Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Kultura

    Alan Hranitelj: Vzporedni svetovi velikega mojstra

    Dama s parazolom v obleki v barvi fuksije iz Turka v Italiji, ekscesno razkošne oprave duhovnikov iz opere Ljubezen kapital Janija Goloba in Vinka Möderndorferja, toga, a zgovorna sivina kostumov za Ibsenovo dramo Sovražnik ljudstva, ki jo je Mateja Koležnik režirala v Münchnu ... pa eksplozija vzorcev, tekstur in barv v Omari norega klobučarja, kjer je vse tako zelo prenasičeno in pretirano, a se do potankosti ujema. Ko se človek sprehaja med lutkami, oblečenimi v kostume Alana Hranitelja, vstopi v vzporeden svet, kjer se čas ustavi, kjer umolkne iz spoštovanja do domišljije velikega uma. Bržkone se tridelna retrospektivna razstava ob triintridesetletnici njegovega umetniškega delovanja, ki je ta hip na ogled na ljubljanskem gradu, zato imenuje ravno Vzporedni svetovi. Več

  • Lara Paukovič

    4. 7. 2019  |  Družba

    Ženske, ki je zaradi strela v trebuh izgubila zarodek, ne bodo obtožili

    V ZDA je v zadnjih tednih močno odmeval primer ženske iz Alabame, ki so jo maja obtožili zaradi smrti zarodka. Alabamčanka je splavila, potem ko jo je med prepirom neka druga ženska ustrelila v trebuh. Osemindvajsetletnico so prejšnji teden aretirali, pristojna tožilka pa se je v sredo na koncu odločila, da se obtožbe proti njej zavržejo. Več

  • Lara Paukovič

    4. 7. 2019  |  Kultura

    "Če ti je dejansko boljše, ko nekaj vzameš, nekaj poješ, nekaj delaš, potem ja, naredi to"

    Sara Dirnbek je mlada igralka, ki je kljub temu, da je z eno nogo še na akademiji, že zdaj nase opozorila z vidnejšimi vlogami v predstavah, kot so Zborovanje ptic, Ohcet in Mazohistka, širša javnost pa jo je spoznala predvsem v uspešni seriji LP, Lena, ki se na lahkoten način dotika tegob in radosti mlade generacije, vseprisotnih milenijcev. Več

  • Lara Paukovič

    2. 7. 2019  |  Kultura

    Janez Škof: Ena stvar je zaljubljenost, druga pa živeti z nekom v ljubezni

    Intervju za posebno Mladinino izdajo INTERVJU 2019 je igralec Janez Škof, lanskoletni Borštnikov nagrajenec, odprl s pripovedjo o tem, kako se pripravlja na predstavo Pogovori o ljubezni, ki bo del prihodnje Dramine gledališke sezone, naslovljene prav Ljubezen. Med vajami je med drugim razmišljal o tem, da je ena stvar zaljubljenost, druga pa živeti, oziroma vsaj poskušati živeti, z nekom v ljubezni. »Zaljubljenost se zgodi zelo hitro, vsaj meni, ker sem pač tak človek, pa še strelec po horoskopu,« pravi. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura

    Bronja Žakelj, pisateljica: K sebi sem prihajala pol leta. Bilo je res težko. 

    Bronja Žakelj, ki se je rodila leta 1969, je diplomirala iz novinarstva, pozneje pa se je znašla v povsem drugih vodah, v ekonomiji in bančništvu. Z romanom Belo se pere na devetdeset, ki je pravkar izšel pri založbi Beletrina, se je prvič preizkusila v vlogi pisateljice, kar je bila od nekdaj njena velika želja, a za pisanje zaradi obilice drugih obveznosti ni našla časa. Snov je črpala kar iz svojega življenja, pravi, da jo najbolj zanimajo odnosi med ljudmi, teme »s pločnika«, toda njen roman ni kratkočasno čtivo – čeprav v njem najdemo tudi humorne prvine –, pač pa gre za delo o neizmerni bolečini. Ne le da je pri 14 letih zaradi raka izgubila mamo in malo po 20. letu še sama zbolela za hudo obliko raka, Hodgkinovim limfomom, nekaj let zatem se je v gorah smrtno ponesrečil še mlajši brat Rok, na katerega je bila zelo navezana; star je bil komaj 19 let. Smrti se kljub temu ne boji, čeprav ve, da je to eden največjih strahov sodobnega zahodnega človeka. Več

  • Lara Paukovič

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Družba

    Kaj si želijo starostniki?

