Luka Volk
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Politika
Evropski parlament pretresa korupcijski škandal epskih razsežnosti
Belgijsko zvezno tožilstvo je na podlagi obtožb o domnevnem podkupovanju, pranju denarja in poskusih vplivanja Katarja, gostitelja svetovnega prvenstva v nogometu, na politične odločitve v evropskem parlamentu odredilo hišne preiskave, v katerih je bilo zaseženih več kot poldrugi milijon evrov gotovine. Dobesedno vreče denarja naj bi bili našli pri grški evropski poslanki iz politične skupine socialistov in demokratov (S & D) Evi Kaili, zdaj že nekdanji podpredsednici evropskega parlamenta.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Septembra so bile sprejete spremembe zakonodaje o avtorskih pravicah. Po nujnem postopku zato, ker se je domnevno mudilo – Slovenija bi bila morala že leto prej implementirati evropsko direktivo o avtorskih in sorodnih pravicah na digitalnem trgu. Težava je v tem, da se je med noveliranjem zakonov vanje prikradlo nekaj novosti, ki niso povezane z omenjeno direktivo. Ogrožajo pa koncept odprte znanosti in izobraževanja.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Družba
Pogrom nad šolo, ki je dijakom hotela predstaviti transspolnost
»Sem ženska. To vem, odkar pomnim.« S temi besedami je Lia Bordon, ki ji je bil pri rojstvu pripisan moški spol, poleti na Twitterju razkrila, da pri 42 letih stopa na pot tranzicije. Odločila se je javno izpostaviti, saj je v tem videla priložnost, da bi pomagala drugim transspolnim osebam in tistim, ki transspolnosti ne poznajo, je ne razumejo, se je bojijo ali pa je ne znajo sprejeti.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Politika
Predsednik v odhajanju Borut Pahor je prejel nagrado Alcida De Gasperija
Predsednik države Borut Pahor je konec prejšnjega tedna prejel nagrado Alcida De Gasperija: graditelji Evrope. Tako se je pridružil osmim drugim prejemnikom: Helmutu Kohlu, Romanu Prodiju, Felipeju Gonzálezu, Václavu Havlu, Simone Veil, Carlu Azegliu Ciampiju, Sofiji Corradi in Mariu Draghiju. Poleg laskavega naziva »graditelj Evrope« je prejel tudi denarno nagrado 25 tisoč evrov.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Družba
V stavbi, ki jo sicer upravlja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), je septembra zaživel nov avtonomni prostor – Participativna ljubljanska avtonomna cona (Plac). Skupina skvoterjev je več let zapuščeni stavbi vdihnila novo življenje, vse odslej tam poteka pester kulturni program, hkrati je bila vzpostavljena tudi ljudska kuhinja, kamor se po obrok lahko zatečejo tisti, ki si ga sicer težko privoščijo. Odnosi med uporabniki prostora in DUTB medtem že od samega začetka niso najboljši. Novembra so od DUTB prejeli opozorilo, da v stavbi bivajo nezakonito in da ob tem nastajajo dodatni stroški – ti naj bi znašali šest tisoč evrov na mesec –, kar 46 domnevnih uporabnikov prostora pa je zdaj na dom prejelo še tožbe zaradi motenja posesti. Med njimi so tudi trije novinarji in fotograf, ki so na območju zgolj opravljali svoje delo, in naključni obiskovalci, toženih pa je tudi več mladoletnih oseb.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Svet
Evropski odbor za varstvo podatkov opozarja, da oblačne storitve nekaterih ponudnikov, predvsem tistih, ki podatke obdelujejo zunaj EU, pogosto niso v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Eden takih ponudnikov je ameriški tehnološki velikan Microsoft, ki v oblačni storitvi Office 365 ponuja vse svoje najbolj priljubljene programe, med njimi program za urejanje besedil Word in program za obdelavo razpredelnic Excel, pa tudi odjemalca elektronske pošte Outlook. Gre za sila uporabno reč, zato ni nič nenavadnega, da jo uporabljajo tudi v precejšnjem delu javnega sektorja, najočitneje prav v šolstvu. Pa je to res varno?
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Kako ostati radikalen v normalni družbi?
