Uredništvo

  • Uredništvo

    17. 10. 2022  |  Kultura

    35 let lezbičnega gibanja v Sloveniji

    V Galeriji Škuc bo danes, 18. oktobra ob 20. uri, potekal že 19. večer sodobne proze in poezije avtoric_jev LGBTQ+. Ker letos obeležujemo 35. obletnico lezbičnega gibanja v Sloveniji, so vsako avtorico oziroma avtorja prosili, naj se poleg s svojim opisom predstavi tudi z umetniškim delom z lezbično vsebino ali lezbične/sapfične avtorice, ki je na njej ali njem pustilo močan vtis.

  • Uredništvo

    16. 10. 2022  |  Politika

    Razlika med Niko Kovač in Alešem Primcem

    "Mislim, da obstaja ena velika razlika med mano in Alešem Primcem, med Inštitutom 8. marec in med gibanjem Za otroke gre, in to je to, da v Inštitutu 8. marec smo izjemno trmaste punce in nekaj fantov, ki dosledno sledimo vsebini ne glede na to, kdo je na oblasti in ne glede na to, v katero smer ta vsebina gre, delujemo neodvisno in nismo povezani z nobeno od institucij. Aleš Primc gre z roko v roki s stranko Janeza Janše, gre z roko v roki z RKC in zelo jasno je, da gre po poteh neokonzervativnih gibanj."

  • Uredništvo

    17. 10. 2022  |  Politika

    RTV: Jadranka Rebernik uresničila pričakovanja Uroša Urbanije

    Kolektiv RTV SMO, ki javnost obveščam o zaostrenih razmerah na RTV Slovenija in pomenu javnega servisa za demokratično družbo, je danes zapisal, da je odgovorna urednica infomativnega programa Jadranka Rebernik, ki je del politično nastavljenega vodstva, le uresničila pričakovanja direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije in s plana oddaj TV Dnevnik in Odmevi umaknila urednico Vesno Pfeiffer ter jo prerazporedila izključno na dopoldanski uredniški turnus za urednico jutranjih Poročil in Prvega dnevnika. 

  • Uredništvo

    16. 10. 2022  |  Družba

    »Na RTV Slovenija nič in nikoli ne bo več isto«

    "Na RTVS nič in nikoli ne bo več isto. Zlasti ne, če stavka, ki jo spodkopavajo od zunaj in znotraj, ne bo mogla doseči ciljev in namenov. Vzdržati jo ob nevzdržnih ukrepih je vse težje, četudi nujno. Vprašanje zdaj tudi že je, kaj bi v nadaljevanju recimo sploh še lahko prinesla popolna zatemnitev programa kot potencialni znak enotnega protesta - tudi podpornih tehničnih ekip, ne le novinarjev. Po eni strani si, paradoksalno, ob vseh abotnih oddajah, s katerimi so zamenjali prejšnje paradne, kakovostne in gledane oddaje, javnost zatemnitve ob sedanjih transformacijah lahko žal že domala želi. Po drugi strani informativni program vzporedno dobiva še dodatne strankarske kadrovske pospeške, da bi tudi tako onemogočili potencialne zatemnitve. 'Pooblaščenih za vstop v studio', kot veleva vse bolj dovršeni hišni red, je medtem vse manj; program je pod nadzorom kar neposredno pri vratih studia, da kdo ugrabiteljem ne ukrade novih 22 sekund."

  • Uredništvo

    16. 10. 2022  |  Družba

    To, da je Hruščov zavrgel Stalina, je vznemirilo svetovno komunistično gibanje

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • Uredništvo

    17. 10. 2022  |  Kultura

    Fašizem ni neka oddaljena obskurnost

    V Galeriji Škuc bo, danes 17. oktobra ob 18. uri v sklopu Sophijinega simpozija potekala razprava ob knjigi Theodorja Adorna z naslovom Vidiki novega desničarskega radikalizma. Sodelovali bodo: družbeni aktivistki Aigul Hakimova in Katja Lihtenvalner, avtor spremne besede Jernej Kaluža s Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja ter Ana Reberc, psihologinja in sociologinja kulture, mlada raziskovalka Inštituta ZRC za slovensko izseljenstvo in migracije.