    Januarja se je dr. Ignacij Voje, akademik, zgodovinar in predsednik sveta upokojencev doma za starejše na Taboru, prvič oglasil s protestnim pismom, v katerem je pozval k ureditvi problematike v domovih za starejše. Povod zanj je bil dvig cene oskrbnega dne za približno 2,2 odstotka. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Ada Hamza, Borut Krajnc

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Kultura

    Mala črna knjiga ljubljanske umetniške scene

    Na takšna in drugačna vprašanja odgovarja knjiga Personal Outsides urednice Piere Ravnikar, sicer tudi ustanoviteljice Ravnikar Gallery Space, ki je izšla prav v teh dneh. Knjiga je v angleščini, saj je nastala, da bi živahno slovensko umetniško dogajanje predstavila kuratorjem v tujini; z devetnajstimi umetniki, vključenimi v knjigo, pa se je o njihovem življenju in delu pogovarjala Teja Kosi. V precej osebnih intervjujih, ki se deloma dotikajo tudi strokovne plati njihovega ustvarjanja, so med drugim razkrili specifike svoje ustvarjalne rutine, družinsko ozadje, pa tudi pomisleke in strahove, s katerimi se srečujejo med delom. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Kultura

    Spolnost je vedno politična

    Francoski avtor Marcel Proust je pred sto leti, ležeč v postelji, napisal svoje monumentalno delo Iskanje izgubljenega časa, francoski umetnik maroškega rodu Soufiane Ababri pa ležé ustvarja barvite, provokativne risbe z voščenkami, ki kljub navidezni preprostosti drezajo v nevralgične točke sodobne družbe. A če je Prousta v življenje v karanteni lastne spalnice, obložene s pluto, da vanjo ne bi vdirali dražljaji iz zunanjega sveta, delno pahnilo tudi šibko zdravje, gre pri Ababriju za zavestno izbiro – z metodo risanja, imenovano »bed work« (delo v postelji), želi zanikati nasilje in se zoperstaviti dominantnim oblikam umetniškega ustvarjanja. Več

  • Lara Paukovič

    12. 6. 2019  |  Kultura

    Provokativnost je namerna, kajti spolnost je vedno politična

    Francoski avtor Marcel Proust je pred sto leti, ležeč v postelji, napisal svoje monumentalno delo Iskanje izgubljenega časa, francoski umetnik maroškega rodu Soufiane Ababri pa ležé ustvarja barvite, provokativne risbe z voščenkami, ki kljub navidezni preprostosti drezajo v nevralgične točke sodobne družbe. A če je Prousta v življenje v karanteni lastne spalnice, obložene s pluto, da vanjo ne bi vdirali dražljaji iz zunanjega sveta, delno pahnilo tudi šibko zdravje, gre pri Ababriju za zavestno izbiro – z metodo risanja, imenovano »bed work« (delo v postelji), želi zanikati nasilje in se zoperstaviti dominantnim oblikam umetniškega ustvarjanja. Več

  • Lara Paukovič

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Družba

    Katera bo Miss Hitler?

