Vanja Pirc
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Kultura | Dogodki
Festival Mladi levi, več lokacij, Ljubljana
Na Mladih levih se s predstavami, instalacijami in drugimi dogodki praviloma predstavijo domači in tuji ustvarjalci in tako bo tudi letos, ko festival praznuje svojo dvajsetletnico. Otvoritvena predstava bo stand-up komedija Daj še usta Davisa Freemana, potem pa med drugim sledijo instalacija Pometeno pod preprogo kolektiva God’s Entertainment z veliko preprogo z motivom slovenske zastavce, projekt Iskre Francesce Grilli, v okviru katerega bo 15 otrok obiskovalcem bralo iz dlani, umetniški projekt Siniše Labrovića Obrazi Evrope, ki nas vabi, da si nadenemo masko katere od ikoničnih osebnosti, predstava Mirjane Medojević Pri meni doma, ki se začne pri avtorici doma, in interaktivna predstava Gledališče človeštva: Plastocen Jaka Andreja Vojevca, ki raziskuje, kaj bi se zgodilo, če bi človeštvo izumrlo, in bi odkrili njegove ostanke. Več na www.bunker.si.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Kultura
»Nemogoče je ostati brezbrižen«
Sredi prostranega sivega, temačnega gozda se je znašel medved in se v vsej svoji veličini povzpel na zadnji šapi. Bo napadel? Ali mu grozi napad? Počasi se mu približuje ženska v krilu, privzdignjenim že tako visoko, da vidimo obrise njene gole zadnjice, in njuna pogleda se – to sicer lahko le slutimo, saj njenega obraza ne vidimo – srečata. Napeto je in številni rdeči cvetovi, ki so vzbrsteli po vsej sliki, bi situacijo lahko zmehčali, če ne bi tako zelo spominjali na kaplje krvi, morda celo na strelne rane.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Kultura
Na prvi pogled se pred nami razgrne lepo uokvirjena podoba rdečega srca. A ko si začnemo pozorno ogledovati detajle, iz katerih je srce sestavljeno, in teh je veliko, se hitro izkaže, da pred nami niti približno ni kakšen sladkoben, kičast srček, temveč tak, ki je strašljiv, nevaren. Napolnjen je z orožjem, hladnim, strelnim, molotovko, bombami, tu je tank, pa dinamit, vidimo celo rezilno žico s slovensko-hrvaške meje, postavljeno zato, da bi odganjala ljudi, ki jih oblast v naši državi ne želi. In ne nazadnje je tu rdeče-oranžen ogenj. Nekje v daljavi je odjeknila eksplozija.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Kultura
Z velikim zanimanjem letos čakamo na izid številnih romanov izpod tipkovnic domačih avtorjev. Nekatere smo že dočakali (denimo literarni prvenec Mojce Širok Pogodba, novi literarni podvig Jele Krečič Knjiga drugih), drugih še ne (nadaljevanje Golobovega kriminalnega hita Jezero), med vse te težko pričakovane knjige pa nedvomno lahko uvrstimo tudi Mazohistko. Napisala jo je Katja Perat, ki smo jo doslej poznali predvsem kot odlično pesnico. Že po prvi pesniški zbirki Najboljši so padli, ki jo je izdala leta 2011, takrat še študentka filozofije in primerjalne književnosti, so jo razglasili za glas mlade generacije. Danes ima za seboj dve pesniški zbirki in številne ugledne nagrade, soureja literarni portal AirBeletrina, piše za Mladino, zadnji dve leti pa živi v St. Louisu v ameriški zvezni državi Misuri, kjer je doktorska študentka primerjalne književnosti in kreativnega pisanja na Univerzi Washington. Tam je nastal tudi njen romaneskni prvenec.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Politika
Za samozaposlene in nevladni sektor
Kultura je pod Cerarjevo vlado obveljala za področje, kjer se stvari niso premaknile niti za ped. Čeprav je kulturni proračun po ostrih rezih v zadnjem desetletju sramotno nizek, sam kulturni sistem problematičen in zbirokratiziran, številne poteze ministrstva za kulturo pa vprašljive, nestrokovne in celo škodljive (denimo pri razdeljevanju javnih sredstev), se ni zgodilo popolnoma nič. Tudi pred volitvami politiki do kulture niso imeli stališč. Prav tako ne po volitvah. V osnutku koalicijske pogodbe, o kateri se je zadnje tedne pogajalo šest strank pod vodstvom Marjana Šarca, so tako sploh prve javno dane politične zaveze za področje kulture po dolgih štirih letih, odkar je podobno pogodbo sestavljala Cerarjeva koalicija. In ne glede na to, ali bo pogodba na koncu sprejeta ali ne, jih je vredno vzeti pod drobnogled.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Kultura
Sobota je bila čudovit dan za slovenski film. Režiser Olmo Omerzu je na filmskem festivalu v Karlovih Varih osvojil eno glavnih priznanj – nagrado za najboljšo režijo. Prislužil si jo je s svojim drugim igranim celovečercem, češko-slovensko-poljsko-slovaškim filmom Zimske muhe. Na istem festivalu pa je žirija posebno omembo namenila tudi režiserki Sonji Prosenc za njen drugi film, italijansko-norveško-slovensko Zgodovino ljubezni.
