnosti neposredne sile ali grožnje sploh ni šlo za dejanje posilstva, ampak »samo« za spolno zlorabo – zaporna kazen je v tem primeru za pet let nižja, devet namesto 14 let, kot bi jih dobili za posilstvo. A še bolj kot »La manada« je pretresel primer iz slovenske sodne prakse, iz Kopra, ki ga je Lovšin prav tako popisal v članku, ker se mu je zdela odločitev sodišča v tem primeru podobno nesmiselna in neutemeljena kot v zgodbi iz Španije – ni pa pričakoval, da bo, glede na to, da je bil primer v sodni obravnavi že leta 2017, dvignil toliko prahu. Vendar ga je – in prav je tako. Očitno je, da številne stvari v zvezi s posilstvom še vedno niso razjasnjene, meje spolne nedotakljivosti pa še vedno ne dovolj jasno določene. Skrajni čas je, da se o tem resno in podrobno pogovorimo. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Družba

    Ljubezen

    Miša, 25-letna študentka Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je na izmenjavi v Berlinu, je na Tinderju pred časom spoznala Thomasa. Nedolžno dopisovanje in flirtanje je, ko sta ugotovila, da imata kar nekaj skupnih zanimanj, preraslo v bolj poglobljene pogovore. Začela sta se celo dogovarjati, da se bosta lotila skupnega umetniškega projekta. »Zaradi projekta sva se nato tudi sestala, da bi se o zasnovi pogovorila na štiri oči. Vendar je ’sestanek’ trajal šest ur in od tega je bilo projektu namenjenih kakšnih deset minut. Res sva se nepopisno ujela. Sledilo je še nekaj srečanj, med katerimi se je občutek naklonjenosti med nama počasi krepil,« pripoveduje Miša. Postajalo je jasno, da odnosa nobeden od njiju ne želi ohraniti zgolj na prijateljski ravni, in nekako takrat je Thomas Miši povedal, da je pravzaprav poročen. Z ženo sicer nista v »običajnem« zakonu, ampak imata odprto zvezo: ona je že približno tri leta v razmerju s še enim moškim, kar pa nikakor ne vpliva na njen zakon s Thomasom ali pozornost, ki jo namenja njuni triinpolletni hčerki. Tudi Thomas ima seveda proste roke, da si išče še druge partnerice (ali partnerje), vendar do Miše ni naletel na nobenega človeka, s katerim bi se želel vezati. Več

  • Lara Paukovič

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Politika

    »A ta baba sploh zna streljati?«

    Slovenska vlada je na čelo policije in vojske pred kratkim postavila ženski. Pred mesecem je Alenka Ermenc postala načelnica generalštaba slovenske vojske, zdaj pa je bila za generalno direktorico policije imenovana Tatjana Bobnar. Več

  • Lara Paukovič

    20. 12. 2018  |  Kultura

    Slovenski pesnik pred svojim časom

    Pesnik, pisatelj in esejist Jure Detela (1951–1992) je bil gotovo ena najzanimivejših literarnih figur, ki so v Sloveniji delovale v osemdesetih letih, vendar ga je takrat poznalo in bralo bolj malo ljudi. Šele v zadnjih letih Detelova poezija pridobiva veljavo, gotovo tudi zahvaljujoč pesniku, prevajalcu in umetnostnemu zgodovinarju Miklavžu Komelju, ki je dolga leta preučeval njegov opus in zapuščino ter tudi uredil zbirko Zbrane pesmi, ki je izšla letos pri Beletrini in v kateri so prvič zbrane vse Detelove pesmi, verzni fragmenti in osnutki – po kronološkem vrstnem redu. Več

  • Lara Paukovič

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba

    »Končaj vame!«

    Tretjega decembra je bila v Londonu podeljena letošnja »Bad Sex in Fiction Award« (nagrada za najslabši seks v literaturi), ena najzanimivejših nagrad na tuji literarni sceni. Od leta 1993 jo Literary Review podeljuje avtorjem, ki jim je v sicer kakovostno literarno delo uspelo vključiti obupno slab prizor seksa. To so lahko osladne, patetične scene, vredne kakšnega tretjerazrednega ljubezenskega romana, prizori, ki so pretirano neokusni, ki tehnično ne delujejo ali ki so glede na ostalo dogajanje v romanu enostavno odveč. Erotična in pornografska literatura je iz obravnave izpuščena. Več