Progresivna civilna družba je danes verjetno močnejša, kot je bila kdaj prej v samostojni Sloveniji. Primerljivo močna je celo s političnimi strankami, kar dokazuje tudi zadnji referendum o zakonu o javni radioteleviziji, da o neverjetnem uspehu na lanskem referendumu o vodah ne govorimo. Za to se ima nekako zahvaliti prav prejšnji vladi z Janezom Janšo na čelu. Bo zdaj, ko je Janši z referendumom zadala še zadnji udarec v tako imenovanem super volilnem letu, ko sta Janša in SDS praktično razorožena, usmerila pogled v trenutno oblast? Vprašanje, s katerim je torej soočena, je preprosto: kako naj ostane radikalna tudi zdaj, ko je na oblasti liberalna vlada, družbene in politične razmere pa so bistveno manj turbulentne?
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Slovenija kot Nemčija leta 1933?
Ob razglasitvi izidov trojnega referenduma so se na Trstenjakovi pred kamerami zvrstili trije poslanci SDS, Branko Grims, Zvone Černač in Alenka Jeraj, vsi vidno razočarani. Pri tem je Grims izrazil dvom, da so se ljudje sploh zavedali, o čem odločajo, saj je menda »namesto o vsebini uspelo prek medijev kanalizirati razpravo v ideologijo in osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je bolje zanje, kaj je bolje za njihovo denarnico«. In dodal, da »potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933«.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Državni svet zapušča Alojz Kovšca – in še kdo
Poleg lokalnih volitev in trojnega referenduma so nedavno potekale še ene volitve – elektorji v volilnih telesih interesnih organizacij in lokalnih skupnosti so pred kratkim posredno izvolili nove predstavnike v državnem svetu. Sedemnajst dosedanjih svetnikov bo delo opravljalo še naprej, 23 pa je novih. Pri tem je posebej zanimivo, da so izpadli nekateri dolgoletni člani državnega sveta, med njimi nekdanji mariborski župan in državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler, ki je v državnem svetu sedel zadnjih deset let, in celo predsednik tega organa Alojz Kovšca, ki je državni svetnik postal leta 2007. Odhaja še Matjaž Gams, ki je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik raziskovalne dejavnosti, večkrat pa je razburil s trditvijo, da je za zaton Slovencev kriva emancipacija žensk in spolnih manjšin.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Družba
Varnost naših podatkov v oblaku
Nemški nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov v pred kratkim objavljenem poročilu ugotavlja, da ameriški tehnološki velikan Microsoft kljub predhodnim opozorilom pri oblačnih storitvah – najbolj znan je Microsoft 365, ki omogoča rabo programov za urejanje besedil, obdelavo razpredelnic in druga orodja, pa tudi hrambo podatkov v oblaku s storitvijo OneDrive – še vedno ne upošteva splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Svet
Sosednja Avstrija namerava zaostriti zakonodajo, ki prepoveduje rabo nacističnih simbolov. Nekateri so, podobno kot v Nemčiji, prepovedani že od konca druge svetovne vojne, med njimi recimo nacistični pozdrav, z novim predlogom pa bi se prepoved še razširila. Prepovedana bi bila vsakršna trivializacija holokavsta, pa tudi posest nacističnih spominkov.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Najprej zapišimo najočitnejše: po prvem krogu lokalnih volitev so župani znani v 165 občinah, v 47 občinah pa se bodo morali volivci na glasovanje spet odpraviti prihodnji mesec. Zmagovalci županskih volitev so bili že vnaprej znani v približno četrtini občin, saj tamkajšnji kandidati niso imeli izzivalca. Volilna udeležba je bila nizka, prvega kroga volitev se je udeležilo le nekaj več kot 47 odstotkov volilnih upravičencev – nižja volilna udeležba je bila zgolj leta 2014. Najnižja volilna udeležba v občinah, kjer so volivci imeli na izbiro več kandidatov, je bila na Jesenicah. Tam je prišlo glasovat zgolj nekaj več kot 35 odstotkov volilnih upravičencev. Precej nizko na seznamu se je znašla tudi mestna občina Ljubljana, tam se je na volišča odpravilo 40 odstotkov volilnih upravičencev, pet odstotkov manj kot pred štirimi leti. Župana je v prvem krogu dobila polovica mestnih občin – Ljubljana, Koper, Novo mesto, Slovenj Gradec, Velenje in Ptuj. Večjih presenečenj ni bilo.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Zakaj je bilo v Ljubljani oddanih izrazito malo preferenčnih glasov?
