Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura

    »To knjigo morate prebrati!«

    Blogerji in samooklicani spletni vplivneži – to so ljudje, ki življenje in poglede na svet v obliki virtualnih dnevnikov in posnetkov ali prek družabnih omrežij delijo z javnostjo, pri tem pa vzpostavljajo nekakšen kult osebnosti – imajo na javno sfero 21. stoletja vsaj takšen vpliv kot denimo znani igralci in glasbeniki. Področij, s katerimi se ukvarjajo, je precej: od potovanj in avtomobilizma do knjig, kulinarike in ličenja. Vzpon tistih, ki na svojih kanalih svetujejo v zvezi z najnovejšimi lepotnimi proizvodi in hrano, mimogrede pa priporočajo še kakšno knjigo, pa tudi takšnih, ki so polnokrvni knjižni blogerji, pri tem pa – torej pri knjigah, ki jih priporočajo – pogosto bolj sodelujejo z založbami, kot se zanašajo na svoj okus, je precej preoblikoval literarno področje. V tujini je tako že kar nekaj časa. Že leta 2012 je bil Peter Stothard, takratni urednik tedenskega časopisa o literaturi in kulturi The Times Literary Supplement, kritičen do knjižnih blogerjev – njihov vzpon bo šel na škodo literature, je opozoril. Več

  • Lara Paukovič

    19. 3. 2019  |  Kultura

    Kaj se dogaja s sodobno dramo?

    Med 21. in 24. marcem bo na Novi pošti v Ljubljani potekal Vzkrik, že tretji festival dramske pisave, ki ponuja dobrodošel razmislek o poziciji drame danes, hkrati pa bo – poleg strokovne okrogle mize in pogovorov z avtorji in ustvarjalci – v njegovem okviru bralno uprizorjenih sedem novih slovenskih celovečernih dramskih besedil. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Družba

    Rachel Cusk: Če se odločiš raziti s partnerjem, se ne smeš pretvarjati, da na otroke to ne vpliva 

    Rachel Cusk (1967), ena od gostij letošnjega festivala Literature sveta – Fabula, spada med ta čas najbolj brane britanske pisateljice. Rojena Kanadčanka, ki je otroštvo preživela v Los Angelesu, na začetku najstništva pa se je preselila v Veliko Britanijo, tam živi in ustvarja še danes. Piše že od začetka devetdesetih let, a pravo prepoznavnost si je zagotovila z esejističnima avtobiografskima knjigama o materinstvu in o ločitvi ter v zadnjem času s trilogijo Obris. Ta s strukturo pripovedi – glavni lik se izrisuje skozi zgodbe drugih ljudi – vzpostavlja popolnoma nov tip romana, pri tem pa se nevsiljivo, a vseeno dovolj poglobljeno dotika tem, ki Rachel Cusk zanimajo že od začetka ustvarjanja: partnerski odnosi, kariera, družina, osebne travme in negotovost – vse, kar zaznamuje žensko in določa njen položaj v družbi. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Družba

    Urša Menart, režiserka: Nujno je, da se povezujemo, sicer nas bo vsak pohodil

    Urša Menart (1985) je posnela zadnji »film generacije« – Ne bom več luzerka, pripoved o skoraj 30-letni izobraženi Špeli, ki kljub vsemu še vedno dela kot prekarka in se po spletu nesrečnih okoliščin ponovno znajde na kavču pri starših. Zgodba marsikaterega milenijca je na zadnjem Festivalu slovenskega filma prejela kar tri vesne, tudi tisto za najboljši celovečerni film, in konec marca začenja pohod po slovenskih kinematografih. Urša je s tem postala prva režiserka z zmagovalnim filmom s festivala. A čeprav so ženske v njenem poklicu v manjšini, ji gre na živce, ko jo sprašujejo o filmu in spolu – prepričana je, da bi morale imeti tudi režiserke pravico spregovoriti o splošnejših temah, kakršni sta film kot umetnost in režija kot poklic. »Vendar to po navadi sprašujejo režiserje, ker je stereotipna predstava o režiserju še vedno – da je moški. Želim si dočakati čas, ko bom lahko govorila o stvareh, ki so v resnici bolj povezane s filmom kot s spolom.« Več

  • Lara Paukovič

    8. 2. 2019  |  Kultura

    15 minut opere

    S projektom Mini opere v produkciji študentov Akademije za glasbo in AGRFT so ustvarjalci konec januarja gostovali v madžarski Budimpešti in v začetku februarja v češkem Brnu, 11. februarja pa bo prireditev na ogled tudi v Kinu Šiška v Ljubljani. Ime »mini opere« so opere dobile po svojem trajanju, vsaka je namreč dolga le 15 minut. Avtorji glasbe so študentje Akademije za glasbo v Ljubljani, ki so poskrbeli tudi za izvedbo, režija, scenografija in kostumografija pa so delo študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Križi in težave s štipendijami