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2018  |  Kultura

    Nova reinterpretacija slovenske himne v dobi globalizacije in spajanja kultur

    Se spomnite Dobrodelne Zdravljice? O prvi akciji projekta Žive naj vsi narodi, katerega širši namen je spodbujanje medkulturnega dialoga in širjenje strpnosti, smo v Mladini pisali že pred enim letom, ko je izšla njihova predelava Prešernove Zdravljice v sodobnem glasbenem videospotu. V spotu so se jim poleg slovenskih in priseljenskih glasbenikov pridružili tudi nekateri znani obrazi, ki se zavzemajo za strpnost, npr. Boris Cavazza in Irena Yebuah Tiran, vse skupaj pa je spremljala še dobrodelna akcija, v kateri so s pomočjo Slovenske filantropije zbirali sredstva za pomoč otrokom beguncem pri vključevanju v družbo. Več

  • Lara Paukovič

    29. 11. 2018  |  Kultura

    Čas je 

    Pred parlamentarnimi volitvami so se kulturniki zbrali v kampanji Čas je za kulturo in umetnost, s katero so želeli politike, ki bodo izvoljeni v novo vlado, opozoriti na nekaj nujnih reform kulture, ki se morajo zgoditi v prihodnjem mandatu. Sestavili so seznam štirih ključnih zahtev, s katerimi naj bi se položaj kulture v prihodnjih letih izboljšal – to so (1) primerno mesto za kulturo v družbi, (2) povečanje proračuna za kulturo, (3) strokovni minister/ministrica in (4) nov kulturni model. Volitve so zdaj mimo, projekti, povezani s kulturnim poljem, pa še vedno ostajajo nekako ob strani. Podpisniki javnega pisma so zato medijem poslali nov dopis, s katerim želijo ponovno opozoriti, da je kultura eden ključnih resorjev za razvoj moderne družbe. Več

  • Lara Paukovič

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Politika

    Še en žalosten korak nazaj

    Madžarska vlada je že avgusta napovedala, da ne bo več financirala študij spola (za nepoučene: sklop disciplin, med katere sodijo sociologija, literarna teorija, feministične teorije, filozofija, psihoanaliza itd., ki kritično obravnavajo že uveljavljene teoretske vzorce v zvezi s spolom in spolno identiteto) na fakultetah, z najnovejšim odlokom, ki ga je premier Viktor Orbán podpisal prejšnji teden, pa je ta študijski program v resnici izpadel s seznama na Madžarskem dopuščenih magistrskih študijev – češ da gre za ideologijo, ne za znanost. Več

  • Lara Paukovič

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Politika  Za naročnike

    Stalna praksa

    Da vlada posega v ustanovne akte institucij, da bi na vodstvene položaje pripeljala ljudi, ki kompetenc za to menda nimajo, je postala stalnica. To se je zgodilo v Narodnem muzeju pa v Moderni galeriji, ni presenetljivo, da je po dolgem in mučnem razreševanju direktorice Renate Zamida isto doletelo Javno agencijo za knjigo. Več

  • Lara Paukovič

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Družba  Za naročnike

    FIFA bo izboljšala razmere za nogometašice

    Ženski nogomet postaja vse bolj priljubljen, vseeno pa so razlike v obravnavi nogometašic in nogometašev, pa tudi v pogledih na ženski nogomet v primerjavi z moškim precejšnje. Tudi pri plačilih so razlike gromozanske: kot poroča portal Sobotainfo, zmagovalna ekipa Lige prvakinj na primer prejme le 0,25 odstotka zneska, ki ga dobi zmagovalno moštvo Lige prvakov. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Jan Krmelj, gledališki ustvarjalec in pesnik, ki ga vznemirjata praznina in njen emancipatorni potencial

