Goran Kompoš

  • Goran Kompoš  |  foto: Črt Piksi

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Dogodki

    Klubsko rajanje na Mestnem trgu

    Ko sta v začetku avgusta pred ljubljanskim Pritličjem nastopila Zala Kralj in Gašper Šantl, so ob njunem čutnem spoju sanjavega glasu in opojne elektronike tam obstali mnogi naključni sprehajalci. Ampak glasbena politika priljubljenega kluba ni vedno po okusu širšega občinstva, vsaj ne na prvi posluh. Da izjeme ne delajo niti v primeru vrste poletnih koncertov na prostem pod znamko Selekcija, je bilo jasno tudi prejšnji četrtek, ko so gostili argentinsko glasbenico Amparo Battaglia, bolj znano pod vzdevkom Catnapp. Sodeč po začudenih in presenečenih izrazih na obrazih mimoidočih je bilo očitno, da tovrstna glasba, kljub temu da je hit klubske in festivalske ponudbe, vendarle še ni nekaj povsem običajnega. Bi pa lahko ob množici, ki se je pod odrom nabrala do konca koncerta, lahko sklepali tudi drugače. Več

  • Goran Kompoš

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Kultura

    Ekscentrični genialec

    V zapisih o Arielu Pinku boste vedno našli izpostavljeno dvoje. Da je izrazit posebnež, včasih prikupno ekscentričen, včasih namenoma polemičen in zgagarski. In da je, kar je še pomembneje, nesporen glasbeni talent. Ko oboje združite, dobite enega najizvirnejših in najbolj avtentičnih (indie) pop ustvarjalcev zadnjih petnajstih let. Pisca pesmi, pevca in multiinštrumentalista, ki se je kot Ariel Rosenberg pred skoraj točno štiridesetimi leti rodil v Los Angelesu, bomo konec meseca prvič gostili tudi na naših odrih. Več

  • Goran Kompoš

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    felicita: hej!

    Prvenec londonskega producenta se na prvi posluh ne razlikuje bistveno od značilne estetike kolektiva PC Music. Privlačna sintovska melodika, tukaj v kombinaciji s procesiranim klavirskim zvokom, sicer ima subtilnejšo, intimnejšo naravo, toda hkrati ne pušča dvoma, da gre za samosvojo izpeljanko sodobnega bass avanturizma. Dobi pa plošča zaradi avtorjevega rodu zanimiv, nekakšen postbrexitovski obrat. Felicita, potomec poljskih priseljencev, v nekaj skladb spretno vpne ljudske otroške uspavanke iz domovine staršev, to izročilo nadgradi še s poljsko folkloro v videospotih, vse skupaj pa zapakira v očarljiv, kontrasten izdelek, ki je lahko le plod križanja različnih kultur. Zgovorni signal Britancem, ki se branijo vsega tujega. Več

  • Goran Kompoš

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Travis Scott: Astroworld

    Travis Scott z novo, tretjo ploščo preseneča – a še večje presenečenje kot to, da je s prvega mesta ameriškega Billboarda sklatil Draka, ki je tam vztrajal pet tednov, je to, da se je skupaj z njim znašel na tretjem mestu britanske lestvice najbolje prodajanih plošč. Ja, Astroworld je dizajnerski izdelek. Je po najvišjih obrtniških standardih ukrojena plošča, za katero so dovolj dobra le prva mesta lestvic in vloga favorita na naslednji podelitvi grammyev. Za 26-letnika, ki se je v prvi kategoriji raperjev, predvsem zaradi megahita Goosebumps, ustvarjenega skupaj s Kendrickom Lamarjem, znašel že pred tremi leti, bi karkoli drugega veljalo za spodrsljaj. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Črt Piksi

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Dogodki

    Obalni stonerji

    Nastop koprskega stoner rock tria Omega Sun v okviru serialke Domorodni četrtki je bil eden tistih koncertov, na katerih se je poklopilo vse. Suveren bend, zelo dober obisk, izvrstna atmosfera, idilično prizorišče Letnega vrta Gala hale na ljubljanski Metelkovi, temperatura in vlažnost zraka blizu tistih, v katerih je ta žanr delal prve korake, in navsezadnje obvezen vonj po posušenem eksotičnem zelenju. No, morda je manjkala le še kakšna puščavska sipina. Več