    Na ruskem družabnem omrežju VKontakte (VK) se je pred kratkim pojavil zanimiv poziv k udeležbi na lepotnem tekmovanju: »Pošlji eno do tri fotografije, izberi si vzdevek in napiši nekaj stavkov, ki te opisujejo.« To samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, uveljavljen protokol pri takšnih dogodkih, če ne bi šlo za prijavo na tekmovanje, ki nosi naziv »Miss Hitler«. Ženske se nanj lahko prijavijo do 8. avgusta, 1. septembra pa bodo razglasili zmagovalko. Skrbnik strani in eden od organizatorjev je portugalski neonacist João Branco, o katerem ni znanega veliko, razen da je iz Lizbone in da ima 40 let, na njegovi profilni fotografiji pa je mogoče videti simbole portugalskih skrajnodesničarskih strank. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Družba

    Selja Ahava: Mož, s katerim sem bila poročena 10 let, mi je razkril, da bi rad spremenil spol

    Selja Ahava je za roman Stvari, ki padejo z neba leta 2016 prejela nagrado Evropske unije za književnost. To ji je prineslo številne prevode v tuje jezike – od marca lahko knjigo (prevod Julija Potrč Šavli, založba KUD Sodobnost International) beremo tudi pri nas. Spretno strukturiran roman, v katerem se zamenjajo tri različne pripovedovalke, se komunikativno, a kljub temu poglobljeno poigrava z neverjetnimi in nepričakovanimi dogodki, na katere v življenju nimamo vpliva. Zakaj kos ledu na domačem vrtu ubije prav mamo deklice Saare? In zakaj je, po drugi strani, njena teta že dvakrat zadela glavni dobitek na lotu? Kako ti naključja čez noč spremenijo življenje, dobro ve tudi pisateljica sama: ravno ko je končevala Stvari, ki padejo z neba, ji je dolgoletni partner povedal, da namerava spremeniti spol. Več

  • Lara Paukovič

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    Kdo bo odpravil uši?

    Epidemije uši v šolah so težava, s katero se starši šoloobveznih otrok srečujejo vsako leto znova. Odpravljanje trdovratne nadloge je velik izziv, to pa zato, ker nekateri otroci (in starši) dolgo sploh ne ugotovijo, da imajo uši, drugi pa se jih lep čas ne znebijo zares. Potem ko si doma nekajkrat umijejo glavo s šamponom proti ušem, se vrnejo v šolo, misleč, da so zdaj brez uši, na njihovih laseh pa ostanejo gnide, iz katerih se bodo čez čas razvile nove. Prav postopek odstranjevanja gnid s posebnim glavnikom je namreč pomemben del razuševanja. Več

  • Lara Paukovič

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    Zakaj ljudje vztrajajo na portalih za zmenke, tudi če jim to prinese več razočaranj kot koristi

    Spletni portali in aplikacije za zmenke že zdavnaj niso več samo dodatna možnost za spoznavanje morebitnih partnerjev, ampak sestavni del sveta zmenkov. Med njimi prednjači Tinder – uporabljalo naj bi ga 84 odstotkov tistih, ki uporabljajo takšne aplikacije –, priljubljeni pa so tudi OkCupid, Badoo, Grindr, Bumble in drugi. Ljudje, ki se na njih spoznajo, vstopajo v resne zveze, se selijo v skupna stanovanja in celo poročajo. Raba je preprosta in hitro jo obvladajo tudi tisti, ki jim tehnologija sicer ni ravno blizu: na Tinderju v nastavitve denimo vneseš starost, spol in lokacijo oseb, ki te zanimajo, potem pa ti aplikacija začne ponujati fotografije tistih, ki bi se lahko ujemali s tabo. Če ti je oseba na fotografiji všeč, podrsaš desno, če ti ni, podrsaš levo. Če je tudi on ali ona podrsala desno pri tvoji fotografiji, se ujemata (angleško: it’s a match!) in odpre se vama pogovorno okno, v katerem se lahko seznanita in dogovorita za zmenek – ali hitro intimno srečanje. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Družba

    Janne Teller: Diktatorju se ljudje lahko uprejo, kapitalizmu pa ne, ker ne vedo, proti komu se borijo