    Konec januarja je premiero v ljubljanski Drami doživela njegova predstava Življenje drugih, ki tematizira družbo nadzora v Vzhodnem Berlinu osemdesetih let in jo je režiral po motivih kultnega nemškega filma. V besedilu k predstavi je takrat zapisal, da »danes ni leto 1984, nismo v Vzhodnem Berlinu in nismo del nobenega očitnega totalitarizma. Družba nadzora ostaja, a ne moremo je več utelesiti v enem aparatčiku, enem krivcu in imenu.« Po svoje je ironično, da smo se malo več kot mesec dni pozneje znašli v drugačni situaciji omejevanja svobode, sredi pandemije koronavirusa, ki so jo mnoge države po svetu, tudi naša – po menjavi vlade, ki je sovpadla z začetkom pandemije, – izkoristile za radikalne politične manevre. » Več

  • Lara Paukovič

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika

    O poskusu izenačitve splošne in poklicne mature, bodo odločali poslanci

    Šolniki so zadnji teden na nogah. Izkazalo se je, da je vlada v šesti sveženj protikoronskih ukrepov skrila enega, ki z epidemijo nima nobene zveze, bi pa odločilno vplival na oblikovanje novih generacij študentov. Več

  • Lara Paukovič

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Kultura

    Barviti šopek življenjskih zgodb

    »Spending all my money on these niggas that I brought up / Taking care of families from my brothers when they were locked up [Porabil sem ves denar za te črnuhe, ki sem jih vzgajal / Skrbel za družine svojih bratov, ko so bili v zaporu],« so verzi, ki jih odpoje The Weeknd, trenutno eden najuspešnejših temnopoltih pop/R & B glasbenikov, v skladbi Snowchild z zadnjega albuma After Hours. To je skladba, v kateri je spregovoril o osebni zgodovini, zgodovini otroka etiopskih imigrantov v Kanadi, ki sta ga po ločitvi staršev vzgajali mama in babica in ki se je v iskanju občutka pripadnosti zgodaj seznanil z ulico in drogami. Ob poslušanju albuma se človeku dogaja podobno kot ob branju knjige Girl, Woman, Other (Dekle, ženska, drugo) leta 1959 rojene britanske pisateljice nigerijskih korenin Bernardine Evaristo, sicer profesorice kreativnega pisanja na Brunelovi univerzi v Londonu: želi si, da ga kar ne bi bilo konec. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Portret

    Brane Mozetič, pesnik in urednik, ki počne tisto, česar noče nihče drug

    Brane Mozetič (rojen 1958) je letošnji dobitnik Jenkove nagrade za najboljšo slovensko pesniško zbirko minulih dveh let. Prejel jo je za knjigo Sanje v drugem jeziku, v kateri prepričljivo upesnjuje raznovrstne podobe med budnostjo in snom. Z isto nagrado je bil ovenčan že leta 2003 za zbirko Banalije, a v drugačnih okoliščinah. Tokrat je bila nagrada nepričakovana le zanj, pred skoraj dvajsetimi leti pa je presenetila celotno literarno sceno, šlo je namreč za prvo nagrajeno pesniško zbirko z eksplicitno gejevsko vsebino. »To je gotovo pripomoglo k temu, da so bili kasneje nagrajevani tudi drugi avtorji in avtorice z LGBT-scene,« je prepričan. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Portret

    Asiana Jurca Avci, umetnica, ki oživlja mrtve cvetlice

    Na njeni nedavni razstavi So this is it? (A to je to?) v projektnem prostoru Fotopub je obiskovalce ob uokvirjenih cvetličnih printih pričakal mlad, entuziastičen kustos, ki jih je vljudno pozdravil, popeljal po prostoru, navrgel kakšno zanimivost, in če se je kateri od njih odločil za nakup kakšnega dela, zadovoljno pokimal, češ, odlična izbira. Četudi je vse skupaj delovalo pristno, je šlo za performans, rahel posmeh prodajni umetnosti. Razstava in vse, povezano z njo, je bilo skupaj z njenim brendom AJA, v okviru katerega printe svojih fotografij cvetlic tiska na majice in puloverje, pravzaprav praktični del njenega magistrskega dela na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, projekt z naslovom Produkcija vrednosti in vrednost reprodukcije. V njem se sprašuje, kako naj umetnik ustvari nekaj, kar je iskreno in za čemer stoji, hkrati pa doseže še, da imajo njegovi izdelki vsaj približno komercialno vrednost. Kako slediti trendom umetniškega trga, vseeno pa se jim ne podrejati? Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Portret