  • Goran Kompoš

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Mac Miller: Swimming

    Ljubljenec ameriških srednješolcev je prvo polovico leta tabloide polnil z razpadom zveze s pop zvezdnico Ariano Grande in prometno nesrečo, ki jo je povzročil pod vplivom alkohola. Ni presenetljivo, da na dobršnem delu pete plošče v prepoznavnem, soulovsko obarvanem raperskem slogu zdaj kontemplira o vzrokih za oba dogodka. Ker mu je skladbe pomagala ukrojiti četa cenjenih producentov (Thundercat, Pharrell Williams, Flying Lotus, Dam-Funk ...), zvočna podoba ni nikoli vprašljiva. Se pa Macu zatakne pri besedilih, v katerih sicer pokaže nekaj več zrelosti, a so hkrati še vedno nekje na ravni tega, kar o njem pišejo tabloidi. V skladbi Hurt Feelings pravi, da »drži glavo nad vodo«. Zasebno. In sodeč po spodobni plošči tudi poklicno. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Dogodki

    V svetu valov, balonov in lisic

    Tik pred njunim nastopom pred ljubljanskim klubom Pritličje je nekaj skrbi povzročalo muhasto vreme. Če bi se popoldanska nevihta zavlekla v večer, bi bil koncert pevke Zale Kralj in elektronskega producenta/multiinštrumentalista Gašperja Šantla verjetno prestavljen v notranjost kluba. Ta pa bi bila za vse obiskovalce, ki so si zaželeli slišati vse bolj priljubljen mlad mariborski duet, gotovo premajhna. No, oblaki so se k sreči zadnji hip razbežali. Morda tudi zaradi dvojčeve krhke, senzibilne glasbe, ki je na prizorišču tik ob ljubljanski mestni hiši kot rahel vetrič razpihala sparino četrtkovega večera. Več

  • Goran Kompoš

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Underworld & Iggy Pop: Teatime Dub Encounters

    Trije kultneži so na skupni (mali) plošči zamudili lepo priložnost. Akter spletnih antitechno memov se spajdaši z enim najbolj priljubljenih britanskih »techno« dvojcev – narativ za kakšno humorno subverzijo se ponuja kar sam od sebe. A namesto tega je gospod Pop na klasične, eklektične Underworldove instrumentale raje zložil spomine na dobre stare čase, ko je bilo pomembneje od previdnosti, da koga ne užališ, to, da se imaš fino. Poti trojca so se prvič prekrižale prav v teh starih časih, na soundtracku filma Trainspotting, zato je bilo skoraj logično, da bodo za lansko nadaljevanje kakšen komad posneli skupaj. Posneli so štiri, toda nazadnje nobeden ni pristal v filmu. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Dogodki

    Hedonizem v Tivoliju

    Pestro ponudbo poletnih dogodkov v Ljubljani so letos obogatile tudi sodobnoumetniške prireditve na koncu Jakopičevega sprehajališča v največjem mestnem parku Tivoli. Mednarodni grafični likovni center (MGLC) je v sodelovanju z različnimi koproducenti v Gradu Tivoli in Švicariji v okviru Poletja v Tivoliju pripravil serijo razstav, performansov, filmskih projekcij in koncertov. Julijske četrtke sodobne, elektronske in hibridne glasbe, ki so jih pripravili v sodelovanju z Radiem Študent, so z avtorsko glasbo popestrili elektronska producenta Luka Prinčič in Christian Kroupa, sintpoperji Futurski in kot zadnji še žanrsko neobremenjeni trojec Kukushai. Slednjemu je bila dvorana Švicarije, kjer je zaigral sredi obiskovalcev, pisana tako rekoč na kožo. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Uroš Abram