  • Uredništvo

    16. 10. 2022  |  Družba

    »Nemotena komunikacija z bolnikom je pogoj za varno in kakovostno obravnavo v zdravstvu«

    "Nemotena komunikacija z bolnikom je pogoj za varno in kakovostno obravnavo v zdravstvu. Zdravstveni delavci ne moremo vplivati na to, kdo potrka na naša vrata, zato moramo biti pripravljeni na uspešno premagovanje številnih jezikovnih ovir, ki nam jih na poklicno pot postavljajo sodobna raznolikost družbe ter globalne in regionalne migracije. Tudi sam sem bil pri svojem delu vse pogosteje prisiljen uporabljati razne jezike, ki jih, priznam, preslabo obvladam, kar je predstavljalo precejšen izziv."

  • Uredništvo

    16. 10. 2022  |  Politika

    »S predsedniško kandidaturo nikakor nisem želel rušiti koalicije«

    "Dolgo sem odlašal, ker bi moral kot kandidat svoje stranke SD kandidirati proti kandidatki koalicijske partnerice Marti Kos. S predsedniško kandidaturo nikakor nisem želel rušiti koalicije. Šele po tistem, ko je Marta Kos odstopila od kandidature, sem začel razmišljati, da bi jo jaz morda vendarle sprejel, a smiselna se mi je zdela le kot kandidatura povezovanja, zato sem postavil pogoj, da jo s podpisi podpre vsaj deset poslancev. Sam sem storil nekaj korakov, da bi teh deset poslanskih podpisov dobili, in to na način, da sem se o podpori poleg s SD pogovarjal tako z Gibanjem Svoboda kot Levico. Na koncu me je Gibanje Svoboda soglasno podprlo, prav tako tudi Socialdemokrati, zbrali smo 42 podpisov poslancev. Šest jih je zmanjkalo, a le zato, ker je nekaj poslancev Gibanja Svoboda v času, ko so se zbirali podpisi, zbolelo za korono."

  • Uredništvo

    16. 10. 2022  |  Družba

    Ena najgrozovitejših vojn v človeški zgodovini

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • Uredništvo

    15. 10. 2022  |  Politika

    »Z vojno v Ukrajini se je zahodni Balkan spet pomaknil v središče pozornosti Evropske unije«

    "Z vojno v Ukrajini se je zahodni Balkan, z njim pa tudi BiH kot ena izmed dveh najbolj nevralgičnih točk stopicanja regije na mestu, spet pomaknil v središče pozornosti Evropske unije. Hitra podelitev statusa kandidatk za članstvo v Evropski uniji Ukrajini in Moldaviji, do katere je prišlo ne glede na njuno neizpolnjevanje pogojev za tovrsten status, je bila za EU prvi prelomljen tabu. Zakaj tega statusa ni dobila tudi BiH, je bil v tem pogledu povsem umesten pomislek. Resda država ne živi v okoliščinah ruske agresije ali njene grožnje, toda simbolna podelitev statusa kandidatke bi lahko bila najbolj oprijemljiva spodbuda, da država dobi novo upanje, da luč polnopravnega članstva na koncu evropskega tunela res obstaja, in da se umirijo nacionalistični izbruhi treh narodov ter ustavijo secesionistične težnje Milorada Dodika."

  • Uredništvo

    15. 10. 2022  |  Družba

    Oktobrska revolucija, diktatura boljševikov, ki je spremenila svet, je bila sprva šibka

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • Uredništvo

    14. 10. 2022  |  Politika

    Bešič Loredan: »Če bi hoteli biti pravični, bi morali novembrski dogovor izbrisati« 

    "Če bi hoteli biti pravični, bi morali novembrski dogovor izbrisati in se pogajati na novo. Ampak to ni mogoče. Ta vlada bo ta dogovor poskušala spoštovati in uravnotežiti plače, vsekakor pa si ne bo drznila, da bo tisto, kar so zdravstveni delavci dobili, vzela ali izbrisala. Sprejemamo to dejstvo, čeprav se z njim seveda ne strinjamo. Zadeve želimo uravnotežiti, pogasiti požar in ustaviti jedro nezadovoljstva pri zaposlenih, ker primerljive skupine v javnih zavodih prejemajo različne plače za podobna oziroma enaka dela."

