Goran Kompoš

  • Goran Kompoš

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Sunn O))): Life metal

    Pomemben čar kultnih seattelskih drone metalcev so nedvomno koncerti, na katerih v polnosti začutimo fizično potentnost njihovih masivnih rifov. Ni naključje, da sta si osrednja člana zasedbe novo ploščo zato želela posneti s cenjenim tonskim mojstrom Stevom Albinijem, ki slovi po tem, da je na posnetke sposoben ujeti gole esence bendov. Ta je Sunn O))) zato, da je ujel srčiko njegovega zvoka, posnel na magnetofonski trak. Plod tega je plošča, ki ponudi občutek, da stojite neposredno pred ojačevalci in glasnim ozvočenjem zasedbe. Ja, v ospredju so spet osupljive brneče kitarske plasti, dobi pa izraz tokrat še simfonični prizvok, za katerega sta poskrbela čelistka Hildur Guðnadóttir in organist Anthony Pateras. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Dogodki

     Postrockovska katarza ...

    V Kinu Šiška so v zadnjem mesecu močno zapihali na duše privržencev kitarskih muzik. Začelo se je z bluesovskimi vragolijami Jona Spencerja in njegovega novega benda, nadaljevalo s stoner ritualom zasedbe Sleep, prejšnji petek pa so po štirih letih tam spet nastopili kultni japonski postrockerji Mono. Trije unikatni bendi, trije vrhunski (in razprodani) koncerti. Vsaj pri Monu pa tudi zamujena priložnost za to, da organizatorji njegovega koncerta niso prestavili v zgornjo, večjo dvorano. Ne le zaradi velikega zanimanja, temveč zato, ker bi kvartetova razširjena zvočna paleta, ekstremnejša in kompleksnejša dinamika ter še bolj epska podoba skladb z nove plošče Nowhere Now Here na velikem odru lažje zadihale. Več

  • Goran Kompoš

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    The Matthew Herbert United Kingdom and Gibraltar European Membership Referendum Big Band: The State Between Us

    Ime benda pove skoraj vse: Matthew Herbert, britanski producent, skladatelj in aktivist, se je z novo ploščo lotil vprašanja brexita. Ali še raje svoje britanske identitete, z zvokom ujete med pripravo angleškega zajtrka, demontažo Fordove fieste, korakanjem okoli rezidence britanskih premierov, raznimi političnimi shodi in še kopico brexitovskih referenc. Ambiciozna plošča, izrazno ujeta med jazzovskim swinganjem in subtilno elektroniko, zagovornikov izstopa verjetno ne bo spreobrnila, bo pa morda komu dala še en povod za vnovičen razmislek. Več

  • Goran Kompoš

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Apparat: LP5

    Sascha Ring že skoraj dve desetletji sodi med najbolj cenjene nemške elektronske producente. Na klubsko sceno so ga na prelomu tisočletja izstrelila sodelovanja z Ellen Allien, prvo damo berlinskega techna, v tistem času pa je pod solističnim imenom Apparat ustvarjal drznejšo elektroniko na sledi britanskega IDM. Izpopolnjevanje tega izraza, ki se mu je posvetil v naslednjih letih, ga je konec prejšnjega desetletja pripeljalo do sodelovanja s priljubljenim dvojcem Modeselektor, znanim tudi po tem, da ga je Thom Yorke razglasil za svojo najljubšo skupino in ga povabil na skupno turnejo z zasedbo Radiohead. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Dogodki

    Stonerska maša

    Da bo premierni slovenski nastop kalifornijskih stoner skrajnežev Sleep poseben dogodek, je bilo jasno že ob lanski napovedi koncerta. Zaradi njihovega mogočnega statusa v polju težkih rockovskih muzik in tudi zaradi ekskluzivnosti: njihov koncert v Kinu Šiška prejšnji četrtek je bil eden izmed petih v okviru evropskega dela bendove turneje. Ker se ga je zato udeležilo tudi veliko obiskovalcev iz okoliških držav, je bil koncert razprodan, evforija pa je spomnila na čase, ko so alternativni rockerji zlahka polnili največja prizorišča. Ja, navdušenci nad rockom in metalom koncerta preprosto nismo smeli zamuditi, Sleep pa se nam je oddolžil z vrhunsko heavyrockovsko mašo, med katero so v potu obiskovalcev začela poganjati semena kanabisa. Več

  • Goran Kompoš

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    Show Me the Body: Dog Whistle