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Portret

    Laren Polič Zdravič, skladatelj

    Zgodilo se je že, da mu je režiser naročil, naj skozi glasbo interpretira deževen in vetroven dan na severnem tečaju. Še trši oreh je bila verjetno želja, naj posname komad, ki ga »med vožnjo z avtomobilom poslušata Marx in Hamlet«. Ja, v svoji karieri skladatelja glasbe za gledališče in film je ustregel že marsikateri nenavadni kaprici režiserjev. Včasih se mora tega lotiti povsem obrtniško, tako kot to terjajo režiserji oziroma posamezni prizori predstav, ki oživijo (tudi) skozi njegovo glasbo. Še večkrat pa ima pri pisanju glasbe proste roke in takrat se prepušča domišljiji. Te mu res ne manjka, saj je kot skladatelj samo letos sodeloval že pri šestih predstavah. Več

  • Goran Kompoš

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Okzharp & Manthe Ribane: Closer Apart

    Po prvih skupnih singlih se je zdelo, da bi producent Okzharp in plesalka/model/pevka Manthe Ribane utegnila postati naslednji južnoafriški hit. Glasba, ki je močno slonela na elegantni, nenavadni, a zelo privlačni ritmiki, je predvsem zaradi pop senzibilnega, »avtotjunanega« prepevanja Ribanove imela potencial, da nagovori širše občinstvo. To se potem ni zgodilo, posledica tega pa je, da njun dolgometražni prvenec teh ambicij očitno nima več. Zaradi tega ni mogoče reči, da sta se odrekla precej izvirnemu obrazcu, toda nove skladbe so bolj okleščene, pisane predvsem na posluh popelektronskih sladokuscev, ki nove trende krojijo v podtalnem klubskem okolju. Jima bo prodor do širšega občinstva uspel po tej poti? Več

  • Goran Kompoš

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Mike Patton: 1922 O.S.T.

    Da je prva plošča, ki jo je Mike Patton izdal v letu, ko je dopolnil petdeset let, soundtrack, je zgolj naključje. Brez skrbi, ikonični glasbeni posebnež se ob okrogli obletnici ne poslavlja z velikih poprockovskih odrov in od (ob)metalskega žaganja, da bi si v zrelem življenjskem obdobju vzel čas za delikatnejše glasbene pustolovščine. Ko ga je avstralski filmar Zak Hilditch povabil, naj naredi glasbo za njegov lanski film 1922, posnet po zgodbi Stephena Kinga, je to storil predvsem zaradi Pattonovega izjemnega občutka za cinematično senzibilnost in njegovega poglobljenega razumevanja medija filmske glasbe. Odločitev je bila prava. Več

  • Goran Kompoš

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Kultura

    Emo-macho pop vesoljčki

    Hrvaška petčlanska zasedba Svemirko si je razmeroma hitro pridelala sloves enega zanimivejših bendov v eksjugoslovanski regiji. Po objavi prvih dveh singlov Zbogom proleteri in Noćni pokreti pred tremi leti so poslušalce vznemirjala predvsem ugibanja, kdo se pravzaprav skriva za imenom Svemirko. Zaradi specifične, na zahodu takrat trendovske glasbe, ki je za mlado občinstvo frizirala in posodabljala glasbene nauke osemdesetih let, je bilo bolj ali manj jasno, da gre za mladega avtorja. Ob izidu dolgometražnega prvenca Vanilija v začetku leta 2017 se je že vedelo, da gre za projekt Marka Vukovića, ki je, da je skladbe lahko igral v živo, sestavil bend. Brez avdicij, prek katerih bi iskal vrhunske glasbenike. Namesto tega je izbral posameznike, ki so gojili podobno strast do sintpopa in so se v skupnem muziciranju radi zabavali. S to koncertno ležernostjo pa so povsem očarali občinstva doma na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji. Da se ne jemljejo preresno, je bilo jasno že po njihovih pisanih »kostumih«, nekakšnem križancu med tradicionalno kitajsko opravo in športnim videzom iz aerobičnih videov Jane Fonda. Ja, niso bili videti kot bend, ki bi šel k maši ali na predavanja na faks, temveč kot bend, ki med nastopi zabava sebe in obiskovalce. Več

  • Goran Kompoš

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Miss Red: K.O.

