Lara Paukovič

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Portret

    Tamara Avguštin, igralka

    Če si boste v teh dneh na novi lokaciji ljubljanske Drame, na Fassbinderplacu v Železniškem muzeju, ogledali predstavo Ali: strah ti pojé dušo, bo prav ona tista, ki vas bo skupaj z igralskimi kolegi animirala med »delovnim odmorom«, ko se boste naenkrat znašli na odru, v središču dogajanja (več ne bomo razkrili, da vam ne pokvarimo vznemirjenja ob ogledu). V uprizoritvi sicer odigra kar tri vloge: prostitutko Katharino, čistilko Paulo in trgovko Angermayerjevo, kar ji je, ker gre za drugačen koncept kot pri predstavah, ki jih je delala doslej, poseben izziv. »Če sem imela pri drugih predstavah celo sestavljanko, imam tukaj samo koščke in tudi v tem zelo uživam. Sicer pa mi je to predstavo super ustvarjati tudi zato, ker gre malo ven iz gledaliških okvirov. Ni tistega klasičnega velikega odra, ampak je prizorišče bolj dinamično. To se mi zdi zelo dobro tudi za občinstvo – kot igralka in kot gledalka imam rada, če je nekaj ’malo drugače’. Najprej sem se sicer spraševala, kako se bo abonmajska publika znašla na novem prizorišču, a če so odprti, ni težav. In v gledališče moraš priti z odprto glavo, če hočeš, da ti kaj da,« pravi. Več

  • Lara Paukovič

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura

    Ženska, ki je ustvarila genija

    Scena: mož in žena v postelji sredi noči. Mož ne more spati, očitno pričakuje nekaj pomembnega. Da bi se zamotil, zbudi ženo in jo poskuša prepričati, da bi se ljubila z njim. »Daj no, saj ti ni treba narediti nič, samo leži tukaj,« ji reče. »Nehaj, to je naravnost pomilovanja vredno,« odvrne žena, vendar kmalu ugotovi, da upiranje nima smisla. »Dobro, pa daj,« se vda v usodo. Prizor postane za odtenek humornejši, ko začne mož ženi med seksom prigovarjati, naj si namesto njega predstavlja nekega mladca na plaži, ona pa se – morda ravno zaradi teh njegovih besed – sčasoma vsaj približno vživi; a se ob gledanju vseeno ne moremo znebiti tistega neprijetnega občutka, ki se da najustrezneje opisati z angleško besedo cringe, v slovenskem jeziku pa bi šlo najbrž za mešanico nelagodja in sramu. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Portret

    Aljaž Koprivnikar, pesnik in literarni posrednik

    Če ste si vsaj približno domači z našo literarno sceno, vam ime Aljaž Koprivnikar gotovo ni neznanka. Odkar se je vpisal na študij primerjalne književnosti in se odločil, da želi besedni umetnosti posvetiti življenje, je počel marsikaj: pisal pesmi, kritike, organiziral literarne dogodke in festivale, promoviral slovensko književnost v tujini in tujo doma. Po njegovi zaslugi je mnogo slovenskih piscev prevedenih v nemščino, saj sodeluje s Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu pri pripravi Antologije mlade slovenske literature, ter v češčino – v času doktorskega študija v Pragi je organiziral festivala Mladi mesec in Microfestival (programski direktor katerega je še danes), kjer so se vedno predstavljali tudi slovenski avtorji. Zdaj pa slovensko literaturo vpeljuje še v portugalsko okolje, dobil je namreč povabilo, da se za en semester odpravi poučevat slovensko literaturo na filozofsko fakulteto v Lizboni. Več

  • Lara Paukovič

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Kultura

    I feel Slovenia

    Med pomembnejšimi nalogami Slovenske akademije znanosti in umetnosti je skrb za slovenski jezik – vendar Komisija za slovenski jezik v javnosti z njegovim stanjem ni zadovoljna. Na tiskovni konferenci so njeni predstavniki omenili nekaj dejavnikov, zaradi katerih bi slovenščina lahko začela izgubljati osrednje mesto v domači jezikovni krajini. Že lani so opozorili, da je vse več javnih napisov, imen lokalov ipd. v tujih jezikih, zlasti v angleščini. Več