Podobno kot na volitvah v evropski parlament tudi na lokalnih volitvah zakon volivcem omogoča, da na glasovnici pri listi, za katero glasujejo, označijo kandidata, ki mu dajejo pri izvolitvi prednost pred drugimi. Vendar se preferenčni glasovi upoštevajo le, če jih je oddanih dovolj. Oddati ga mora najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za listo, hkrati pa mora število glasov, ki jih prejme kandidat, presegati deset odstotkov oddanih glasov za listo. Zgolj v tem primeru so lahko kandidati, ki so dobili največ prednostnih glasov, izvoljeni mimo vnaprej določenega vrstnega reda.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Organizacije, ki krepijo pravno državo in spodbujajo aktivno državljanstvo
Nizozemsko zunanje ministrstvo že od leta 2008 podeljuje tulipan za človekove pravice, nagrado, namenjeno civilnodružbenim gibanjem po vsem svetu, ki mirno in inovativno krepijo človekove pravice in aktivno državljanstvo. Na lokalni ravni podobno nagrado podeljujejo posamezna nizozemska predstavništva, vendar le v državah, kjer velja, da je demokracija ogrožena. Precej povedno je torej, da se je nizozemsko predstavništvo v Sloveniji – glede na dvoletno strahovlado Janševe ekipe in na drugi strani neverjeten vzpon številnih civilnodružbenih gibanj – letos odločilo to nagrado podeliti pri nas.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Družba
Javni štipendijski, razvojni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije je osrednja institucija v državi, ki deluje na področju štipendiranja dijakov in študentov, pa tudi deficitarnih poklicev. S pridobljenimi evropskimi sredstvi izvaja različne programe za razvoj kadrov, spodbuja zaposlovanje invalidov in ohranjanje delovnih mest zanje, zagotavlja pravice delavcev, če je delodajalec plačilno nesposoben, in pravico otrok do nadomestila preživnine.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Politika
Vsaka manj uveljavljena politična stranka, ko ji enkrat uspe prestopiti parlamentarni prag, tvega, da se bo v zgodovino zapisala kot muha enodnevnica – da bo odslužila mandat, morda dva in nato po spletu okoliščin razpadla ali pa na volitvah dobila ljudsko nezaupnico. Razlogi, zakaj se to zgodi, so različni. Nekatere generične stranke novih obrazov, ki praviloma nastanejo tik pred volitvami, so vsebinsko izpraznjene, še preden zasedejo mesto v parlamentu, spet druge postanejo žrtev notranjih razprtij ali se preprosto ne znajo prilagoditi spremenjenim razmeram. Gre za nemalokrat viden pojav, to se je v preteklosti že zgodilo Zaresu in SMC, pred kratkim navsezadnje tudi strankama Alenke Bratušek in Marjana Šarca. V parlamentarni konstelaciji tako danes prevladujejo stranke z močnim političnim zaledjem – SD, SDS in Nova Slovenija –, poleg tega se je, pa čeprav zgolj za las, skupaj s političnim novincem Gibanjem Svoboda v parlament že tretjič zapored uvrstila tudi Levica. Te tako ne moremo več oklicati za mlado, vendar stranki, ki je pred osmimi leti prvič prestopila parlamentarni prag in v slovenski politični prostor vnesla povsem novo govorico, danes grozi nekakšna kriza identitete.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Politika
Komercializacija visokega šolstva?