  • Uredništvo

    14. 10. 2022  |  Kultura

    »Ruplov užaljen odstop je zgolj šarada večne žrtve, večno nerazumljenega kameleona«

    "Kaj je torej rekla ministrica za kulturo Asta Vrečko v intervjuju za STA, da je strla srce ubogemu, od leta 2013 upokojenemu 76-letniku, ki je debelo leto prejemal direktorsko plačo za funkcijo, za katero ni imel drugih kvalifikacij kot SDS-ovski žig, da zdaj užaljen odstopa? Med drugim je rekla: 'Z direktorjem Dimitrijem Ruplom smo se že dvakrat sestali, večkrat smo zahtevali dokumentacijo o poteku priprav na slovensko gostovanje v Frankfurtu. To trenutno proučujemo in na podlagi izsledkov bomo tudi ustrezno ukrepali'."

  • Uredništvo

    13. 10. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: JEDRSKA GROŽNJA

    Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić (ilustracija: Rochak Shukla na Freepiku). Več tem, koliko časa je preostalo človeštvu, da prepreči totalno vojno, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 14. oktobra, dalje. #Mladina41

  • Uredništvo

    13. 10. 2022  |  Politika

    Janković: »Največ napak je naredil Jelko Kacin. Če bi ga poslušal, se ne bi nikoli cepil.«

    "Ko je Janez Janša postal predsednik vlade, sem ga poklical in rekel: Janez, nihče od nas ne ve, kako se tej epidemiji streže. Nekdo mora biti šef, to si ti, ker predstavljaš celo Slovenijo. Informiral sem ga o tem, kako ravnamo v Ljubljani in rekel, da če je nekaj dobro za Ljubljano, je dobro tudi za Slovenijo. Nas je največ in imamo največ obiskovalcev. Z Janšo sva bila v stiku trikrat do štirikrat na mesec. Skušal sem mu dopovedati, da je neumno zapirati mesta in občine, ker ljudje niti ne vedo, kje potekajo občinske meje. S tem so ustvarjali nervozo in nelagodje med ljudmi."

  • Uredništvo

    12. 10. 2022  |  Politika

    »Referendum ne sme biti vezan na nobene volitve«

    "Vprašanje, ali naj bo referendum ločeno od volitev ali na dan prvih, drugih ali petih volitev, je v temelju napačno. Referendum ne sme biti vezan na nobene volitve, saj bi bili referendumi v času volitev v prednosti v primerjavi z vsemi drugimi. Za nevedne odločevalce: kvorum je bil dvignjen ravno zato, da bi odvrnil strankarske trole od nenehnega davljenja volilcev s partikularnimi zahtevami sumljive vrste. Kvorum za referendume, ki bodo hkrati z volitvami, pa je tako rekoč zagotovljen. Sedanje vladne špekulacije, kdaj se ji 'izplača' razpisati referendum, kdaj bi jih zmaga utrdila na oblasti, kdaj pa bi koristila opoziciji, so zato nezaslišane, so brezsramno izigravanje instituta referenduma, kakršnega so ti isti politiki ob poletnem referendumu za vodo očitali desnici. Potrebujemo torej jasna referendumska pravila, ki bodo izvedbo omogočala čim hitreje in s tem preprečila zaustavljanje delovanja vlade, izvzeti pa morajo biti termini volitev in morda tudi poletni meseci; to je edini način za zagotovitev enakih pogojev za vse."

  • Uredništvo

    12. 10. 2022  |  Družba

    So v Ljubljani res specifične razmere in specifični problemi?

    "Zanimivo je, da se veliko govori, da so v Ljubljani specifične razmere in specifični problemi, a ko se pogovarjaš po različnih regijah, ugotoviš, da se veliko stvari prekriva. Eno so problemi, ki izhajajo iz nacionalne strukture, torej kako je sistem zgrajen, zelo veliko pa je tudi na ravni občin, ki razporejajo sredstva in razpolagajo z javno infrastrukturo. Tukaj vidimo povsod isto stvar - težavo z dostopom do sredstev in prostorov, komercializacijo, klientelizem, korupcijo, neplačevanje. Vse to so prakse, ki živijo tudi na občinski ravni bolj ali manj po vsej Sloveniji. Ljudje pa se hodijo pogajat individualno, vsak gre do svojega župana ali pa do direktorja nekega kulturnega zavoda. Vsak se poskuša dogovoriti nekaj zase, enim uspe, večini ne."