-
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Kultura
Začelo se je z Esmeraldo (Leticio Calderon), junakinjo mehiške telenovele, sploh prve, ki so jo predvajali pri nas. Ko je leta 1998 obiskala Slovenijo, so jo želeli videti tisoči oboževalcev in teren za evforične sprejeme likov s televizijskih zaslonov je bil s tem uhojen. Zadnji se je maja lani po njem podal dr. Martin Gruber (Hans Sigl) iz nemške nadaljevanke Gorski zdravnik, ki ga je v Ljubljani pričakala vreščeča pettisočglava množica, za veliki finale pa je imel še fototermin s predsednikom Pahorjem. Pa vendar ne Esmeralda, ne gorski zdravnik, ne kak tretji televizijski obraz, ki nagovarja odrasle, ob obisku ni povzročil tolikšnega navdušenja – in hkrati od slovenskih fenov izplenil tolikšnega zaslužka – kot šesterica pojočih »šolarjev« iz mehiške najstniške telenovele Rebelde. Ta je, potem ko so bend iz nadaljevanke izstrelili na koncertne odre po vsem svetu, septembra 2008 obiskala tudi Ljubljano in kar štirikrat zapored napolnila Halo Tivoli. Enega od koncertov je razprodala v pičlih 80 minutah, skupno pa prodala kar 19 tisoč vstopnic.
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Družba
Banksy ni le najslavnejši grafitar, z angažiranimi uličnimi poslikavami je izjemno vpliven politični aktivist. Bori se proti vojnam, potrošništvu, kapitalizmu, fašizmu, revščini, dvoličnosti. Bori se za Palestino, za spoštovanje beguncev in poslej tudi za žrtve diktatorskega režima turškega predsednika Erdogana. Prejšnji četrtek je v New Yorku presenetil z ogromno, 20-metrsko stensko poslikavo v podporo turški novinarki in umetnici kurdskega rodu Zehri Dogan, ki je že leto dni v zaporu in bo, če bo morala kazen odslužiti do konca, tam še skoraj dve leti.
-
Ta teden je zaživela pobuda #tudijaz. Če vas njeno ime spominja na ameriško gibanje #metoo, ki je v zadnjih nekaj mesecih povzročilo globalni upor žensk proti spolnemu nasilju, to ni naključje: pobuda #tudijaz namreč je slovenski #metoo, je slovenski odgovor na to gibanje. Je poskus, da bi po številnih tujih igralkah, pevkah, športnicah in političarkah o svojih izkušnjah spregovorile tudi žrtve spolnega nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja, poniževanja pri nas.
-
Ženska naj bi v svojem življenju imela menstruacijo v povprečju 1800 dni. Vendar ta biološki pojav, ki je med drugim povezan tudi s preživetjem človeške vrste, še vedno velja za nekaj nečistega. Mnogi imajo težave že s samo besedo menstruacija. Nerodno jim jo je izreči, zato se je razvilo na tisoče drugih izrazov. A ta zagata je le vrh ledene gore, nas v svojem presunljivem projektu Miti o menstruaciji opozarja katalonska umetnica Laia Abril, kajti predsodkov o menstruaciji je nešteto in razširjeni so po vsem svetu.