    Med štipendijami, ki jih imajo dijaki in študentje na voljo pri nas, so državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije Ad futura ter občinske štipendije. Državne so namenjene šolarjem iz družin, ki ne dosegajo določenega premoženjskega cenzusa, druge pa za spodbujanje izjemnih dosežkov. Vsako leto je še vedno največ zanimanja za Zoisovo štipendijo, vendar je z njo hkrati tudi največ težav. Zgodilo se je že, da so morali gimnazijci, da bi bili upravičeni do te štipendije, osnovno šolo končati s samimi petkami (npr. v šolskem letu 2012/13), kot dosežki za vlogo pa ne štejejo priznanja z regijskih tekmovanj in podobno. A tudi tisti, ki bi za štipendijo radi zaprosili na fakulteti, niso v bistveno boljšem položaju. Več

  • Lara Paukovič

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Družba

    »Ženske so nam spolnost dolžne!«

    Prav posebna vrsta »jeznih moških« so inceli (izraz incel je okrajšava za ’involuntary celibate’ oziroma neprostovoljni celibat), člani (večinoma spletne) skupnosti, ki sovražijo ženske – posebej takšne, ki so »zunaj njihove lige« – in jih krivijo za to, da ostajajo brez seksa. Frustracije in fantazije izlivajo na internetu, v resničnem življenju pa pogosto nimajo niti osnovnih socialnih kompetenc. »Moški, ki se identificirajo z gibanjem incel, najdejo poseben užitek v izrazito agresivnem govoru o ženskah in tudi o t. i. alfa moških, ki naj bi jim onemogočali, da bi sami imeli dostop do žensk. Ob vsem jamranju nad tem, da ženske z njimi ne želijo imeti spolnih odnosov, so zelo negativno razpoloženi tudi do seksualnih delavk,« pove Renata Salecl. Več

  • Lara Paukovič

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Družba

    Ogroženi moški

    Trinajstega januarja je priljubljena znamka britvic Gillette predstavila oglas, s katerim je želela opozoriti na 30-letnico svojega dobro znanega reklamnega gesla »The Best a Man Can Get« (Najboljše, kar moški lahko dobi). Ob tej priložnosti je slogan preoblekla v »The Best a Men Can Be« (Najboljše, kar je moški lahko), oglas pa poziva k zajezitvi t. i. toksične moškosti. Nič več spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, učenja dečkov, da je pretepanje nekaj normalnega, ali otipavanja mimoidočih žensk – moški morajo odločno nastopiti proti takšnemu ravnanju in tudi nove generacije dečkov naučiti, da je to nedopustno. »Dečki, ki vas danes opazujejo, so moški jutrišnjega dne,« sklene oglas. Več

  • Lara Paukovič

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba

    Ne pomeni ne

    Osmega januarja je bil v Dnevniku objavljen članek, v katerem je novinar Peter Lovšin pisal, kako neprimerno zakonodajo o posilstvu imajo nekatere države. Omenil je španski primer »La manada«, o katerem se je veliko govorilo lani: skupina moških je poleti 2016 v Pamploni posilila 18-letno dekle in posnetek objavila na družabnem omrežju Whatsapp. Še grozljivejše kot posilstvo je bilo to, da je sodni senat, ko je zadeva prišla pred sodišče, presodil, da zaradi odsotnosti neposredne sile ali grožnje sploh ni šlo za dejanje posilstva, ampak »samo« za spolno zlorabo – zaporna kazen je v tem primeru za pet let nižja, devet namesto 14 let, kot bi jih dobili za posilstvo. A še bolj kot »La manada« je pretresel primer iz slovenske sodne prakse, iz Kopra, ki ga je Lovšin prav tako popisal v članku, ker se mu je zdela odločitev sodišča v tem primeru podobno nesmiselna in neutemeljena kot v zgodbi iz Španije – ni pa pričakoval, da bo, glede na to, da je bil primer v sodni obravnavi že leta 2017, dvignil toliko prahu. Vendar ga je – in prav je tako. Očitno je, da številne stvari v zvezi s posilstvom še vedno niso razjasnjene, meje spolne nedotakljivosti pa še vedno ne dovolj jasno določene. Skrajni čas je, da se o tem resno in podrobno pogovorimo. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Družba

    Ljubezen

    Miša, 25-letna študentka Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je na izmenjavi v Berlinu, je na Tinderju pred časom spoznala Thomasa. Nedolžno dopisovanje in flirtanje je, ko sta ugotovila, da imata kar nekaj skupnih zanimanj, preraslo v bolj poglobljene pogovore. Začela sta se celo dogovarjati, da se bosta lotila skupnega umetniškega projekta. »Zaradi projekta sva se nato tudi sestala, da bi se o zasnovi pogovorila na štiri oči. Vendar je ’sestanek’ trajal šest ur in od tega je bilo projektu namenjenih kakšnih deset minut. Res sva se nepopisno ujela. Sledilo je še nekaj srečanj, med katerimi se je občutek naklonjenosti med nama počasi krepil,« pripoveduje Miša. Postajalo je jasno, da odnosa nobeden od njiju ne želi ohraniti zgolj na prijateljski ravni, in nekako takrat je Thomas Miši povedal, da je pravzaprav poročen. Z ženo sicer nista v »običajnem« zakonu, ampak imata odprto zvezo: ona je že približno tri leta v razmerju s še enim moškim, kar pa nikakor ne vpliva na njen zakon s Thomasom ali pozornost, ki jo namenja njuni triinpolletni hčerki. Tudi Thomas ima seveda proste roke, da si išče še druge partnerice (ali partnerje), vendar do Miše ni naletel na nobenega človeka, s katerim bi se želel vezati. Več