Šolsko ministrstvo je pripravilo predlog sprememb in dopolnitev zakona o visokem šolstvu, ki naj bi odpravile pravne vrzeli, na katere sta v preteklosti opozorila ustavno in računsko sodišče. Predlog je bil v javno razpravo poslan septembra, takrat pa se je v njem pojavil tudi člen, ki univerzam omogoča ustanavljanje gospodarskih družb kot posebnih pravnih oseb.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Svet
Konec Twitterja, kot smo ga poznali
Najbogatejši človek na svetu Elon Musk je s prevzemom Twitterja »osvobodil ptico«, kot se je izrazil ob nakupu podjetja. Prepričan je, da je prejšnje vodstvo z opravljanjem nadzora na platformi, moderiranjem vsebin, poskusi preprečevanja sovražnega govora in onemogočanjem profilov tistih, ki širijo lažne novice in razpihujejo sovražnost – največ prahu je dvignilo blokiranje računa nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa – uporabnikom ali kar človeštvu nasploh krnilo svobodo govora. Twitter bo odslej Muskov zasebni peskovnik, zaradi česar ga zapušča vse več uporabnikov. Po nekaterih podatkih ga je zapustilo že več kot milijon uporabnikov, občutno pa se je zmanjšalo tudi število dnevno aktivnih uporabnikov.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Družba
Inšpekcijski nadzor ugotovil, da je Nova24TV spodbujala nasilje in sovraštvo
Inšpekcijski nadzor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos) je ugotovil, da je televizijski program Nova24TV s komentatorsko oddajo Kdo vam laže?, ki je bila predvajana konec junija, kršil zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, ko je spodbujal nasilje in sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi prepričanja, političnega ali drugega mnenja.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Družba
Programer Marko Plahuta se ljubiteljsko ukvarja z raziskovanjem medijske krajine in družabnih omrežij, zlasti slovenskega dela Twitterja. V svoji bazi hrani podatke tako rekoč celotne slovenske tvitosfere, z analizo teh pa pogosto prihaja do zanimivih spoznanj.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Družba
So starejši udeleženci v prometu res nevarnejši vozniki?
Prejšnji mesec se je spet zvrstilo več prometnih nesreč s smrtnim izidom, njihovi povzročitelji pa so bili starejši vozniki – 86-letnik je na avtocesti zapeljal v napačno smer, 87-letnik se je zaletel v skupino ljudi pred nakupovalnim središčem, 82-letnik je nesrečo povzročil pri poskusu prehitevanja. Pa so starejši udeleženci v prometu tudi v resnici nevarnejši vozniki?
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Politika
Obrambno ministrstvo najema cerkvene prostore
Znotraj Slovenske vojske deluje vojaški vikariat, služba za religiozno oskrbo pripadnikov vojske in njihovih družinskih članov, ki je bila leta 2000 ustanovljena s sporazumom med Slovensko škofovsko konferenco in slovensko vlado, natančneje vlado, ki jo je le pol leta vodil Andrej Bajuk. Položaj obrambnega ministra je tedaj zasedal Janez Janša. Prav pod Janševo vlado pa je vojaški vikariat letos dobil tudi pastoralno središče v Ljubljani.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Družba
Delavcem v trgovini je prekipelo
Peticijo Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki od delodajalcev zahteva boljše delovne razmere, je podpisalo več kot 7000 zaposlenih v trgovinski dejavnosti. V obdobju vsesplošne draginje najnižje osnovne plače, ki brez doplačil ne dosežejo niti minimalne plače, ter nizka povračila stroškov za prehrano in prevoz na delo delavcem preprosto ne omogočajo preživetja. Če se razmere ne bodo kmalu izboljšale, v sindikatu zato ne izključujejo možnosti stavke – in to sredi decembra, ko so trgovine in njihova skladišča praviloma najbolj obremenjeni.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Politika
Bi lahko zmaga italijanske desnice ogrozila odnose v obmejnem okolju, kjer živijo Slovenci?