    Da ji po žilah tečeta reggae in dancehall, je izraelska vokalistka Miss Red dokazala že z mikstejpom pred tremi leti, zdaj pa s prvim pravim albumom svojo navezanost na jamajško glasbo še nadgradi. A ne na klasičen način. Ker ji je glasbene podlage (spet) ukrojil britanski dub mojster The Bug, ki z njo sodeluje že sedem let, njene pesmi, v katerih se sooči s tem, kaj pomeni biti ženska, s svojim židovskim poreklom in ne nazadnje z reggae obstranstvom, dobijo povsem samosvoj značaj. In ta je tako prepričljiv, da izvirnim reggae naukom pokaže veliko več spoštljivosti, kot je do njih denimo goji jamajški podmladek, ki s prevzemanjem ameriških (raperskih) smernic osvaja pop lestvice. Ja, včasih mora opomnik priti od zunaj. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Črt Piksi

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Dogodki

    Rap za množice

    Draveljski raper Nipke letos beleži deseto obletnico ustvarjanja, v tem času pa je objavil le eno ploščo. Ampak ta je bila dovolj za to, da se je, tudi sodeč po milijonskih ogledih njegovih spotov na YouTubu, znašel med najbolj priljubljenimi domačimi raperji. Deloma na račun pop(evkarskega) raperskega sloga in morda še bolj zato, ker so njegove zgodbe, v katerih brez ovinkarjenj govori o odraščanju, za svoje vzeli osnovnošolci. To je bilo jasno tudi na njegovem nastopu v okviru festivala Poleti v NUK prejšnji četrtek, kjer se mu je na odru pridružilo kakšnih deset v tem desetletju rojenih fenov, ki so skupaj z njim, enkrat družno, drugič vsak svoj verz, odrapali nekaj njegovih največjih hitov. »To je moja publika,« je šaljivo, a ponosno prikimal, ko so mladi raperski nadobudneži poskakovali okrog njega. Medtem ko so njihove mamice poplesavale (in prepevale) pod odrom. Več

  • Goran Kompoš

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

    Splinta: The Splinta Experience

    Naj vas referenca na zasedbo Jimija Hendrixa v naslovu ne zavede. Dolgoletni mariborski hiphoperski DJ in beatmaker Splinta svojih gramofonov in mešalke ni zamenjal s kitaro. V času, ko je digitalizacija tudi v hiphopu že skoraj povsem izrinila izvirne prakse, je v starošolski maniri raje sestavil devet gramofonarskih kosov, ki se jih že zaradi specifičnega ustvarjalnega pristopa drži precej nostalgije. Ampak plošča ni le razkazovanje Splintovih tehničnih veščin. Spretnemu scratchanju in žongliranju z beati se sicer ne odpove, so pa ti podrejeni izpovedim skladb, ki prepričajo s subtilno kompleksnostjo in Splintovo poznavalsko žilico za umetnost rokovanja z gramofoni. Delikatesa za hiphopovske zanesenjake. Več

  • Goran Kompoš

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    Gorillaz: The Now Now

    Damon Albarn pred izidom nove plošče svojega risankastega benda po stari navadi ni okolišil. »Ploščo smo posneli predvsem zaradi prihajajočih koncertov,« je dejal. Ja, plošča je že na prvi pogled manj ambiciozna od lanske, pri kateri je sodelovalo kakih 50 glasbenikov. Na tej je omembe vreden le gostujoči verz Snoop Dogga, kar pa ni nujno slabo. Ker sta jo tokrat podpisala le Albarn in/oziroma 2-D, je bolj koherentna, skladbe pa so, sodeč po naslovih, nastajale na potovanjih, zato govorijo predvsem o izoliranosti in osamljenosti. Temi, ki se zdita vse prej kot popestritev koncertnih repertoarjev skupine Gorillaz, a najzvestejši feni se verjetno ne bodo pritoževali. Več