  • Uredništvo

    12. 10. 2022  |  Družba

    Rusi so leta 1914 polni domoljubnega navdušenja odkorakali na bojišče ...

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • Uredništvo

    12. 10. 2022  |  Kultura

    Strojni dialog z »vrhovnim osamosvojiteljem«

    V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova bodo, 13. oktobra ob 19. uri odprli razstavo Vuka Ćosića z naslovom Nacija – Kultura. Izvirna različica tega projekta je nastala leta 2000 ob 200. obletnici Prešernovega rojstva. Narodni muzej je pripravil razstavo Pevec, ne bogat al sloveč, na kateri so bili zbrani predmeti, rokopisi in redke izdaje pesnikovih del. Ob tem sentimentalnem gradivu je bila – kot sodoben kontrapunkt – premierno predstavljena novomedijska refleksija z naslovom Nacija minus Kultura. Razstava bo na ogled do 15. januarja 2023.

  • Uredništvo

    11. 10. 2022  |  Družba

    Župan Krškega: »Slovenija druge rešitve, kot da imamo še eno jedrsko elektrarno, skorajda nima«

    "Še ena hipokrizija se mi zdi dejstvo, da zadimljeno elektriko proizvajajo na vzhodu, na Poljskem, ki je vezana na fosilna goriva, in to energijo prenašajo v Nemčijo. Seveda se v Nemčiji lahko gredo čiste energije, ker se kadi na Poljskem. To se mi zdi dvolično in nepošteno. Nalijmo si čistega vina in si povejmo, kje smo zdaj in kaj lahko naredimo."

  • Uredništvo

    11. 10. 2022  |  Družba

    Obstaja povezava med revščino in depresijo

    "Povezava med depresijo in slabim družbenoekonomskim položajem je tako trdno dokazana, da Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je socialno-ekonomsko stanje posameznika ena izmed poglavitnih determinant njegovega duševnega zdravja. Vendar pa revščina, neenakost in izključenost niso edini dejavniki, ki vodijo v duševno stisko. Sovpadati morajo z dedno zasnovo, osebno občutljivostjo oziroma s psihično opremljenostjo, s katero stopamo v življenje. Na depresijo torej ne moremo gledati le kot na napako v delovanju možganov, ampak kot na dinamično neravnovesje, ki nastane zaradi sovplivanja bioloških, psiholoških in zunanjih obremenitev. Neposrednega dedovanja ni, prav gotovo pa se podeduje neka ranljivost za razvoj depresije. Iskanje gena, ki bi ga bilo mogoče popraviti, se je izkazalo za iluzijo, saj je depresija odvisna od sklopa genetskih dejavnikov, na katere močno vpliva okolje."

  • Uredništvo

    12. 10. 2022  |  Družba

    Car Nikolaj II. je bil nestanoviten samodržec

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • Uredništvo

    10. 10. 2022  |  Politika

    Je Cukjati grozil učitelju?

    Koordinator Levice na Vrhniki in učitelj Marko Močnik je na Facebooku zapisal, da mu je vrhniški župan Daniel Cukjati grozil. Slednji je sin vidnega člana SDS Franceta Cukjatija, pred nekaj leti pa je tudi sam kandidiral na listi Janševe stranke. "V četrtek 6. oktobra je po seji odbora občinskega sveta do mene, na samem, pristopil župan Danijel Cukjati in mi dejal, da sem se spravil na njegove otroke, ker da v šoli poučujem preveč politično. Ko sem na obtožbo želel odgovoriti, mi je razburjen zabičal, naj bom tiho. Rekel je, da ne bo šel po pravni poti, ampak, da pozna dovolj Srbov in Albancev, in da bom ostal brez rok in nog," je zapisal Močnik in dodal, da je županovo grožnjo takoj prijavil policiji, saj gre za javnega političnega funkcionarja. "To sem storil tudi zaradi lastne varnosti in varnosti moje družine. Ustrahovanju in grožnjam se je treba upreti, še posebej, če nam grozijo nosilci oblasti v občini ali državi," je sklenil Močnik, ki sicer ni občinski svetnik, je pa član član omenjenega odbora.