    Nejc Cijan Garlatti, igralec, ki bi z veseljem stopil v čevlje Doriana Graya

    Preden je opravljal sprejemne izpite na smeri igra na AGRFT, je vse kazalo, da bo pravnik. Diplomiral je na Evropski pravni fakulteti doma v Novi Gorici in zatem opravljal prakso v odvetniški pisarni. Sprva se mu je zdelo, da bi to lahko počel vse življenje in pri tem ne preveč trpel. »Verjetno sem malo idealiziral vse skupaj, a ta poklic se mi je zdel zaznamovan z zmožnostjo uveljavljanja pravičnosti,« pravi. Resničnost je seveda drugačna, redko črno-bela – in vse, s čimer se srečuješ kot pravnik, ni zares vprašanje pravičnosti. Tako se je odločil, da se bo odpravil še po poti mladostnega zanimanja za igro – bil je namreč član novogoriškega amaterskega mladinskega odra – in poskusil srečo na AGRFT, da se ne bi pri šestdesetih, recimo, tolkel po glavi zaradi zamujene priložnosti. Če ga v prvo ne bi sprejeli, bi se potolažil, da vendarle ni pravi za to, in se verjetno vrnil k pravu. Pa so ga. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Portret

    Alja Horvat, ilustratorka, ki jo je revija Forbes uvrstila med najobetavnejše umetnike

    Alja Horvat je 23-letna Mariborčanka, ki se je letos znašla na prestižni lestvici revije Forbes 30 under 30 – Europe (30 pod 30 – Evropa). Ta znotraj različnih kategorij vsako leto opozori na trideset najvidnejših posameznikov iz vseh koncev Evrope. Horvatova je uvrščena v razdelek umetnost in kultura, kjer ji družbo med drugim dela angleška manekenka in igralka Cara Delevingne, hkrati pa je pristala tudi v kategoriji »najmlajši« skupaj s sorojakom Luko Dončićem ter mlado švedsko okoljsko aktivistko Greto Thunberg. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura

    Umetnina namesto novih čevljev

    Sprehajalec, ki ga je med pohajkovanjem po deževni Ljubljani prejšnji petek zvečer, takoj po protivladnih protestih, zaneslo v pasažo Nebotičnika, se je komaj prebil na drugo stran. Podhod, ki se vije pod nekdaj najvišjo stavbo na Balkanu, so napolnili obiskovalci odprtja razstave Dom in svet, ki se je začela v vitrini pri vhodu s Štefanove ulice in končala v Galeriji Kos. V galerijskem prostoru si je lahko razstavo v skladu s priporočili NIJZ ogledovalo le šest ljudi hkrati, zato so tisti, željni vstopa, z masko na obrazu tudi po petnajst ali dvajset minut potrpežljivo stali v vrsti, česar smo morda vajeni v tujini, ko čakamo na vstop v pomembne kulturne ustanove, kot sta denimo Louvre v Parizu in MoMA v New Yorku, doma pa malo manj. Zato je bilo tokrat toliko lepše opazovati, kako so se ljudje kljub muhastemu vremenu in zavedanju, da si bo treba umetnine ogledovati z masko, nagnetli v podhod, željni umetnosti – ki je tokrat tudi naprodaj. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Portret