  • Goran Kompoš

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    Sophie: Oil of Every Pearl’s Un-Insides

    Ob izidu Sophiejinega prvenca, kompilacije Product (2015), smo si postavili kopico bolj ali manj retoričnih vprašanj. Ker se je vedelo, da gre za glasgowskega producenta Samuela Longa, smo ugibali, ali je psevdonim Sophie manifestacija njegovega soočenja z lastno spolno identiteto. Odgovor je obvisel v zraku, tudi zato, ker je v (redkih) intervjujih zamaskiral svoj glas (in videz). Ali pa je na nastopih v živo, pogosto v družbi avanturističnega glasbenega kolektiva PC Music, na oder raje poslal transvestite. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Dogodki

    Jazzovski park

    Letošnji 59. Jazz festival Ljubljana je zaznamovalo nekaj novosti. Kot programski (so) vodja se je dolgoletni gonilni sili festivala Bogdanu Benigarju pridružil vodja Jazz Festa Sarajevo Edin Zubčević, ki je v tej vlogi zamenjal Pedra Costo. Precej več prostora so dobili mladi domači jazzovski ustvarjalci kot člani ali vodje (mednarodnih) zasedb, ki so se v dobršnem delu bolj kot na izročila afroameriškega jazza oprle na evropske (ob)jazzovske prakse. Kot osrednje prizorišče štiridnevnega festivala pa je zaživel Park Sveta Evrope med Cankarjevim domom in Prešernovo cesto. Očitno so pozitivne izkušnje z izvedbo koncertov na tem zunanjem prizorišču v minulih dveh letih organizatorje motivirale, da so še okrepili tamkajšnji program. Zaradi vremenskih in logističnih dejavnikov je bilo nekaj koncertov po sili razmer sicer prestavljenih v Cankarjev dom, približno polovico vseh nastopov pa smo kljub temu lahko videli v parku, ki se je spet izkazal za izvrstno alternativo nekdanjemu prizorišču v ljubljanskih Križankah. Več

  • Goran Kompoš

    29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Kultura

    Beograjski tornado

    Če bi delali anketo o tem, kateri je najboljši bend z območja bivše Jugoslavije v zadnjih desetih letih, bi se beograjska zasedba Repetitor nedvomno znašla nekje pri vrhu. Če bi spraševali po najboljšem koncertnem rock bendu, morda celo povsem na vrhu. Navdušenja nad beograjskim garažnim punk rock triem očitno ne skriva niti cenjeni kanadski glasbenik Dan Boeckner, ki si je s svojima zasedbama Wolf Parade in Handsome Furs večkrat delil odre s tukajšnjimi bendi. Ko so ga njegovi montrealski kolegi iz zasedbe Arcade Fire nedavno vprašali, ali jim lahko priporoči predskupino za njihov vzhodnoevropski del aktualne turneje, ni imel pomislekov: »Povabiti morate Repetitor!« Očitno jih je prepričal in najudarnejši balkanski trio je pred dobrim tednom v Pragi, Budimpešti in Bukarešti res ogreval občinstvo enega ta hip največjih rockovskih bendov. Več

  • Goran Kompoš

    29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Nine Inch Nails: Bad Witch

    Nova plošča skupine Nine Inch Nails je slišati bolj tipično NiN-ovsko od predhodnice iz leta 2013. Ne le zato, ker je zasedba elektroniko spet zamenjala z industrialom (rockom), s katerim je v 30 letih obstoja navdušila horde oboževalcev, temveč zato, ker je Trent Reznor spet najstniško jezen. A tudi zaskrbljen in razočaran. Kakor da je v luči aktualnih (političnih) norij izgubil vero v človečnost. Kdo bi mu zameril? Sploh v skladbah, kjer zapoje v slogu pokojnega Bowieja, ki je bil z zadnjo ploščo očitno navdih tudi za to, da je Reznor spet zapihal v saksofon. Na zadnji iz trilogije (malih) plošč v poldrugem letu NiN ne ponudi nič bistveno novega, a njegova člana spet dokažeta, da sta mojstra obrti in imata še vedno kaj povedati. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Dogodki