Prejšnji teden je bila stota obletnica pohoda na Rim, shoda fašistov, ki se je končal z imenovanjem Benita Mussolinija za italijanskega premiera. Skoraj ironično je nekaj dni pred obletnico prisegla nova italijanska premierka Georgia Meloni, predsednica neofašistične stranke Bratje Italije, ki v preteklosti ni skrivala naklonjenosti Mussoliniju, in z njo najbolj desna vlada po drugi svetovni vojni. Družbo v vladi stranki Melonijeve delata Liga Mattea Salvinija in stranka Naprej, Italija pod vodstvom Silvia Berlusconija, skupaj imajo večino tudi v obeh domovih parlamenta.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Družba
Napad na Niko Kovač je napad na kritične glasove
Predstavljajte si, da se sprehajate po kraju, v katerem ste odraščali, tam ste hodili v šolo, obiskovali obšolske dejavnosti, recimo dramski krožek ali atletiko, morda ste večino časa preživeli skriti med knjigami v lokalni knjižnici. Gre za kraj, kjer ste se prvič zaljubili, spletli prva trdna prijateljstva, nekatera od njih skrbno ohranjate še danes, druga so sčasoma izzvenela. Zdaj pa si predstavljajte, da ste v tem kraju, kjer ste se leta počutili varne, prisiljeni vsak trenutek dneva gledati čez ramo, se bati, kaj vam bo kdo rekel, bog ne daj, kaj storil. To ni življenje, ki bi si ga kdorkoli želel, tudi ni življenje, ki bi ga komurkoli privoščili.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Družba
Od sobote transspolnim osebam, ki želijo urediti spremembo podatka o spolu in jo vpisati v matični register, za ta opravek ni več treba hoditi na upravno enoto v kraju, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, pač pa lahko to storijo na katerikoli od upravnih enot po državi.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Družba
V organizacijskem odboru Shoda za znanost, pobude, ki se po zgledu mednarodne iniciative March for Science že od leta 2017 zavzema za varovanje okolja in se bori proti relativizaciji znanosti, od ministrstva za izobraževanje in znanost zahtevajo, naj nemudoma pripravi vse potrebno za celovito analizo evalvacijskega postopka Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki bdi nad dodeljevanjem sredstev na projektnih razpisih. Pobudi, ki opozarja na napake v recenzentskih postopkih agencije, so se pridružili tudi v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov, podpisalo jo je več kot 600 raziskovalcev. Podpise so ministrstvu skoraj simbolično izročili prav na dan delnega Sončevega mrka. »V času, ko postajamo žrtve alternativnih dejstev, sodobna družba ne potrebuje samo junakov znanosti, temveč neizogibne možnosti za to, da se ti sploh lahko rodijo. In prvi pogoj za to je korektna, poštena in strokovno neoporečna evalvacija,« so prepričani podpisniki.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Družba
»Mavrična prihodnost pomeni odločitev za smrt«
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pridigi pri sveti maši na začetku študijskega leta mladim na srce položil, da so vtkani v prihodnost našega naroda – od njih naj ne bi bilo odvisno zgolj, kakšna bo prihodnost tega, ampak tudi, ali jo bo sploh imel. Nad njihovimi glavami po njegovem mnenju namreč brnijo številne ideje, ki poskušajo vdirati vanje s posredovanjem vseh mogočih medijev, ideologij in malikov – med drugim tudi grožnja mavrične prihodnosti, kot se je izrazil, ki bi jih lahko pahnila celo v smrt.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Družba
Inštitut 8. marec je ta teden v državni zbor vložil več kot 5000 overjenih podpisov in z njimi podprl predlog za spremembo dveh zakonov, s katero si prizadeva zagotoviti brezplačna kosila osnovnošolskim otrokom. Kampanjo zbiranja podpisov je poimenoval Za otroke gre – nekaj navdiha si je torej sposodil pri znanih zavetnikih »pravih« družin –, v tej luči pa je ob vložitvi podpisov sporočil tudi: »Aleš [Primc], tokrat resnično: za otroke gre. Vse otroke!«
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Politika
Rasistična izjava visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije
Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell, nekoč predsednik evropskega parlamenta in španski zunanji minister, je prejšnji teden nagovoril študente evropske diplomatske akademije na College of Europe v belgijskem Bruggeju. Pri tem je presenetil z izjemno zaostreno protirusko retoriko, saj je dejal, da bo ruska vojska, če bo jedrsko napadla Ukrajino, povsem uničena, predvsem pa s trditvijo, da je Evropa kot brezhiben vrt, preostanek sveta pa je džungla, ki bi ta vrt lahko napadla in ga, če ne bomo dovolj pazljivi, prerasla.
