Jože Vogrinc
-
Skromen predlog za dokončno rešitev vseh težav slovenske države
Finančni strokovnjaki, od gospodarjev IMF in OECD prek EU do Financ, Odmevov in Pogledov Slovenije, soglašajo: naša (hm?) država mora takoj pomiriti finančne trge, potem pa sanirati banke. Prvo naredi tako, da vnese v ustavo fiskalno pravilo, drugo tako, da hitro proda, kar bo le kdo hotel kupiti od državnega premoženja. Z drugim dejanjem spodnese gospodarski temelj za samostojno politiko, s prvim odpoved samostojni politiki vpiše v ustavo. Z obojim skupaj postane Slovenija marksistična država. Ravna namreč po znamenitem nasvetu iz filma bratov Marx: človeku, ki je zašel v finančne težave, svetujejo, naj si najame advokata, in ko dojame, da bo potem še zmeraj v težavah, ga prepričajo, da bo imel vsaj advokata. Slovenija je na točki, ko se država odpoveduje materialnim možnostim za vpliv na blaginjo državljanov in lasten obstoj, obenem pa v ustavo vnaša kot prvo skrb blaginjo svojih upnikov, »finančnih trgov«. Kaj nam ostane? Nam nič. Ostane pa država. Več
-
Spet nam grozi izguba suverenosti. Taki so spet naslovi v časopisih, to kažejo zaskrbljeni obrazi komentatorjev. Če na Pučniku pristane apokaliptična trojka, bo Slovenija izgubila suverenost. Če pa bodo tisti, ki nas kot državljane zastopajo in jim neupravičeno rečemo kar država, pridni in bodo z zgovornimi gibi nedvoumno nakazali ljubiteljem družinske srebrnine, da jih vabimo, naj si postrežejo z njo, bodo suverenost ohranili?! Več
-
Kot univerzitetnega učitelja me to, da je branje končnih izdelkov študija naenkrat postalo nacionalni šport (s katerim se brez zadržkov ukvarjajo tudi taki, ki nikoli v življenju niso preštudirali nobenega univerzitetnega gradiva), obenem zabava in jezi, skrbi in veseli. Več
-
Nezaupnica ljudstva in prehodna vlada
Če hočemo razumeti, kaj vlada mandatarke Bratuškove lahko doseže in kaj bi morala delati, se vrnimo k temeljnemu vprašanju: kdo je komu in čemu v zadnjih mesecih izrekel nezaupnico? Na vprašanje, kdo in komu, je odgovor jasen: slovenski državljani so odrekli zaupanje vladi, relativna ali celo absolutna večina volivcev pa v anketah izreka načelno nezaupanje do vsebinske in osebnostne ponudbe strank v državnem zboru. Nezaupnica premieru Janši in imenovanje nove mandatarke sta način, kako je večina v državnem zboru vzela na znanje prvo izmed teh dveh dejstev. Z drugim pa utegnejo imeti tisti, ki so deložirali Janšo in postavljajo na njegovo mesto Bratuškovo, hude težave. Več
-
Prihodnost vstajniškega gibanja je odvisna od tega, ali bo zares preseglo zastarano delitev na leve in desne in ne bo le ponavljalo plitvih gesel, da so »vsi isti«, se pravi enako pokvarjeni in »gotofi«. Če pa hočemo to, bomo morali spremeniti in drugače zastaviti podedovani odnos levice do tem, za katere se zdi, da jih ima v trajni posesti desnica. Med njimi je ena izmed najbolj izpostavljenih domoljubje. Več
-
Kaos v deželi narašča. Preostanek vlade s podporo v vrhu policije in RKC prispeva k temu. Pri izrednih razmerah bi ostal na oblasti, čeprav večina ljudi zahteva njegov odhod. Glavnina političnega razreda s podporo v gospodarstvu, upravi in medijih se že peha za prevzem komande. Po čem ločimo druge od prvih? Po odnosu do protestnega gibanja. Prvi ga deloma priznavajo za nasprotnika, deloma ga poskušajo kriminalizirati in sprovocirati nasilje, da bi ga izolirali od tihe večine in potem zatrli. Odnos drugih do gibanja je dvoumen in raznoroden. To kaže na neenotnost in zato tudi na nesposobnost za hitro in učinkovito delovanje. Zato je zdaj oblast, čeprav je njen vrh okleščen, tudi formalno še bolj skoncentrirana v štabu kakor pred protesti in poročilom KPK. Več
-
Slovenska »politika« – to so aparati strank in tisti posamezniki v državnih službah ali v vodstvih podjetij, katerih kariera je odvisna od strankarskih zvez, uresničevanje njihovih zasebnih interesov pa je odvisno od teh položajev – se noče sprijazniti s tem, da so ji državljani s protesti odrekli moralno pravico, da še naprej vlada. Vladni propagandisti, ki izračunavajo, kolikšen odstotek ljudi se je aktivno udeležil protestov, poskušajo s tako računico slepiti javnost in same sebe. Učinek protestov se kaže v stopnji zaupanja v vlado, ki je tako pičla, da bi bil moral glede nanjo premier po merilih, ki jih je bil sam postavil v opoziciji, odstopiti že pred božičem. Da se ta učinek kaže v številkah, sicer ni tako pomembno kakor to, da se kaže v spremenjenem vedenju navadnih državljanov do oblasti. Več
-
Naglica, zastraševanje, »povezovanje«
Zdaj, ko je ljudstvo odpovedalo poslušnost vladarjem, je še posebej pomembno, da javna pamet takoj prepozna glavne značilnosti sloga vladavine, ki se oklepa oblasti, čeprav je izgubila legitimnost. Bistveno je, da razumemo, kaj nam glavne značilnosti tega sloga povedo o tistih, ki ga uporabljajo. Predvsem gre za to, da temu slogu ne verjamemo, da se ga ne bojimo in da nevtraliziramo njegove učinke. Več
-
Kako mali človek sploh lahko pride do oblasti? Navadno ne more. Gnezdo oblasti je visoko, zdrsne mu že na spodnji veji. Zdaj, ko je ljudsko gibanje streslo drevo, leži oblast na tleh. Leta 1989 je mladi oporečnik, ki si je po osamosvojitvi otipljivo opomogel, slikovito povedal, kaj je treba narediti: »Ko je oblast na tleh, jo pobereš in vzameš.« Več
-
Ko si je premier opomogel od šoka zaradi protestov proti njegovemu vladanju, jih je takoj začel jezikovno predelovati v njemu koristnejšo tvarino. To počne tako, kakor se je bil naučil iz učbenikov o specialni vojni, in to počne že vsa leta. Ker protestov ljudstva ne more razglasiti za sovražne, ne da bi si spodkopal tla pod nogami, jih prizna za legitimne. (Kar sicer nikakor ne pomeni, da jim priznava upravičenost!) Granitne kocke letijo v policiste in žalijo mirne protestnike. Še bolj kot zmerjanje in jajca pa so uporabne, da se najde v protestih nasilje, premier pa nastopi kot varuh miru, reda in zakonitosti. Predsednik vlade potem naredi še en jezikovni manever: nasilneže razglasi za »leve in desne ekstremiste«. Uporabi torej politični žargon in se postavi na sredino. Ker pa v tem žargonu vsakogar, ki se opredeli, drugi postavijo ali na levo ali na desno, lahko premier vsakogar, ki ima drugačno mnenje od njega glede uporabe sile proti demonstrantom, razglasi za levega ali desnega podpornika skrajnežev. Več