    Med trapom in R&B-jem

    Prejšnji četrtek so na zunanjem prizorišču ljubljanskega lokala ČinČin, ki domuje na območju nekdanje tovarne Tobačna, nastopili ustvarjalci iz vse odmevnejšega domačega kolektiva Guapo Gang in njihovi prijatelji. Morda presenetljivo, dogodek ni bil del programa Praznika glasbe, ki je isti dan (in večer) na ljubljanskih trgih in v parkih gostil mnoge domače glasbene ustvarjalce. Razlog, da je dogajanje v Tobačni potekalo ločeno, je verjetno predvsem to, da je za njim stal (tudi) Red Bull, ki je v kontekstih sodobnih urbanih muzik po vsem svetu sicer prisoten že zelo dolgo. Če bi hoteli biti zarotniški, bi ob tem, da je Red Bull Factory Street Festival sovpadel s Praznikom glasbe, seveda lahko zapisali, da najbrž ni šlo za naključje. No, guapogangovci si s korporacijskimi in komercialnimi narativi ne belijo glav. Promotorji dogodka so osrednjo gostjo Senidah napovedali celo z besedami »snubita jo Karleuša in Severina«, torej največji aktualni zvezdnici eksjugoslovanske regije. Več

  • Goran Kompoš

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Lily Allen: No Shame

    Britanski zvezdnici so ob izidu prejšnje plošče pred petimi leti očitali zagledanost vase in vzvišenost; ob tem, da je odraščala na očeh javnosti, je to verjetno še najmanj presenetilo njo samo. Na novi plošči spet govori o sebi, tokrat predvsem o razpadlem zakonu, s katerim je v minulih dveh letih polnila britanske tabloide. Toda po novem sarkazem zamenja z iskrenostjo in pri triintridesetih o vplivu pop zvezdništva na zasebno življenje piše bolj zrelo. Ker odkrito spregovori tudi o svojih napakah, se pogosto znajde na spolzkem terenu patosa, a jo tam pred zdrsom reši lahkoten, nepretenciozen, celo igriv elektronski pop, ki najbolj očara v poletnih dancehallastih popevkah. Ja, Lily Allen z novo ploščo naredi »brezsramen« korak v pravo smer. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Dogodki

    Subverzivna provokatorka

    Ko je uvodoma v rdečem jetijevskem kožuhu in s pokrivalom v obliki vulve odrepala naslovni komad z zadnje plošče Rub (2015), je bilo ob razmeroma zadržanem odzivu najprej videti, da se kanadski provokatorki Merrill Nisker, bolj znani kot Peaches, v ljubljanskem Kinu Šiška obeta naporen večer. Za to, da svoj koncertni šov, s katerim navdušuje množice po vsem svetu, spravi v rdeče obrate, pač preprosto potrebuje motivirano občinstvo. No, ko je tretji komad Vaginoplasty v perfektni slovenščini napovedala z »this is a song about moja velika pička« in požela glasne ovacije, je postalo jasno, da je strah odveč. Udeleženci otvoritvenega dogodka letošnje Parade ponosa so zelo dobro vedeli, kdo in kaj je glasbenica, ki že dve desetletji prevprašuje teme spolne identitete, (queerovskega) seksa in levičarske politike. Več

  • Goran Kompoš

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Prefuse 73: Sacrifices

    Za tiste, ki smo si posluh brusili ob Prefusovih inovativnih hiphop inštrumentalih, se skoraj neopazen izid njegove nove plošče zdi nenavaden. V prejšnjem desetletju je bil izid vsake od njegovih plošč, s katerimi je mojstrsko spajal svetova hiphopa in elektronike, pomemben dogodek. Zdaj očitno ne več. Beatovska glasba je postala globalni fenomen, ki ves čas streže z novimi trendi, do katerih pa je pionirski producent očitno precej ravnodušen. O tem, ali je samo nekoliko zaspal ali pa gre morda celo za nekakšno uporništvo, ne bomo ugibali. Jasno je le, da podmladka z novo ploščo ne bo prepričal. Gotovo pa se je bodo razveselili njegovi stari privrženci, ki se jim kolca po zlatih časih. Več

