Vanja Pirc
-
Začelo se je na Nizozemskem, le dan po inavguraciji novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v govoru ob prisegi ničkolikokrat ponovil, da bo Amerika poslej prva, glavna. Nizozemska večerna satirična oddaja Zondag met Lubach je zgrabila priložnost in posnela video, v katerem je Trumpu predstavila krajevne znamenitosti, denimo iz vesolja viden ocean, ki se razteza na meji z Mehiko, ter mu sporočila, da bodo Nizozemci presrečni, če bo njihova država lahko takoj za Ameriko, druga na svetu.
-
»Bravo! Končno!« je bil prvi odziv v uredništvu Mladine, ko smo izvedeli, da bo eno od letošnjih nagrad Prešernovega sklada dobil naš cenjeni kolega Tomaž Lavrič. A le kako bi bil drugačen: Tomo, kot mu pravimo sodelavci, je tako izjemen ilustrator, karikaturist in stripar, da je bilo resnično le vprašanje časa, kdaj mu bo pozornost namenil tudi Prešernov sklad, organ, ki podeljuje najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke v umetnosti.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Kultura
Bil je junij in turistična sezona na grškem otoku Samos se je bližala vrhuncu. Plaže so do potankosti urejene čakale na kopalce in na prvi pogled skoraj nič ni pričalo, da so tam še nedavno množično pristajali čolni, polni ljudi iz Sirije, Iraka, Afganistana, afriških držav, ki so izgubili vse ali pa so vse pustili za seboj in so se na nelegalno pot proti Evropi odpravili zato, da bi tam zaživeli na novo, da bi dočakali boljši jutri ...
-
Katarina Stegnar, igralka, performerka in avtorica
Ko je v ponedeljek za dveletni ustvarjalni opus prejela nagrado Prešernovega sklada, najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti, je marsikdo dahnil: končno!
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Kultura | Portret
Nenad Cizl, oblikovalec in ilustrator
Na rumeno podlago je narisal dlan. Črno, veliko, robustno. Dvignjeno v zrak. In potem je njene prste bogato okrasil z zlatimi prstani. Le še en se mora zavihteti na kazalec in skupno jih bo petdeset.
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Kultura
Moj najpogostejši spomin na Tomota, kot mu pravimo sodelavci, je, kako švigne mimo. Stopi k predalu s pošto na Mladinini redakciji, pobrska po njem, in če ga takrat po naključju zasačiš, te prijazno pozdravi. Izjemoma tudi malce poklepeta. In že ga več ni.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Kultura | Portret
Perica Jerković, stand-up komik
Predstava se je začela, on pa še kar na telefonu. Najprej mu piše mama, potem ga kliče stand-up kolega Tin Vodopivec in potem še sam filozof Žiži (tega imitira Klemen Slakonja), ki na prafaktorje sesuje špeh, ki mu ga je poslal v branje ... čeprav mu ga še ni uspelo prebrati.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Kultura
Borut Pahor je pred tremi leti, ko se je potegoval za položaj predsednika, sodržavljane skušal prepričati tudi tako, da je bil mesar, frizer, avtomehanik, komunalec ... in njegove dogodivščine so spremljali fotografi. Mladinin fotoreporter Borut Krajnc je v teh dogodkih zaznal potencial za umetniški projekt. Povezal se je z umetniško pobudo Made in China, ki skuša umetnost prek poceni umetnin, ustvarjenih v večji nakladi, približati širokim množicam, in konec leta 2014 je nastal koledar s fotografijami, na katerih predsednik dela.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Kultura | Portret
Predstavljajte si, da vas angažirajo kot ilustratorja pravljice, ki bo objavljena na 20 straneh ogromnega formata (A3), vi pa se, malce zaradi varčevanja (naročnik si več kot dvobarvnega tiska ne more privoščiti), malce pa tudi zato, ker šele iščete svoj risarski slog, odločite, da se boste celotnega podviga lotili z le dvema navadnima barvicama. Z rdečo in modro.
-
31. 7. 2015 | Mladina 31 | Kultura | Portret
Dajana Ljubičić, modna oblikovalka
Že kot čisto majhni sta s sestro z zanimanjem opazovali, kako mama ustvarja oblačila. Z njo sta šli nakupit blago, ob njej sta bili, ko ga je na tleh krojila in potem iz njega šivala srajce, hlače, plašče ...