    Danska avtorica avstrijsko-nemških korenin Janne Teller je v življenju počela že marsikaj: po študiju makroekonomije jo je pot popeljala po svetu, od Helsingørja do Pariza, Milana, Berlina in New Yorka, delovno pa je največ časa preživela v Afriki, predvsem v Tanzaniji in Mozambiku, kjer je za Organizacijo združenih narodov in Evropsko unijo opravljala humanitarno delo in spoznala vso grozo, pa tudi lepoto človeškega obstoja. Ob tem je ves čas pisala, a je leta 1995 ugotovila, da ji delu in književnosti ne uspe odmerjati enake količine časa, zato je pustila službo in se popolnoma posvetila pisanju. Več

  • Lara Paukovič

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Politika

    Kulturniki v političnih vrstah

    Te dni nas je doseglo vabilo na ogled komedije Dohodnina v Kulturnem domu Šoštanj – predstavo Jean-Jacquesa Bricareja, ki jo je prevedel Aleš Berger, je na oder postavila poslanka SDS Alenka Jeraj. Več

  • Lara Paukovič

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura

    Sesuvanje Društva slovenskih pisateljev

    Da ima Društvo slovenskih pisateljev precejšnje finančne težave, je neuradno znano že dlje, a očitno se položaj nikomur ni zdel dovolj kritičen, da bi ga reševal. Vendar ga bo zdaj treba, kajti po le malo več kot pol leta opravljanja funkcije je odstopila predsednica društva Aksinja Kermauner, poleg nje pa še štiri strokovne sodelavke, Nika Brajnik, Nina Kokelj, Agata Šimenc in Nana Vogrin, ter članica upravnega odbora Cvetka Bevc. Strokovne sodelavke razlogov za odstop niso želele dodatno pojasniti, Aksinja Kermauner pa je na izredni seji DSP dejala, da jim društvo ni moglo izplačati zasluženih honorarjev. Neuradno naj bi šlo tudi za mobing, vendar je to podpredsednica DSP Gabriela Babnik ostro zanikala. Kermaunerjeva je bila pri komentiranju razmer v Društvu bolj diplomatska. »Z odnosi je tako: če je veliko denarja, so krasni, če začne škripati, bo pa vsak gledal na to, kaj kje je. Tako je povsod. Kjer je kriza, se odnosi zaostrijo. Ni bil pa to nikakor razlog za moj odstop,« je dejala. Več

  • Lara Paukovič

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    Poskuša Vatikan utišati ženske glasove?

    Tudi iz tujine prihajajo novice o odstopih – celoten uredniški odbor vatikanskega mesečnika Ženske, cerkev, svet (Donne Chiesa Mondo), ki izhaja kot priloga dnevnika L’Osservatore Romano, je konec marca napovedal, da ne bo več opravljal svojih nalog. Revijo, ustanovljeno leta 2012, so urejale izključno ženske, ki so pod taktirko glavne urednice Lucette Scaraffie pogumno obravnavale teme, povezane s položajem žensk v katoliški cerkvi – februarja je na primer prav Lucetta Scaraffia prva v Vatikanu spregovorila o spolnih zlorabah, ki so jih nad nunami zagrešili duhovniki in škofi, njen članek pa je bil deležen toliko pozornosti, da se je papež Frančišek prvič javno izrekel o tej temi. A zamenjava urednika časopisa L’Osservatore Romano – na začetku leta 2019 je Giovannija Mario Viana nadomestil Andrea Monda – naj bi bila ustvarila manj prijazno ozračje za novinarke. Več