    Eva Škofič Maurer, klovnesa, ki z rdečim noskom stopi v drug svet

    Natakne si rdeč nos – in lahko je karkoli. Ob prvem šolskem dnevu zabava otroke, jih povabi v gledališče ali na festival, bodri male bolnike, vnaša žarek veselja v vsakdan stanovalcev domov za starejše, z duhovitimi predstavami pa zna pritegniti tudi zanimanje odraslih. Eva Škofič Maurer je prva profesionalna slovenska klovnesa, ki jo je strastna želja, da bi si s poklicem cirkuške umetnice lahko nekoč služila kruh, vodila na Državno akademijo za cirkuško in estradno umetnost v Moskvi, kjer je pridobila diplomo iz klovnade. Deklica z velikimi sanjami se ni sprijaznila z dejstvom, da se doma ni mogoče šolati za klovneso. Čeprav se je najprej vpisala na pomorsko šolo, je čutila, da jo vleče naprej. Po ogledu predstave moskovskega cirkusa v Sloveniji je opazila enega od nastopajočih in ga s pomočjo mame, pesnice Neže Maurer, ki je znala nekaj malega rusko, vprašala, kje je študiral. Ko je izvedela, da res obstaja »šola za klovne«, ni bilo zanjo nobenih ovir več. Spustila se je v boj z birokratskimi mlini in uspela, četudi je bil postopek študija v tujini v dobi brez interneta precej zahtevnejši kot danes, poleg tega ji na jugoslovanski ambasadi v Sovjetski zvezi niso bili pretirano v pomoč, morda niso resno jemali njene želje po študiju na cirkuški akademiji. Več

  • Lara Paukovič

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura

    Pokoronska gledališka realnost

    Ko smo se spomladi izkopali iz karantene, so različni gledališki ustvarjalci govorili, kako naj bi bilo videti pokoronsko gledališče. A najbrž si nobeden od njih ni predstavljal težav, s katerimi bo imelo gledališče opraviti v pokoronski stvarnosti. Na to opozarja predstavnica za odnose z javnostmi v Mestnem gledališču ljubljanskem Simona Belle, nič manj pa ni zaskrbljen Jernej Pristov, ki za odnose z javnostmi skrbi v SNG Drama Ljubljana. Več

  • Lara Paukovič

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba

    Več posluha do narave

    Mariborčanka Natja Mrevlje je bila že kot otrok velika ljubiteljica živali, ob planinarjenju z očetom pa sta se postopoma razvijali tudi njena naklonjenost do narave in želja živeti v čim večjem sožitju z njo. Ni presenetljivo, da je danes ambasadorka projekta EkoBrain, platforme, namenjene ozaveščanju o problemih, ki pestijo naše okolje. Skupaj z ekipo, ki sodeluje pri projektu, želi ljudi opomniti na lepote našega planeta in živih bitij na njem ter jim približati problem onesnaževanja okolja. S pomočjo člankov in videovsebin nameravajo ozaveščati in učiti mirnejši način življenja, v katerem bo prostor za več posluha do narave. Predvsem se bo projekt osredotočal na mlade – otroke v vrtcih in osnovnih šolah bo med drugim naučil, zakaj ne ubijati čebel in kako pomembne so za našo prihodnost, jim pokazal, kako odgovorno ravnati z odpadki, ter jim razložil, zakaj ima vsako bitje pod soncem svojo vlogo v ekosistemu. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura

    Vidimo, kar želimo videti

    Mirko Bratuša, z nagrado Prešernovega sklada ovenčani kipar iz generacije slovenskih umetnikov, ki se je izhajajoč iz postmodernistične tradicije uveljavila na začetku devetdesetih let, je za svoja otroka izdelal raketo. Igrača ima obliko prevrnjenega stožca, katerega vrh se izteka v nekakšen ribji rep, znotraj nje pa sta sedež za do pet let starega malčka in prava pravcata krmilna palica, ki jo nadobudnež uporablja za uravnavanje premikanja v »vozilu«. Ta raketa je prvi »kip za otroke«, po katerih (pozneje jih je namreč nastalo še več) se imenuje Bratuševa razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Gre za skupno razstavo s prvim Bratuševim profesorjem na ALUO, 93-letnim kiparjem, akademikom Dragom Tršarjem, ki je svoj del razstave naslovil Množice in figure. Več