-
1. 7. 2015 | Družba
Je mednarodno priznana oblikovalka luči, stolov, zof, ogledal in še mnogih drugih predmetov, tudi zibelk in igrač, in iz čisto vseh njenih del veje prepoznaven avtorski pečat. Poetičen, eleganten pečat, ki je prepričal svetovno znana podjetja, kot so Moooi, Moroso in Nodus, da so jo povabila v elitno družbo svojih oblikovalk in oblikovalcev. Pečat, zaradi katerega se nad njenim oblikovanjem navdušujeta taka dizajnerska maga, kot sta Marcel Wanders in Tom Dixon. Pečat, zaradi katerega jo je Wall Street Journal poimenoval »resnična zvezda«. Ali kot je o njej v Mladini zapisala Nada Vodušek: »Subtilne ekstravagance, prodornosti in inteligentnih obratov Nikinega dizajna pač ni mogoče prezreti.«
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Kultura | Portret
Bili so običajna družina. Oče, mama in dve hčerki, temnolaska in leto dni mlajša svetlolaska. Oče je bil gradbinec, mama tovarniška delavka in pozneje čistilka, deklici pa sta hodili v vrtec in šolo, in ker sta bili družabni, je bila njihova hiša v Grosupljem polna otrok, ki so tako kot onidve živeli idejo bratstva in enotnosti.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Kultura | Portret
Žiga Komperšek - Murksli, izdelovalec longboardov
V šestem razredu osnovne šole je prvič preizkusil prijateljev skejt. Takoj ga je hotel imeti tudi sam. In sčasoma ga je res dobil. Čeprav je bil cenen izdelek množične proizvodnje ali kot sam pravi, »največji šit«, se je z njim podil po domačih Ravnah in se na njem naučil prvih trikov. Kak mu je uspel, vsi seveda ne.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Kultura | Portret
Ferdo je velik ptič. Kaj velik, ogromen. Vseeno se je z ljudmi odlično ujel. Otrokom je pomagal pri igri, odraslim pri delu. Nekoč pa je bil žejen. Takooo zelo, da je, ko je s svojim ogromnim kljunom iz jezera srknil požirek, dva, tri, to kar presahnilo.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Kultura
Začelo se je z zamislijo, da bi naredili nekakšen spin off tedaj izjemno uspešne humoristične nadaljevanke Pisarna (The Office). Le da bi dogajanje namesto v pisarno v zasebnem podjetju postavili v pisarno v javni upravi. Tako je leta 2008 nastala nova nadaljevanka Parki in rekreacija (Parks & Recreation) o sodelavcih občinskega oddelka za parke in rekreacijo v izmišljenem ameriškem mestu Pawnee.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Kultura | Portret
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Kultura | Portret
Začne se zjutraj, na temni ulici, po kateri jo v šolo mahne svetlolasi deček. Na vratih ene od hiš opazi črnega muca, ki se hitro izmuzne v notranjost hiše. A deček sledi njegovemu dolgemu repu, najprej po hodniku, potem po skrivnostnem stopnišču, skozi sobane, polne baročnih lestencev, slik in knjig, pa po še enem stopnišču in še enem in še enem, dokler čisto na vrhu ne zagleda ...
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Družba
Morda je k temu še dodatno pripomogla poplava razvedrilnih oddaj na televizijah, ki nas želijo iz večera v večer sproščati, a tudi brez tega smo težko pričakovali oddajo Fronte Kurdistana, ki jo je v torek zvečer predvajala TV Slovenija. Okrog novega leta jo je med obiskom območij, na katerih živijo Kurdi, pripadniki največjega naroda brez svoje države, posnel Erik Valenčič. Tisti nekdanji novinar Mladine in zadnja leta novinar TV Slovenija, ki mu doma le zato, ker je opravljal svoje delo, grozi sodni pregon, in sicer zaradi lanske oddaje Koalicija sovraštva. In tisti novinar, ki ga je Janez Janša, predsednik stranke, posebej omenjene v točno tej oddaji, javno obtožil, da je potencialni terorist.
-
Karmina Šilec je fenomen. Vendar ne lokalni ali morda celo vseslovenski fenomen, s svojim edinstvenim odrskim pristopom, z udarno mešanico vokalne glasbe in gledališča, ki jo razvija v svojem ansamblu Carmina Slovenica, velja za fenomen svetovnega formata.
Poleg izjemnih kritiških odzivov to potrjujejo številna gostovanja po vseh celinah, pa tudi nagrade, denimo nagrada Prešernovega sklada (dobila jo je že za svoj prvi glasbeno-gledališki projekt Vampirabile »davnega« leta 2000, pozneje pa, presenetljivo, nikoli več) ali pa prestižna mednarodna nagrada Music Theatre Now, ki ji je pred leti pripadla v kategoriji Glasba onkraj opere.
Čeprav je komplimentov vajena, pa je med nedavnim gostovanjem v New Yorku, kjer je Carmina Slovenica premierno predstavila svojo najnovejšo predstavo, morala priznati, da jo je odziv tokrat vendarle osupnil. Ne le, da je občinstvo predstavo, ki so jo uprizorili petkrat, pozdravilo s stoječimi ovacijami, izjemno pozornost so jim namenili tudi mediji. Tudi najvplivnejši zahodni mediji, kot so The New York Times, New Yorker in The Guardian.