  • Lara Paukovič

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura

    »To knjigo morate prebrati!«

    Blogerji in samooklicani spletni vplivneži – to so ljudje, ki življenje in poglede na svet v obliki virtualnih dnevnikov in posnetkov ali prek družabnih omrežij delijo z javnostjo, pri tem pa vzpostavljajo nekakšen kult osebnosti – imajo na javno sfero 21. stoletja vsaj takšen vpliv kot denimo znani igralci in glasbeniki. Področij, s katerimi se ukvarjajo, je precej: od potovanj in avtomobilizma do knjig, kulinarike in ličenja. Vzpon tistih, ki na svojih kanalih svetujejo v zvezi z najnovejšimi lepotnimi proizvodi in hrano, mimogrede pa priporočajo še kakšno knjigo, pa tudi takšnih, ki so polnokrvni knjižni blogerji, pri tem pa – torej pri knjigah, ki jih priporočajo – pogosto bolj sodelujejo z založbami, kot se zanašajo na svoj okus, je precej preoblikoval literarno področje. V tujini je tako že kar nekaj časa. Že leta 2012 je bil Peter Stothard, takratni urednik tedenskega časopisa o literaturi in kulturi The Times Literary Supplement, kritičen do knjižnih blogerjev – njihov vzpon bo šel na škodo literature, je opozoril. Več

  • Lara Paukovič

    19. 3. 2019  |  Kultura

    Kaj se dogaja s sodobno dramo?

    Med 21. in 24. marcem bo na Novi pošti v Ljubljani potekal Vzkrik, že tretji festival dramske pisave, ki ponuja dobrodošel razmislek o poziciji drame danes, hkrati pa bo – poleg strokovne okrogle mize in pogovorov z avtorji in ustvarjalci – v njegovem okviru bralno uprizorjenih sedem novih slovenskih celovečernih dramskih besedil. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Družba

    Rachel Cusk: Če se odločiš raziti s partnerjem, se ne smeš pretvarjati, da na otroke to ne vpliva 

    Rachel Cusk (1967), ena od gostij letošnjega festivala Literature sveta – Fabula, spada med ta čas najbolj brane britanske pisateljice. Rojena Kanadčanka, ki je otroštvo preživela v Los Angelesu, na začetku najstništva pa se je preselila v Veliko Britanijo, tam živi in ustvarja še danes. Piše že od začetka devetdesetih let, a pravo prepoznavnost si je zagotovila z esejističnima avtobiografskima knjigama o materinstvu in o ločitvi ter v zadnjem času s trilogijo Obris. Ta s strukturo pripovedi – glavni lik se izrisuje skozi zgodbe drugih ljudi – vzpostavlja popolnoma nov tip romana, pri tem pa se nevsiljivo, a vseeno dovolj poglobljeno dotika tem, ki Rachel Cusk zanimajo že od začetka ustvarjanja: partnerski odnosi, kariera, družina, osebne travme in negotovost – vse, kar zaznamuje žensko in določa njen položaj v družbi. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Družba

    Urša Menart, režiserka: Nujno je, da se povezujemo, sicer nas bo vsak pohodil

    Urša Menart (1985) je posnela zadnji »film generacije« – Ne bom več luzerka, pripoved o skoraj 30-letni izobraženi Špeli, ki kljub vsemu še vedno dela kot prekarka in se po spletu nesrečnih okoliščin ponovno znajde na kavču pri starših. Zgodba marsikaterega milenijca je na zadnjem Festivalu slovenskega filma prejela kar tri vesne, tudi tisto za najboljši celovečerni film, in konec marca začenja pohod po slovenskih kinematografih. Urša je s tem postala prva režiserka z zmagovalnim filmom s festivala. A čeprav so ženske v njenem poklicu v manjšini, ji gre na živce, ko jo sprašujejo o filmu in spolu – prepričana je, da bi morale imeti tudi režiserke pravico spregovoriti o splošnejših temah, kakršni sta film kot umetnost in režija kot poklic. »Vendar to po navadi sprašujejo režiserje, ker je stereotipna predstava o režiserju še vedno – da je moški. Želim si dočakati čas, ko bom lahko govorila o stvareh, ki so v resnici bolj povezane s filmom kot s spolom.« Več

  • Lara Paukovič

    8. 2. 2019  |  Kultura

    15 minut opere

    S projektom Mini opere v produkciji študentov Akademije za glasbo in AGRFT so ustvarjalci konec januarja gostovali v madžarski Budimpešti in v začetku februarja v češkem Brnu, 11. februarja pa bo prireditev na ogled tudi v Kinu Šiška v Ljubljani. Ime »mini opere« so opere dobile po svojem trajanju, vsaka je namreč dolga le 15 minut. Avtorji glasbe so študentje Akademije za glasbo v Ljubljani, ki so poskrbeli tudi za izvedbo, režija, scenografija in kostumografija pa so delo študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Križi in težave s štipendijami