  • Uredništvo

    10. 10. 2022  |  Politika

    »Cerkev mora biti enako obravnavana tudi pri plačevanju davkov«

    "Spoštujem ljudi vseh veroizpovedi. Glede Cerkve kot institucije pa menim, da če želi biti enakovreden partner v slovenskem družbenem življenju, mora biti enako obravnavana tudi pri plačevanju davkov."

  • Uredništvo

    10. 10. 2022  |  Politika

    »Prekoračil sem točko, ker sem se mladeniča dotaknil, ni bilo pa nobenega nasilja«

    "Pri tem moram najprej povedati, da je tožilstvo zavrglo predlog očeta in trditve, da je šlo za lažjo telesno poškodbo. Seveda sem morda prekoračil neko točko, ker sem se mladeniča dotaknil, ni bilo pa nobenega nasilja in nič blizu tega, kar mi je bilo očitano. Takrat je bilo vroče zaradi parlamentarnih volitev in je bilo zelo zanimivo delati negativno zgodbo. Nekateri so takrat izkoristili dobro priložnost, ko je bil župan ranjen, da so šli v napad, kar so mnogi že imeli v načrtu."

  • Uredništvo

    10. 10. 2022  |  Družba

    Največji ruski pesnik je kot romantični boem živel in zagovarjal svobodo

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • Uredništvo

    9. 10. 2022  |  Politika

    »Predsednik Slovenije postane tisti levičar, ki najmanj jezi desničarje«

    "Če mene vprašate, bo na koncu najbrž obveljalo tisto drugo pravilo, ki pravi, da predsednik Slovenije postane tisti levičar, ki najmanj jezi desničarje, bi se bilo pa v izogib prevelikim pričakovanjem dobro opomniti, da je bil predsednik Borut Pahor morda v enaki meri produkt lastnega karakterja kot votlosti predsedniške funkcije. Z nesrečno primesjo dveh uspešnih in morda res 'trženjsko genialnih', a vendarle skrajno bebavih predvolilnih kampanj, ki ju Pahor ni znal po izvolitvi nikdar do konca prekiniti."

  • Uredništvo

    9. 10. 2022  |  Politika

    »Na srečo kulturi ni več treba skrivati ​​svoje vloge«

    "Neskončno polje vpliva kulture na družbo, natančneje utemeljenosti družbe v kulturi, je še danes večinoma razumljeno kot odnos med umetnostjo in družbo. A moč sodobne umetnosti in eden od njenih berljivih ciljev je prav spreminjanje družbe: ta cilj je bil do nedavnega prikrivan ali celo javno preziran. Na srečo kulturi ni več treba skrivati ​​svoje vloge in danes bolj kot kdaj koli prej je eden glavnih nosilcev družbenih sprememb. Človekova pravica do kulture in znotraj nje pravica do umetnosti je ena tistih pravic, ki bo, če bomo preživeli, zagotovo vzpostavljena."

  • Uredništvo

    10. 10. 2022  |  Družba

    Ko so Rusiji vladali carji, je v deželi nastajala prva tajna služba

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • Uredništvo

    7. 10. 2022  |  Politika

    Vodstvo RTV neposlušnim novinarjem grozi z odpovedmi

    "Petek popoldne je tak primeren čas, da začneš zaposlenim kot po tekočem traku pošiljati pisno opozorilo zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti in opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Tako se je odločil generalni direktor Andrej Grah Whatmough za sodelavce, ki so 23. avgusta in 5. septembra v studiu ob koncu Dnevnika in Slovenske kronike mirno izrekli podporo šikaniranim kolegom," so danes na spletnem portalu Tukajsmo.info zapisali novinarji ter ustvarjalci vsebin na RTV Slovenija. Na "opomine pred izključitvijo" zaradi podpore kolegom v studiu sta na Facebooku javno opozorila tudi ertevejeva novinarja Eugenija Carl in Gregor Drnovšek.  Opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve pa je danes sicer prejelo kar 38 zaposlenih na RTV. Ponovna kršitev naj bi bila po presoji (v času tretje Janševe vlade politično nastavljenega) vodstva "nepooblaščen vstop v studio".