  • Lara Paukovič

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura

    Dajte nam že enkrat ta NUK 2

    »V nekaj letih naj bi v Ljubljani dobili stavbo, ki naj bi bila središče slovenskega znanja – novo Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK),« beremo na začetku članka, ki smo ga v Mladini objavili leta 2008. No, piše se leto 2019 in o NUK 2 še vedno ni ne duha ne sluha, namesto tega lahko na kraju, kjer naj bi stavba stala, ne ravno poceni parkiramo. Razlogov za to je več – eden od njih je gotovo ta, da je predlog za novi NUK Marka Mušiča, ki je na natečaju zmagal leta 1989, vmes zastarel. Konec koncev je tudi članek, iz katerega je omenjeni navedek (napisala sta ga arhitekta Boris Matić in Nejc Černigoj), takrat pozival k ustavitvi projekta NUK 2, ker je bolje, da nove knjižnice nimamo, kot da imamo arhitekturno zastarelo knjižnico. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Portret

    Katarina Gomboc, pesnica

    Katarina Gomboc je velika perfekcionistka. To človeku postane jasno takoj, ko začne prebirati njeno poezijo, v kateri vsaka beseda sedi na svojem mestu in daje vtis, da se je pesnica ure, dneve, tedne ukvarjala s tem, kako jih nanizati v verze, da bodo učinkovale točno tako, kot si je zamislila – in kot bi bilo povšeči bralcu, željnemu kar največjega vizualnega in zvočnega užitka. Več

  • Lara Paukovič

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Družba

     »Ženske ulice« v manjšini

    V zvezi z dnevom žena, ki ga praznujemo prav na dan izida te številke Mladine, je novinarka Nataša Briški na Twitterju opozorila še na eno področje, kjer je razmerje med ženskami in moškimi posebej neuravnoteženo: poimenovanje ulic. »Edina ulica v centru Ljubljane, ki je poimenovana po ženski. Edina,« je zapisala pod fotografijo Ulice Josipine Turnograjske, razmeroma kratke in ne preveč obljudene ulice, ki se vije med Maximarketom in uršulinskim samostanom. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Portret

    Marko Matičetov, pesnik

    Pred enajstimi leti je Marko Matičetov, pesnik mlajše generacije (letnik 1984), prvič obiskal Brazilijo. Dežela sonca, morja in peščenih plaž ga je tako navdušila, da se od takrat tja vrača vsako leto. »Naučil sem se tudi portugalščine in jo danes tekoče govorim. Škoda se mi zdi, da bi se držal angleščine, zato se vedno poskušam naučiti jezika države, kamor potujem.« Več

  • Lara Paukovič

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Družba

    Potvarjanje zgodovine

    Del krepitve skrajnega italijanskega nacionalizma, ki jo dobro ponazarja nedavna izjava predsednika evropskega parlamenta Tajanija o italijanski Dalmaciji in Istri, je tudi vnovič oživljena produkcija tretjerazrednih vojnih propagandnih filmov. Že pred 14 leti je film Srce v breznu v ospredje postavil partizansko enoto, ki je izvajala vojne zločine nad italijanskim prebivalstvom, zločine italijanskega fašizma nad slovanskimi prebivalci pa zamolčal. Takrat so slovenski in hrvaški igralci odpovedali sodelovanje v filmu in poleg Italijanov so večino vlog odigrali Srbi. V zadnjem izdelku iz kategorije »zločinski partizani«, vojni drami Rdeča Istra (2018) o umorjeni hčeri fašističnega veljaka Normi Cossetto, pa se pojavi tudi slovensko ime: Romeo Grebenšek, igralec Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Zakaj Slovenec igra v propagandnem filmu italijanske desnice, ostaja nejasno. »Filma ne branim, daleč od tega,« je bilo vse, kar je pred kratkim povedal za radijsko oddajo Mladi val, kjer sta ga voditelja med vrsticami poskušala prepričati, da je film zelo enodimenzionalen. »Ampak če pogledamo partizanske filme – kako pa so v njih upodobljeni Nemci? Kot brezčutni, brezrazumski roboti.« Več

  • Lara Paukovič

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Družba

    Mlade programerke

    V ljubljanskem Poligonu bo od 25. februarja do 1. marca, med zimskimi počitnicami, potekala brezplačna šola programiranja za dekleta, ki jo pripravljata iniciativa Code Week in Zavod Poligon v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje, FabLab mrežo Slovenije, Rampa Labom, Zavodom Državljan D, Institutom Jožef Stefan in ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko. Računalniške vsebine prepogosto dosežejo le dečke, zato je šola programiranja za dekleta v tem smislu dobrodošel napredek – udeleženke se bodo na njej seznanile z osnovami programiranja računalniških igric, se preizkusile v izdelovanju elektronskih vremenskih postaj in pametnih oblačil, razpravljale bodo o odgovorni in etični rabi tehnologije ter spoznavale rabo računalništva v znanosti. Več