    Newyorški aktivistični hardcore trio Show Me the Body je s koncerti na prostem v marginaliziranih četrtih domačega mesta postal novi ljubljenec podtalja še pred izidom dolgometražnega prvenca pred tremi leti. Na tem se je z brutalnim križanjem hardcora, rapa in hrupa spoprijel s problematiko gentrifikacije, z novo ploščo pa se zdaj na podlagi zelo osebnih izkušenj spopade s težavami na rob odrinjenih posameznikov in skupnosti. Spet z ubijalskim šusom distorziranega bendža in vokalnega lajanja, po novem pa v bolj spolirani in izrazno poenoteni podobi. Ja, Dog Whistle je v primerjavi s prvencem bolj obrtniško dodelana plošča, a še vedno z vsemi atributi, s katerimi se je trio odlepil od sodobnih punk bendov. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Dogodki

    Pevka z veliko začetnico

    Teresa Salgueiro je v začetku leta dopolnila petdeset let, od tega jih je triintrideset preživela na odrih. Najprej doma na Portugalskem, od leta 1994, ko se je s svojo takratno zasedbo Madredeus pojavila v filmu Zgodba iz Lizbone Wima Wendersa, pa še na najuglednejših evropskih in svetovnih koncertnih prizoriščih. Z Madredeus je pri nas nastopila dvakrat, prejšnji četrtek pa smo jo drugič slišali še v samostojni izvedbi. Ni presenetljivo, da so koncert zaradi velikega zanimanja iz manjše Linhartove prestavili v veliko Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Pela je v portugalščini, toda tudi tisti, ki niso razumeli njenih besed, so to, o čemer poje, občutili v polnosti. Njen izjemni glas in interpretacija preprosto nikogar ne pustita ravnodušnega. Več

  • Goran Kompoš

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Weyes Blood: Titanic Rising

    Natalie Mering, ameriška pevka, multiinstrumentalistka in ustvarjalka pesmi, si je za četrto ploščo pod imenom Weyes Blood, ki jo mnogi že razglašajo za indie ploščo leta, naslov izposodila pri Cameronovem Titaniku. K sreči s svojim vintidž, baročnim popom prej kot na Céline Dion spominja na Lano Del Rey (ta plošči na spletnih omrežjih piše hvalospeve) ob spremljavi Georgea Harrisona z dodatkom pop kompleksnosti, ekstravagance in avanturizma Julie Holter. Zdi se, kot bi si ustvarila svoje nadaljevanje Titanika, v katerem skozi prispodobe in pop senzibilnost iz zlatih sedemdesetih let popiše vse od introspektivne ljubezni do taljenja ledenih pokrovov in negativnega vpliva Hollywooda. Mojstrovina. Več

  • Goran Kompoš

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Fennesz: Agora

    Ni veliko glasbenikov, ki bi z vztrajanjem pri svoji estetiki z vsako novo ploščo navduševali fene in kritike. Dunajski elektroakustik si s tem ne beli glave. Za prvo ploščo po petih letih se je celo vrnil k ustvarjalnim začetkom in v skromno opremljenem sobnem studiu le s prenosnikom obdelal zvok električne kitare. No, rezultat je naravnost osupljiv. Dih jemajoče, brneče, zgoščene zvočne plasti, sestavljene v štiri daljše kompozicije z otipljivimi temami in močnim poudarkom na presunljivi melodiki. V najlepši podobi se ponudita Fenneszov maksimalistični minimalizem in njegov unikatni zvočni svet, s katerim si je že pred dvajsetimi leti odprl vrata med najvidnejše sodobne ambientaliste. Več

  • Goran Kompoš

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Dan D: Knjiga pohval in pritožb (Milo za drago)

    Ni znano, ali je Dan D med pripravljanjem nove plošče poslušalcem formalno ponudil »knjigo pohval in pritožb«. Če jo je, se je v njej brez dvoma znašlo veliko več pohval kot pritožb. Pred slednjimi se je novomeška skupina zavarovala že s tem, da je med snemanjem plošče v vadbeni prostor povabila najzvestejše fene. Osemmesečne serije intimnih koncertov, na katerih so nove skladbe nastajale, se je menda udeležilo več kot tisoč ljubiteljev skupine. Surove skladbe je nato še štiri mesece studijsko pilila in nadgrajevala, jih konec lanskega leta najprej v obliki butične USB-plošče zapakirala v (kozmetično) milo, zdaj pa še s šestimi dodatnimi komadi ponudila na zgoščenki Knjiga pohval in pritožb (Milo za drago). Skupaj šestnajst skladb, ki se izrazno naslonijo na zasedbine prejšnje slogovno raznovrstne izdelke in hkrati ponudijo lepo zaokroženo novo etapo na nepredvidljivi poti dolenjskega peterca. Več