Lara Paukovič

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Kultura

    Spolnost je vedno politična

    Francoski avtor Marcel Proust je pred sto leti, ležeč v postelji, napisal svoje monumentalno delo Iskanje izgubljenega časa, francoski umetnik maroškega rodu Soufiane Ababri pa ležé ustvarja barvite, provokativne risbe z voščenkami, ki kljub navidezni preprostosti drezajo v nevralgične točke sodobne družbe. A če je Prousta v življenje v karanteni lastne spalnice, obložene s pluto, da vanjo ne bi vdirali dražljaji iz zunanjega sveta, delno pahnilo tudi šibko zdravje, gre pri Ababriju za zavestno izbiro – z metodo risanja, imenovano »bed work« (delo v postelji), želi zanikati nasilje in se zoperstaviti dominantnim oblikam umetniškega ustvarjanja. Več

  • Lara Paukovič

    12. 6. 2019  |  Kultura

    Provokativnost je namerna, kajti spolnost je vedno politična

    Francoski avtor Marcel Proust je pred sto leti, ležeč v postelji, napisal svoje monumentalno delo Iskanje izgubljenega časa, francoski umetnik maroškega rodu Soufiane Ababri pa ležé ustvarja barvite, provokativne risbe z voščenkami, ki kljub navidezni preprostosti drezajo v nevralgične točke sodobne družbe. A če je Prousta v življenje v karanteni lastne spalnice, obložene s pluto, da vanjo ne bi vdirali dražljaji iz zunanjega sveta, delno pahnilo tudi šibko zdravje, gre pri Ababriju za zavestno izbiro – z metodo risanja, imenovano »bed work« (delo v postelji), želi zanikati nasilje in se zoperstaviti dominantnim oblikam umetniškega ustvarjanja. Več

  • Lara Paukovič

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Družba

    Katera bo Miss Hitler?

    Na ruskem družabnem omrežju VKontakte (VK) se je pred kratkim pojavil zanimiv poziv k udeležbi na lepotnem tekmovanju: »Pošlji eno do tri fotografije, izberi si vzdevek in napiši nekaj stavkov, ki te opisujejo.« To samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, uveljavljen protokol pri takšnih dogodkih, če ne bi šlo za prijavo na tekmovanje, ki nosi naziv »Miss Hitler«. Ženske se nanj lahko prijavijo do 8. avgusta, 1. septembra pa bodo razglasili zmagovalko. Skrbnik strani in eden od organizatorjev je portugalski neonacist João Branco, o katerem ni znanega veliko, razen da je iz Lizbone in da ima 40 let, na njegovi profilni fotografiji pa je mogoče videti simbole portugalskih skrajnodesničarskih strank. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Družba

    Selja Ahava: Mož, s katerim sem bila poročena 10 let, mi je razkril, da bi rad spremenil spol

    Selja Ahava je za roman Stvari, ki padejo z neba leta 2016 prejela nagrado Evropske unije za književnost. To ji je prineslo številne prevode v tuje jezike – od marca lahko knjigo (prevod Julija Potrč Šavli, založba KUD Sodobnost International) beremo tudi pri nas. Spretno strukturiran roman, v katerem se zamenjajo tri različne pripovedovalke, se komunikativno, a kljub temu poglobljeno poigrava z neverjetnimi in nepričakovanimi dogodki, na katere v življenju nimamo vpliva. Zakaj kos ledu na domačem vrtu ubije prav mamo deklice Saare? In zakaj je, po drugi strani, njena teta že dvakrat zadela glavni dobitek na lotu? Kako ti naključja čez noč spremenijo življenje, dobro ve tudi pisateljica sama: ravno ko je končevala Stvari, ki padejo z neba, ji je dolgoletni partner povedal, da namerava spremeniti spol. Več

  • Lara Paukovič

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    Kdo bo odpravil uši?

    Epidemije uši v šolah so težava, s katero se starši šoloobveznih otrok srečujejo vsako leto znova. Odpravljanje trdovratne nadloge je velik izziv, to pa zato, ker nekateri otroci (in starši) dolgo sploh ne ugotovijo, da imajo uši, drugi pa se jih lep čas ne znebijo zares. Potem ko si doma nekajkrat umijejo glavo s šamponom proti ušem, se vrnejo v šolo, misleč, da so zdaj brez uši, na njihovih laseh pa ostanejo gnide, iz katerih se bodo čez čas razvile nove. Prav postopek odstranjevanja gnid s posebnim glavnikom je namreč pomemben del razuševanja. Več

  • Lara Paukovič

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    Zakaj ljudje vztrajajo na portalih za zmenke, tudi če jim to prinese več razočaranj kot koristi