  • Goran Kompoš

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Oneohtrix Point Never: Age Of

    Za Daniela Lopatina alias Oneohtrix Point Never je odgovor na vprašanje, kako »glasbo skrčiti na njene resnične metaforične korenine«, jasen. »To lahko doseže le glasba, ki jo vodijo podobe,« je zapisal v libretu za večmedijsko predstavo, nekakšno opero Myriad, s katero je v domačem New Yorku maja pospremil izid svoje devete plošče Age Of. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Dogodki

    Kot v zlatih časih kabareta

    Big Band RTV Slovenija se je najprej ogrel z izvrstno izvedbo štirideset let starega hita Birdland fusion veljakov Weather Report, nato pa je svoje glasilke, z izvedbo klasike Just a Gigolo/I Ain’t Got Nobody na delovne obrate spravil še Klemen Slakonja. Refren »nobenemu ni mar zame« je ob razprodanem koncertu izpadel le še bolj ironično, obe skladbi pa sta bili lepa napoved zanimivega glasbenega večera. Več

  • Goran Kompoš

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Nevem Nevem: Čisto malo ljudi

    Druščino domačih podtalnežev smo nazadnje sreč(ev) ali pred slabimi tremi leti, na turneji Klubskega maratona Radia Študent. Potem so se ukvarjali s solističnimi projekti in drugimi (ob)glasbenimi sestavi, zdaj pa z novo ploščo spet skupaj brskajo po radikalnih muzikah, ki jim (ko tega nočejo) težko določimo izvor. Slalomiranje med angažirano, (tudi) z aktualnimi politikami nakurjeno govorjeno besedo, freejazzovsko vihravostjo, (avant)rockovskim razgrajanjem in folkovskimi pritiklinami, brezkompromisno sestavijo v hrupen izraz nekakšne obredne narave. Iz njihovega muziciranja je, vsaj po konvencionalni logiki, resda razmeroma težko izluščiti smisel, toda to ploščo naredi le še bolj intrigantno. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Dogodki

    Lekcija sredinskega rocka

    O tem, da so britanski rockerji Editors dober, celo zelo dober koncertni bend, ni dileme. Po šestnajstih letih delovanja ima peterec iz Birminghama za sabo dolgo odrsko kilometrino z nešteto koncerti na klubskih in festivalskih prizoriščih. Na odru so pod vodstvom karizmatičnega frontmana Toma Smitha suvereni, morda bolj kot marsikateri drugi, popularnejši britanski indie rockerji. Kljub temu se po njihovem tretjem koncertu v Ljubljani, ki se je na zadnji majski večer v okviru Kurzschlussa odvil na Gospodarskem razstavišču (prvič so leta 2011 nastopili v Križankah, drugič leta 2015 v Kinu Šiška), ni dalo izogniti občutku, da ne bo prav dolgo ostal v spominu, no, razen najzvestejšim fenom. Ne zato, ker bi koncert opravili z levo roko – izpeljali so ga po najvišjih rockovskih standardih. Smo pa pogrešali nekaj, kar bi koncert postavilo na višjo stopničko. Več

  • Goran Kompoš

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Kultura

    Brutalno iskrena

    Organizatorjem letošnjega festivala Parada ponosa je za uvodni dogodek uspelo angažirati idealno umetnico. Prihaja kanadska transgresivna glasbenica Peaches s pravim imenom Merrill Nisker, ki s svojimi obscenimi, hiperseksualnimi skladbami, videospoti in pojavnostjo že od izida plošče The Teaches of Peaches (2000) razburja javnost. Ja, mainstream jo vidi predvsem kot provokatorko. Toda s svojim subverzivnim sprevračanjem spolnih stereotipov je v LGBT+ skupnosti obveljala za eno najbolj brutalno iskrenih umetnic. Več