    Med štipendijami, ki jih imajo dijaki in študentje na voljo pri nas, so državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije Ad futura ter občinske štipendije. Državne so namenjene šolarjem iz družin, ki ne dosegajo določenega premoženjskega cenzusa, druge pa za spodbujanje izjemnih dosežkov. Vsako leto je še vedno največ zanimanja za Zoisovo štipendijo, vendar je z njo hkrati tudi največ težav. Zgodilo se je že, da so morali gimnazijci, da bi bili upravičeni do te štipendije, osnovno šolo končati s samimi petkami (npr. v šolskem letu 2012/13), kot dosežki za vlogo pa ne štejejo priznanja z regijskih tekmovanj in podobno. A tudi tisti, ki bi za štipendijo radi zaprosili na fakulteti, niso v bistveno boljšem položaju. Več

  • Lara Paukovič

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Družba

    »Ženske so nam spolnost dolžne!«

    Prav posebna vrsta »jeznih moških« so inceli (izraz incel je okrajšava za ’involuntary celibate’ oziroma neprostovoljni celibat), člani (večinoma spletne) skupnosti, ki sovražijo ženske – posebej takšne, ki so »zunaj njihove lige« – in jih krivijo za to, da ostajajo brez seksa. Frustracije in fantazije izlivajo na internetu, v resničnem življenju pa pogosto nimajo niti osnovnih socialnih kompetenc. »Moški, ki se identificirajo z gibanjem incel, najdejo poseben užitek v izrazito agresivnem govoru o ženskah in tudi o t. i. alfa moških, ki naj bi jim onemogočali, da bi sami imeli dostop do žensk. Ob vsem jamranju nad tem, da ženske z njimi ne želijo imeti spolnih odnosov, so zelo negativno razpoloženi tudi do seksualnih delavk,« pove Renata Salecl. Več

  • Lara Paukovič

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Družba

    Ogroženi moški

    Trinajstega januarja je priljubljena znamka britvic Gillette predstavila oglas, s katerim je želela opozoriti na 30-letnico svojega dobro znanega reklamnega gesla »The Best a Man Can Get« (Najboljše, kar moški lahko dobi). Ob tej priložnosti je slogan preoblekla v »The Best a Men Can Be« (Najboljše, kar je moški lahko), oglas pa poziva k zajezitvi t. i. toksične moškosti. Nič več spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, učenja dečkov, da je pretepanje nekaj normalnega, ali otipavanja mimoidočih žensk – moški morajo odločno nastopiti proti takšnemu ravnanju in tudi nove generacije dečkov naučiti, da je to nedopustno. »Dečki, ki vas danes opazujejo, so moški jutrišnjega dne,« sklene oglas. Več

  • Lara Paukovič

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba

    Ne pomeni ne

    Osmega januarja je bil v Dnevniku objavljen članek, v katerem je novinar Peter Lovšin pisal, kako neprimerno zakonodajo o posilstvu imajo nekatere države. Omenil je španski primer »La manada«, o katerem se je veliko govorilo lani: skupina moških je poleti 2016 v Pamploni posilila 18-letno dekle in posnetek objavila na družabnem omrežju Whatsapp. Še grozljivejše kot posilstvo je bilo to, da je sodni senat, ko je zadeva prišla pred sodišče, presodil, da zaradi odsotnosti neposredne sile ali grožnje sploh ni šlo za dejanje posilstva, ampak »samo« za spolno zlorabo – zaporna kazen je v tem primeru za pet let nižja, devet namesto 14 let, kot bi jih dobili za posilstvo. A še bolj kot »La manada« je pretresel primer iz slovenske sodne prakse, iz Kopra, ki ga je Lovšin prav tako popisal v članku, ker se mu je zdela odločitev sodišča v tem primeru podobno nesmiselna in neutemeljena kot v zgodbi iz Španije – ni pa pričakoval, da bo, glede na to, da je bil primer v sodni obravnavi že leta 2017, dvignil toliko prahu. Vendar ga je – in prav je tako. Očitno je, da številne stvari v zvezi s posilstvom še vedno niso razjasnjene, meje spolne nedotakljivosti pa še vedno ne dovolj jasno določene. Skrajni čas je, da se o tem resno in podrobno pogovorimo. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Družba