In bili so navdušeni. Med drugim smo lahko prebrali, da je Karmina Šilec »goreče talentirana«, njen ansambel pa »Cirque du Soleil vokalnega gledališča«. -
Ko je babico pred leti prvič vprašala, ali bi ji posodila kak predmet, ki njihovo družino spremlja že več generacij, je bila ta zadržana. Vizualni umetnici posoditi tako dragocen spominek ... to se ji je zdelo malce tvegano.
-
Žiga Murko, pozavnist in producent elektronske glasbe
Počasna, zapacana, umazana, žmohtna, šumeča ... S temi pridevniki so glasbeni kritiki pospremili njegovo nedavno izdano ploščo Green Room, pri ustvarjanju katere je v lonec vrgel samosvojo mešanico hiphopa in jazza ter iz njega potegnil osem razmeroma kratkih, a premišljenih, dovršenih in večplastnih komadov.
-
Jelka Reichman je tista gospa, ob omembi katere odrasli v mislih pri priči odjadrajo nazaj v otroštvo, otroci pa z žarečimi očmi predte postavijo kup slikanic in pokažejo na njeno ime, izpisano na naslovnici Miškolina, Šivilje in škarjic, Cepecepetavčka, Levega devžeja, Zmaja Direndaja ... ter seveda Mojega prijatelja Pikija Jakoba in Mačka Murija. Z ilustracijami teh in še marsikatere druge slikanice se je uveljavila kot ena naših najvidnejših ilustratork, o čemer pričajo številne nagrade, tudi tri za življenjsko delo (nagrada Hinka Smrekarja, Levstikova in Župančičeva nagrada). Hkrati pa je ena naših najbolj priljubljenih ilustratork, saj pri nas skoraj ni gospodinjstva, ki ne bi imelo vsaj ene slikanice z njenimi podobami.
Jelka Reichman je tudi prijetna gospa, ki skupaj z možem Marjanom ter mucema Mikijem in Naomi živi na robu Ljubljane, v hiši, ki sta jo zgradila s prihranki in v kateri med drugim hrani obsežno zbirko punčk, medvedkov in najrazličnejših starin. Nedavno je praznovala 75. rojstni dan. -
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Kultura
Je v Sloveniji sploh kdo, ki v zadnjem letu ni naletel na podobo svetlolaske, oblečene le v modre kopalke in polepljene s šopi dolarskih bankovcev? Njen nastop v Volku z Wall Streeta, enem najvidnejših filmov iztekajočega se leta, ki ga je režiral sloviti Martin Scorsese in v katerem je v glavni vlogi nastopil nič manj sloviti Leonardo DiCaprio, je bil bomba. Pa kaj, če je bila vloga majhna. Filmski kritiki se strinjajo, da je bila ena ključnih. Marca bo premiero doživel njen drugi hollywoodski film, komična drama Danny Collins, kjer igra glavno vlogo Al Pacino, ona pa je njegova zaročenka. Za seboj pa ima še številne druge uspešno opravljene avdicije, med drugim tudi za vloge v treh nadaljevankah televizije BBC. Ob vsem tem ne preseneča, da so slovenski uporabniki iskalnika Google.si pogosteje kot njeno ime letos iskali le še imeni Luke Mesca in Violete Bulc. A že prej je bila eden naših najprepoznavnejših televizijskih obrazov. Vodila je številne oddaje, nastopala je tudi v nadaljevankah in občasno v kakšnem filmu. Šele odločitev, da poskusi na tujem, pa ji je dala pravi zagon tudi kot igralki. Za zdaj sicer predvsem na tujem in bolj redko doma. Je pa doma ravnokar dočakala svoj prvi pravi gledališki projekt.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Kultura | Portret
Sredi zimske pokrajine, puste, mračne, turobne in prekrite s snegom, iz katerega štrlijo le ogolela drevesa, je narisala izgubljeno rokavičko. Sivo in mehko, obrobljeno s krznom. Najprej postane dom miški, nato žabici, in čeprav že poka po šivih, se jima pridružijo še zajec, lisica, volk, merjasec in medved. Na toplem se stisnejo in zaspijo. To je trenutek, ko živali preprosto moraš pogladiti po njihovih svilnatih kožuščkih ali ščetinastih kožuhih. Pa čeprav so ti »le« narisani ...
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Kultura | Portret
Pritličje, ekipa novega dogajališča
Vse do zadnjega so bili na trnih. A ko so prejšnji četrtek pred ljubljanskim magistratom zrli v večstoglavo množico, ki je želela prvič vstopiti v prostrano pritličje sosednje stavbe in je bila zaradi gneče prisiljena čakati zunaj, so si lahko oddahnili. Še toliko bolj, ko so se takoj po odprtju med ljudstvom razširili izrazi podpore novemu prostoru za strpne ljudi, željne urbane kulture in družbenih sprememb.