    Spletni portali in aplikacije za zmenke že zdavnaj niso več samo dodatna možnost za spoznavanje morebitnih partnerjev, ampak sestavni del sveta zmenkov. Med njimi prednjači Tinder – uporabljalo naj bi ga 84 odstotkov tistih, ki uporabljajo takšne aplikacije –, priljubljeni pa so tudi OkCupid, Badoo, Grindr, Bumble in drugi. Ljudje, ki se na njih spoznajo, vstopajo v resne zveze, se selijo v skupna stanovanja in celo poročajo. Raba je preprosta in hitro jo obvladajo tudi tisti, ki jim tehnologija sicer ni ravno blizu: na Tinderju v nastavitve denimo vneseš starost, spol in lokacijo oseb, ki te zanimajo, potem pa ti aplikacija začne ponujati fotografije tistih, ki bi se lahko ujemali s tabo. Če ti je oseba na fotografiji všeč, podrsaš desno, če ti ni, podrsaš levo. Če je tudi on ali ona podrsala desno pri tvoji fotografiji, se ujemata (angleško: it’s a match!) in odpre se vama pogovorno okno, v katerem se lahko seznanita in dogovorita za zmenek – ali hitro intimno srečanje. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Družba

    Janne Teller: Diktatorju se ljudje lahko uprejo, kapitalizmu pa ne, ker ne vedo, proti komu se borijo

    Danska avtorica avstrijsko-nemških korenin Janne Teller je v življenju počela že marsikaj: po študiju makroekonomije jo je pot popeljala po svetu, od Helsingørja do Pariza, Milana, Berlina in New Yorka, delovno pa je največ časa preživela v Afriki, predvsem v Tanzaniji in Mozambiku, kjer je za Organizacijo združenih narodov in Evropsko unijo opravljala humanitarno delo in spoznala vso grozo, pa tudi lepoto človeškega obstoja. Ob tem je ves čas pisala, a je leta 1995 ugotovila, da ji delu in književnosti ne uspe odmerjati enake količine časa, zato je pustila službo in se popolnoma posvetila pisanju. Več

  • Lara Paukovič

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Politika

    Kulturniki v političnih vrstah

    Te dni nas je doseglo vabilo na ogled komedije Dohodnina v Kulturnem domu Šoštanj – predstavo Jean-Jacquesa Bricareja, ki jo je prevedel Aleš Berger, je na oder postavila poslanka SDS Alenka Jeraj. Več

  • Lara Paukovič

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura

    Sesuvanje Društva slovenskih pisateljev

    Da ima Društvo slovenskih pisateljev precejšnje finančne težave, je neuradno znano že dlje, a očitno se položaj nikomur ni zdel dovolj kritičen, da bi ga reševal. Vendar ga bo zdaj treba, kajti po le malo več kot pol leta opravljanja funkcije je odstopila predsednica društva Aksinja Kermauner, poleg nje pa še štiri strokovne sodelavke, Nika Brajnik, Nina Kokelj, Agata Šimenc in Nana Vogrin, ter članica upravnega odbora Cvetka Bevc. Strokovne sodelavke razlogov za odstop niso želele dodatno pojasniti, Aksinja Kermauner pa je na izredni seji DSP dejala, da jim društvo ni moglo izplačati zasluženih honorarjev. Neuradno naj bi šlo tudi za mobing, vendar je to podpredsednica DSP Gabriela Babnik ostro zanikala. Kermaunerjeva je bila pri komentiranju razmer v Društvu bolj diplomatska. »Z odnosi je tako: če je veliko denarja, so krasni, če začne škripati, bo pa vsak gledal na to, kaj kje je. Tako je povsod. Kjer je kriza, se odnosi zaostrijo. Ni bil pa to nikakor razlog za moj odstop,« je dejala. Več

  • Lara Paukovič

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    Poskuša Vatikan utišati ženske glasove?

    Tudi iz tujine prihajajo novice o odstopih – celoten uredniški odbor vatikanskega mesečnika Ženske, cerkev, svet (Donne Chiesa Mondo), ki izhaja kot priloga dnevnika L’Osservatore Romano, je konec marca napovedal, da ne bo več opravljal svojih nalog. Revijo, ustanovljeno leta 2012, so urejale izključno ženske, ki so pod taktirko glavne urednice Lucette Scaraffie pogumno obravnavale teme, povezane s položajem žensk v katoliški cerkvi – februarja je na primer prav Lucetta Scaraffia prva v Vatikanu spregovorila o spolnih zlorabah, ki so jih nad nunami zagrešili duhovniki in škofi, njen članek pa je bil deležen toliko pozornosti, da se je papež Frančišek prvič javno izrekel o tej temi. A zamenjava urednika časopisa L’Osservatore Romano – na začetku leta 2019 je Giovannija Mario Viana nadomestil Andrea Monda – naj bi bila ustvarila manj prijazno ozračje za novinarke. Več