    Ljubezen

    Miša, 25-letna študentka Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je na izmenjavi v Berlinu, je na Tinderju pred časom spoznala Thomasa. Nedolžno dopisovanje in flirtanje je, ko sta ugotovila, da imata kar nekaj skupnih zanimanj, preraslo v bolj poglobljene pogovore. Začela sta se celo dogovarjati, da se bosta lotila skupnega umetniškega projekta. »Zaradi projekta sva se nato tudi sestala, da bi se o zasnovi pogovorila na štiri oči. Vendar je ’sestanek’ trajal šest ur in od tega je bilo projektu namenjenih kakšnih deset minut. Res sva se nepopisno ujela. Sledilo je še nekaj srečanj, med katerimi se je občutek naklonjenosti med nama počasi krepil,« pripoveduje Miša. Postajalo je jasno, da odnosa nobeden od njiju ne želi ohraniti zgolj na prijateljski ravni, in nekako takrat je Thomas Miši povedal, da je pravzaprav poročen. Z ženo sicer nista v »običajnem« zakonu, ampak imata odprto zvezo: ona je že približno tri leta v razmerju s še enim moškim, kar pa nikakor ne vpliva na njen zakon s Thomasom ali pozornost, ki jo namenja njuni triinpolletni hčerki. Tudi Thomas ima seveda proste roke, da si išče še druge partnerice (ali partnerje), vendar do Miše ni naletel na nobenega človeka, s katerim bi se želel vezati. Več

  • Lara Paukovič

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Politika

    »A ta baba sploh zna streljati?«

    Slovenska vlada je na čelo policije in vojske pred kratkim postavila ženski. Pred mesecem je Alenka Ermenc postala načelnica generalštaba slovenske vojske, zdaj pa je bila za generalno direktorico policije imenovana Tatjana Bobnar. Več

  • Lara Paukovič

    20. 12. 2018  |  Kultura

    Slovenski pesnik pred svojim časom

    Pesnik, pisatelj in esejist Jure Detela (1951–1992) je bil gotovo ena najzanimivejših literarnih figur, ki so v Sloveniji delovale v osemdesetih letih, vendar ga je takrat poznalo in bralo bolj malo ljudi. Šele v zadnjih letih Detelova poezija pridobiva veljavo, gotovo tudi zahvaljujoč pesniku, prevajalcu in umetnostnemu zgodovinarju Miklavžu Komelju, ki je dolga leta preučeval njegov opus in zapuščino ter tudi uredil zbirko Zbrane pesmi, ki je izšla letos pri Beletrini in v kateri so prvič zbrane vse Detelove pesmi, verzni fragmenti in osnutki – po kronološkem vrstnem redu. Več

  • Lara Paukovič

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba

    »Končaj vame!«

    Tretjega decembra je bila v Londonu podeljena letošnja »Bad Sex in Fiction Award« (nagrada za najslabši seks v literaturi), ena najzanimivejših nagrad na tuji literarni sceni. Od leta 1993 jo Literary Review podeljuje avtorjem, ki jim je v sicer kakovostno literarno delo uspelo vključiti obupno slab prizor seksa. To so lahko osladne, patetične scene, vredne kakšnega tretjerazrednega ljubezenskega romana, prizori, ki so pretirano neokusni, ki tehnično ne delujejo ali ki so glede na ostalo dogajanje v romanu enostavno odveč. Erotična in pornografska literatura je iz obravnave izpuščena. Več