-
Slike, filmi in Rusjanovo letalo
V hrvaških in srbskih medijih smo zadnje dni zasledili ogorčenje, ker naj bi Slovenija znamenito jugoslovansko filmsko uspešnico Bitka na Neretvi (1969) želela razglasiti za svojo. To naj bi bilo nezaslišano – za hrvaške medije zato, ker naj bi bil film, ki je bil nominiran za tujejezičnega oskarja, hrvaški, »njihovi« so namreč scenarist, snemalec, avtor glasbe in že dolgo tudi režiser Veljko Bulajić, za srbske pa zato, ker naj bi Slovenija poleg kultnega filma želela še številne druge umetnine, in to povsem neupravičeno. Pa vse to drži? Vse seveda ne. Nekaj malega pa že.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura
Pregled leta: Slovenija ima talent
Maja Smrekar
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura
Pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič je balado Sneguročka pri Mladinski knjigi izdala leta 2012. To je lepa, a hkrati grenka pravljica za odrasle s sporočilom, ki bi si ga veljalo zapomniti: vsako zlo, ki smo mu priča, se sčasoma pozabi. Kot da ga nikdar ne bi bilo. »Tako se je pozabilo na inkvizicijo, holokavst, Auschwitz, Srebrenico ... naslednje generacije so jih vzele za zgodovinsko dejstvo in nič drugega, ob tem pa niso občutile nobene bolečine in empatije več. A prav zato, ker se nanj pozabi, se zlo neprestano vrača in ponavlja, pa čeprav si vsakič znova obljubimo, da do tega ne bo prišlo,« je Makarovičeva že kmalu po izidu knjige za Mladino razložila, zakaj je to delo morala napisati. Sneguročka ima namenoma bridek konec. Ta naj bi bralca najprej streznil, prebudil iz sna. Nato pa naj bi ga spodbudil še k drugačnemu ravnanju.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura | Portret
Spomnim se, kako je tri vrste pred menoj, nasmejan do ušes, poslušal stoječe ovacije. Bili smo na Beneškem filmskem festivalu, eni najpomembnejših filmskih prireditev, in v ogromni dvorani smo si ravnokar ogledali premiero filma Razredni sovražnik, ki je pozneje prejel številne odlične ocene in nagrade, tisti petek, 30. avgusta 2013, pa je bil javno predvajan šele prvič in tudi aplavz je bil šele prvi, a je kar trajal in trajal in trajal. In namenjen je bil tudi njemu, črnolasemu fantu, ki je v filmu odigral eno glavnih vlog. Svojo prvo filmsko vlogo.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Kultura
Še čisto malo in dočakali bomo tiste dni v letu, ko bo pokalo in ropotalo z vseh strani. Vse več je sicer pobud, da bi se odpovedali rabi petard, raket in ognjemetov ter s tem preprečili nevarnosti, ki jih pirotehnika prinaša, a nanje praviloma niti ne pomislimo, dokler ni prepozno. Nepazljiva raba lahko vodi do hudih poškodb, kot so raztrganine ali slepota. Pirotehnika slabša kakovost zraka, okolico pa onesnažuje tudi s hrupom, ki prizadene ljudi in živali.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Kultura
Na Slovenskem knjižnem sejmu tradicionalno podelijo nagrade za različne prispevke na področju literature in založništva, vsako leto pa tudi nagrade za najbolje oblikovane knjige. Letošnja absolutna zmagovalka na tem področju je knjiga Drobtine iz mišje doline, v kateri je pesmi Anje Štefan in ilustracije Alenke Sottler v celoto povezala oblikovalka Sanja Janša. Med najbolje oblikovane pa se je uvrstila tudi knjiga Samoumevni svet, prvenec Mladininega kolumnista Mihe Blažiča - N’toka, ki ga je oblikoval Matic Tršar.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Kultura | Portret
Aleksandra Brlan, modna oblikovalka
V teh sivih dneh, ko se je tudi uradno začela jesen, že lahko rečemo, da ji je uspelo zakuhati letošnji poletni hit Instagrama. Oziroma več hitov. Številni uporabniki tega družbenega omrežja so namreč objavljali selfije v njenih belih majicah. V tisti s srcem, ki ga prerežeta dve vodoravni črti. In v tisti drugi s pravokotnikom in sloganom Real People (Resnični ljudje), kar je ime njene zadnje kolekcije, ustvarjene za prihajajočo jesen in zimo. Nekateri so se fotografirali tudi v nogavicah iz iste kolekcije.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Kultura
Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić sta zadnje desetletje neutrudno ustvarjala stripovsko sago Meksikajnarji o slovenskem osvajanju Mehike. Naše daleč najobsežnejše stripovsko delo sta lansko jesen zaokrožila z zadnjim, petim stripovskim albumom, in vse odtlej smo se spraševali, ali se bo »dream team« lotil še kakšnega skupnega podviga. Dočakali smo ga presenetljivo hitro: v Mladini lahko že tretji teden spremljate nadaljevanja njunega novega stripa Zadnji let Tonija Mrlaka.
