Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba

    Ne pomeni ne

    Osmega januarja je bil v Dnevniku objavljen članek, v katerem je novinar Peter Lovšin pisal, kako neprimerno zakonodajo o posilstvu imajo nekatere države. Omenil je španski primer »La manada«, o katerem se je veliko govorilo lani: skupina moških je poleti 2016 v Pamploni posilila 18-letno dekle in posnetek objavila na družabnem omrežju Whatsapp. Še grozljivejše kot posilstvo je bilo to, da je sodni senat, ko je zadeva prišla pred sodišče, presodil, da zaradi odsotnosti neposredne sile ali grožnje sploh ni šlo za dejanje posilstva, ampak »samo« za spolno zlorabo – zaporna kazen je v tem primeru za pet let nižja, devet namesto 14 let, kot bi jih dobili za posilstvo. A še bolj kot »La manada« je pretresel primer iz slovenske sodne prakse, iz Kopra, ki ga je Lovšin prav tako popisal v članku, ker se mu je zdela odločitev sodišča v tem primeru podobno nesmiselna in neutemeljena kot v zgodbi iz Španije – ni pa pričakoval, da bo, glede na to, da je bil primer v sodni obravnavi že leta 2017, dvignil toliko prahu. Vendar ga je – in prav je tako. Očitno je, da številne stvari v zvezi s posilstvom še vedno niso razjasnjene, meje spolne nedotakljivosti pa še vedno ne dovolj jasno določene. Skrajni čas je, da se o tem resno in podrobno pogovorimo. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Družba

    Ljubezen

    Miša, 25-letna študentka Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je na izmenjavi v Berlinu, je na Tinderju pred časom spoznala Thomasa. Nedolžno dopisovanje in flirtanje je, ko sta ugotovila, da imata kar nekaj skupnih zanimanj, preraslo v bolj poglobljene pogovore. Začela sta se celo dogovarjati, da se bosta lotila skupnega umetniškega projekta. »Zaradi projekta sva se nato tudi sestala, da bi se o zasnovi pogovorila na štiri oči. Vendar je ’sestanek’ trajal šest ur in od tega je bilo projektu namenjenih kakšnih deset minut. Res sva se nepopisno ujela. Sledilo je še nekaj srečanj, med katerimi se je občutek naklonjenosti med nama počasi krepil,« pripoveduje Miša. Postajalo je jasno, da odnosa nobeden od njiju ne želi ohraniti zgolj na prijateljski ravni, in nekako takrat je Thomas Miši povedal, da je pravzaprav poročen. Z ženo sicer nista v »običajnem« zakonu, ampak imata odprto zvezo: ona je že približno tri leta v razmerju s še enim moškim, kar pa nikakor ne vpliva na njen zakon s Thomasom ali pozornost, ki jo namenja njuni triinpolletni hčerki. Tudi Thomas ima seveda proste roke, da si išče še druge partnerice (ali partnerje), vendar do Miše ni naletel na nobenega človeka, s katerim bi se želel vezati. Več

  • Lara Paukovič

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Politika

    »A ta baba sploh zna streljati?«

    Slovenska vlada je na čelo policije in vojske pred kratkim postavila ženski. Pred mesecem je Alenka Ermenc postala načelnica generalštaba slovenske vojske, zdaj pa je bila za generalno direktorico policije imenovana Tatjana Bobnar. Več

  • Lara Paukovič

    20. 12. 2018  |  Kultura

    Slovenski pesnik pred svojim časom

    Pesnik, pisatelj in esejist Jure Detela (1951–1992) je bil gotovo ena najzanimivejših literarnih figur, ki so v Sloveniji delovale v osemdesetih letih, vendar ga je takrat poznalo in bralo bolj malo ljudi. Šele v zadnjih letih Detelova poezija pridobiva veljavo, gotovo tudi zahvaljujoč pesniku, prevajalcu in umetnostnemu zgodovinarju Miklavžu Komelju, ki je dolga leta preučeval njegov opus in zapuščino ter tudi uredil zbirko Zbrane pesmi, ki je izšla letos pri Beletrini in v kateri so prvič zbrane vse Detelove pesmi, verzni fragmenti in osnutki – po kronološkem vrstnem redu. Več

  • Lara Paukovič

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba

    »Končaj vame!«

    Tretjega decembra je bila v Londonu podeljena letošnja »Bad Sex in Fiction Award« (nagrada za najslabši seks v literaturi), ena najzanimivejših nagrad na tuji literarni sceni. Od leta 1993 jo Literary Review podeljuje avtorjem, ki jim je v sicer kakovostno literarno delo uspelo vključiti obupno slab prizor seksa. To so lahko osladne, patetične scene, vredne kakšnega tretjerazrednega ljubezenskega romana, prizori, ki so pretirano neokusni, ki tehnično ne delujejo ali ki so glede na ostalo dogajanje v romanu enostavno odveč. Erotična in pornografska literatura je iz obravnave izpuščena. Več

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2018  |  Kultura

    Nova reinterpretacija slovenske himne v dobi globalizacije in spajanja kultur

    Se spomnite Dobrodelne Zdravljice? O prvi akciji projekta Žive naj vsi narodi, katerega širši namen je spodbujanje medkulturnega dialoga in širjenje strpnosti, smo v Mladini pisali že pred enim letom, ko je izšla njihova predelava Prešernove Zdravljice v sodobnem glasbenem videospotu. V spotu so se jim poleg slovenskih in priseljenskih glasbenikov pridružili tudi nekateri znani obrazi, ki se zavzemajo za strpnost, npr. Boris Cavazza in Irena Yebuah Tiran, vse skupaj pa je spremljala še dobrodelna akcija, v kateri so s pomočjo Slovenske filantropije zbirali sredstva za pomoč otrokom beguncem pri vključevanju v družbo. Več

  • Lara Paukovič

    29. 11. 2018  |  Kultura

    Čas je 

    Pred parlamentarnimi volitvami so se kulturniki zbrali v kampanji Čas je za kulturo in umetnost, s katero so želeli politike, ki bodo izvoljeni v novo vlado, opozoriti na nekaj nujnih reform kulture, ki se morajo zgoditi v prihodnjem mandatu. Sestavili so seznam štirih ključnih zahtev, s katerimi naj bi se položaj kulture v prihodnjih letih izboljšal – to so (1) primerno mesto za kulturo v družbi, (2) povečanje proračuna za kulturo, (3) strokovni minister/ministrica in (4) nov kulturni model. Volitve so zdaj mimo, projekti, povezani s kulturnim poljem, pa še vedno ostajajo nekako ob strani. Podpisniki javnega pisma so zato medijem poslali nov dopis, s katerim želijo ponovno opozoriti, da je kultura eden ključnih resorjev za razvoj moderne družbe. Več

  • Lara Paukovič

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Politika

    Še en žalosten korak nazaj

    Madžarska vlada je že avgusta napovedala, da ne bo več financirala študij spola (za nepoučene: sklop disciplin, med katere sodijo sociologija, literarna teorija, feministične teorije, filozofija, psihoanaliza itd., ki kritično obravnavajo že uveljavljene teoretske vzorce v zvezi s spolom in spolno identiteto) na fakultetah, z najnovejšim odlokom, ki ga je premier Viktor Orbán podpisal prejšnji teden, pa je ta študijski program v resnici izpadel s seznama na Madžarskem dopuščenih magistrskih študijev – češ da gre za ideologijo, ne za znanost. Več

  • Lara Paukovič

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Kultura  Za naročnike

    Lažni alarm

    Saga o slovenskih kipih Donalda (stoji na Selih pri Kamniku) in Melanie Trump (tega si lahko ogledate na Rožnem pri Sevnici) se nadaljuje. Pred nekaj tedni je zakrožila novica, da Trumpov kip, ki uradno sicer ni Trumpov kip, temveč se imenuje Kip svobode, njegova podobnost z ameriškim predsednikom pa je le naključna, išče nov dom, saj ga ne želi sprejeti nobena slovenska občina – na Selih pri Kamniku so ga postavili le začasno. Člani kulturno-športnega društva Sela so zato na evropske države, ki še nimajo kipa svobode, naslovili prošnjo za sprejem kipa, »saj ta v Sloveniji ni zaželen in je njegova edina rešitev emigracija«. Več

  • Lara Paukovič

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Družba  Za naročnike

    Izbrisana Palestina

    Nekaj slovenskih uporabnikov Facebooka je pred kratkim opozorilo na neprimerno prevajanje besede Palestina in izrazov, izpeljanih iz te besede (palestinski, Palestinci itd.), iz slovenščine v angleščino. Ko kliknemo na Facebookovo opcijo »pokaži prevod«, Palestina postane Sirija ali celo Izrael, paleta (palette), nekateri poročajo tudi o prevodu »palestinske organizacije« v »teroristično organizacijo«, pogosto pa Palestina iz povedi v prevodu preprosto izgine. Več