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Kultura | Portret
Anja Slapničar, oblikovalka keramike
V oči ji je padla skodelica. Nizka, trebušasta skodelica s tremi okrasnimi bunkicami. Držalo ima prifrknjeno navzgor in iz njega štrli še rožiček. Ta skodelica je danes razstavljena v Dolenjskem muzeju. Pred več kot dvema tisočletjema pa so jo uporabljali Kelti, eno od ljudstev, ki so se ustalila natanko tam, od koder izvira tudi sama.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Kultura
Zgodilo se je nepričakovano. Sredi maja jih je tehnološki gigant Apple nenadoma in tik pred zdajci povabil na veliko konferenco, na kateri pred večtisočglavo množico vsako leto pompozno predstavi svoje tehnološke in programske novosti za prihajajoče leto. Dejali so, da bi se želeli »le« spoznati v živo ter se pogovoriti o tem in onem. A prav zato so jih prijazno zavrnili – svojo aplikacijo Lake, ki na Applovih telefonih in tablicah v barvanje ponuja avtorske ilustracije umetnikov z različnih koncev sveta, so lansirali komaj dva meseca prej in primernejši čas za takšno srečanje bi bil čez kakšno leto, ko bodo že vidni prvi rezultati. Vendar gospod na drugi strani ni odnehal. Trudil se je več dni. In ko mu na mejle nekoč niso odgovorili celo uro, ker so bili po naključju ravno na jogi, je ves zaskrbljen prosil, naj ga nujno pokličejo. Ponudil jim je VIP vstopnico. Naključno izžrebani srečneži, ki si izborijo vstopnico za ta dogodek, morajo zanjo plačati 1600 dolarjev. VIP vstopnica pa je brezplačna. Začeli so pakirati.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Kultura | Portret
Glavni junaki njenih del so živalce. Ne živali, živalce, saj so videti kot mladički, in to takšni silno ljubki, pravljični. Za srnico z belimi pikami na rjavem kožuhu se zdi, da je ravno naredila prve korake. Puhast bel zajec je zaspal, obdan z zvončki in drugim pomladnim cvetjem. Tu so še ježki, veverice, taščice, miške, lisice, sove, medvedi, jazbeci in druga bitja, ki se smukajo po jasah in drevesnih krošnjah gozdnega kraljestva.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Kultura
V Tolminu so te dni postavili spominsko znamenje, posvečeno filmu Kruh in mleko, prvemu slovenskemu filmu, ki je po nagradi segel na katerem od najpomembnejših filmskih festivalov. Režiser Jan Cvitkovič se je leta 2001 s prvencem prebil na Beneški filmski festival in od tam odšel ovenčan z nagrado zlati lev prihodnosti za najboljši celovečerec. Od tega je že 16 let, pa vendar je spomin na ta izjemni dosežek v Tolminu še vedno živ, saj je režiser, tudi sam »Tminc«, v filmu ovekovečil kar nekaj delov mesta, med drugim znamenito Taverno.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Kultura | TV
Ugasnili so sliko in zrli smo v črn ekran, iz katerega je prihajal le še tih glas mame, ki je pomirjujoče nagovarjala svojega dojenčka in mu občasno zapela. Potem je dojenček zacmokljal in s tem naznanil, da se je po večdnevnem upiranju, ki ga njegova mama ni znala razumeti in ga je občutila kot svoj življenjski neuspeh in je zato pobegnila od doma, a se je po večurnem tavanju po ulicah le vrnila domov ... pomiril in se spet začel dojiti.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Kultura
Ameriška revija Wired, ki velja za napovedovalko trendov na področju novih tehnologij ter pobliže spremlja učinke novih tehnologij na kulturo, gospodarstvo in politiko, je na svoji spletni strani objavila prispevek o uporabnikih družbenega omrežja Instagram, ki na svojih profilih objavljajo najlepše, najbolj spektakularne fotografije iz jam. Izbor je pri nas požel obilo navdušenja, saj je med šesterico izbrancev, ki jih je Wired razglasil za »epske«, tudi slovenski jamski fotograf Peter Gedei.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Kultura | Portret
Hana Karim, oblikovalka keramike
Zadnje čase se zdi, da ima rada črno barvo. Z njo prekrije krožnike, ki jih je pred tem enkrat že žgala, nato pa nanje posuje množico drobnih kapljic, belih, modrih, rdečih, zelenih ... Nemogoče je predvideti, kam točno bodo padle, a prav v tem je glavni čar. Le tako bo končni izdelek, potem ko bo seveda prestal še drugo žganje, videti kot prostrano vesolje.
-
V vstopni avli Mestnega gledališča ljubljanskega je že nekaj časa na ogled ogromen plakat, na katerem se 81 manjših slik kot mozaik poveže v portret angleškega dramatika Williama Shakespearja. Njegova brezčasna dela še vedno uprizarjajo po vsem svetu, tudi pri nas, samo denimo Hamleta smo pri nas na oder postavili dvaindvajsetkrat, prvič že 28. decembra 1899. Zato ne preseneča, da smo se lani, ko so minila štiri stoletja od njegove smrti, dramatiku poklonili s številnimi kulturnimi dogodki in projekti. V tem kontekstu je nastal tudi plakat, ki sega od tal do stropa gledališke avle.
