Jože Vogrinc
-
Grobi materializem dolžniškega suženjstva
Marxovo razumevanje politike v kapitalistični družbi kot ideološko sprevržene oblike izražanja interesov razreda kapitalistov se zdi vladajočim danes pregrobo. Res je zastarelo. Realnost globalnega kapitalizma v krizi je celo v EU ali ZDA neskončno bolj groba. Politika izraža interes velekapitala brez vsakega zadržka in države razume kot dolžnice in obenem izterjevalke dolga. Dolg so dolžne izterjati od svojih državljanov in od drugih držav, te pa naj ga izterjajo od lastnih državljanov ali tretjih držav in tako navzdol. Vrlina, ki jo zahtevajo od državljanov, je, da se sprijaznimo z dolžniškim suženjstvom: s preobrazbo državnih proračunov iz pripomočkov za javno blaginjo v programe za servisiranje upnikov (= bančnega velekapitala) na račun dolžnikov (= prebivalstva zadolženih držav). Upnikov, ki so sami glavni povzročitelji dolgov. Vse to proč od razvajenih množic demokratičnega sveta ni nič novega. V Latinski Ameriki in Afriki je že dolgo tako. Novo je, da se nam to dogaja v Evropi. Zares grozljivo pa je, da se nad tem ne zgrozimo. Več
-
Prodajanje Večera, uničenje Dela Revij, odpuščanje pri Žurnalu in podobne zgodbe nas zavajajo v skušnjavo, da bi slovenske novinarje - ker je ta poklic med najbolj feminiziranimi, jim bom rekel kar novinarke - pomilovali kot siroto Jerico. Saj poznate ljudsko pesem o siroti, s katero hudobna mačeha grdo ravna, ona pa toži na materinem grobu? Tožba, da je slovensko novinarstvo sirota, pozna več hudih mačeh, predvsem politiko in kapital. Tem razlagam je skupno, da vidijo v novinarkah pasivne žrtve načrtnega delovanja neke zle ali brezumne moči. To moč si poenostavljeno predstavljajo kot posamezen družbeni dejavnik (npr. bivši režim, desnico, tajkune ipd.) ali celo posamezen dogodek (zgled je razvpiti dogovor o prodaji Dela Mercatorju pod Janšo) ali osebo (zadnja primera sta Raščan in Novkovič). Več
-
Darko Štrajn je v imenu Liberalne akademije (LA) na mrtvilo na slovenski politični sceni vlil osvežitev s pozivom levici, naj se rekonstruira, da bo na volitvah lahko nastopila kot »alternativa neoliberalizmu, vsesplošni privatizaciji, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči in v slovenskem primeru tudi težnji h kršenju človekovih pravic, izključevalnosti, eno(topo)umnemu revanšizmu in zmanjševanju državljanskih svoboščin«. Poziv k rekonstrukciji je izziv pasivnosti, ki je zajela koalicijske stranke. Zdi se namreč, da so njeni člani že vnaprej pripravljeni na poraz in jih vse manj upa na čudež (npr. v obliki jasnega dokaza o Janševi krivdi v aferi Patria). Poziv je trezen, saj ne računa več na to, da bodo nespremenjeno politiko rešili nekakšni (baje) novi obrazi. Menjavo vodstev strank in spremenjene odnose med njimi razume kot začetek aktivne udeležbe civilne družbe pri oživitvi demokratične liberalne politike. Več
-
Da lahko o skupnih problemih skupaj razmišljamo, namesto da si mečemo v glavo zmerljivke, je treba včasih preveriti, kaj pomeni to, kar izrekamo. Še posebej velja to za najpogosteje zlorabljene besede. Kaj torej pomeni biti komunist - in to zdaj? Več
-
Terorizem si na Zahodu predstavljajo, kakor da »prihaja od zunaj«. Utelešenje tega je »islamski fundamentalizem«. Sodobna družba pa se bo morala soočiti s tem, da proizvaja nasilni ekstremizem sama. To velja tudi za islamskega, saj so se najprej radikalizirali islamski razumniki, ki so prišli v stik z Zahodom. Tipični teror, nastal v ZDA ali v EU, pa je individualni teror nad anonimno množico. Večinoma je »desni«: izvajalci se imajo za domoljube in vidijo grožnjo v prišlekih. Štejejo se za konservativce (so za Boga, vero, družino itn.). Napačno pa bi bilo meniti, da izvira terorizem Breivikovega tipa kar iz »krščanske ideologije«. Tudi mnoge pripadnike solidarnostnih gibanj in mirovnike motivira krščanstvo. Pač pa to, da se naredi za božje orodje, terorista očisti krivde in mu da moč, da prestopi etične meje, katerih spoštovanje nas dela človeške. Več
-
Vzhičenost, s katero je naš narod pričakal in pospremil 20. obletnico uresničitve svojih 1000-letnih sanj, žal ne more prikriti nepotrebnih dvomov, ki se ob tem polaščajo neodgovornih posameznikov (in posameznic). Na nas je, da razblinimo brezpredmetnost teh dvomov in pomagamo spregledati onim, ki ne zrejo z zaupanjem v prihodnost. Več
-
Vzhičenost, s katero je naš narod pričakal in pospremil 20. obletnico uresničitve svojih 1000-letnih sanj, žal ne more prikriti nepotrebnih dvomov, ki se ob tem polaščajo neodgovornih posameznikov (in posameznic). Na nas je, da razblinimo brezpredmetnost teh dvomov in pomagamo spregledati onim, ki ne zrejo z zaupanjem v prihodnost. Kdor zaupa, je namreč znamenja videl. Več
-
Poglabljanje družbene krize v Evropi vsak dan bolj boleče kaže, na kako samomorilski način Evropska unija in evropske države, med njimi Slovenija, »rešujejo« težave s proračunskim minusom ter z javnim dolgom in zasebnimi dolgovi. V Grčiji in Španiji so zaradi drastičnih ukrepov, ki najbolj prizadenejo javni sektor in mlade, ljudje tako rekoč vsak dan na ulici in vse bolj protestirajo. Ne samo proti sedanji vladi. Več
-
Referendumi o RTV, o malem delu in zadnji, trojni, bodo imeli zelo negativne posledice za življenje v Sloveniji. Tega ne pišem kot zagovornik vlade. Zakon o RTV sem sam godrnjaje podprl; bil sem proti zakonu o malem delu; pri trojčku prejšnjo nedeljo pa se mi upira referendum kot neprimerna oblika odločanja. Po vsebini strokovne zakone je vlada hotela sprejeti prehitro, ne da bi bila prej prepričala tiste, ki jih... Več
-
Kaj nam pove o intelektualnem stanju slovenske družbe in njene javne RTV-hiše splošno navdušenje ob uvrstitvi slovenske predstavnice v finale evropskega glasbenega tekmovanja? Kaj nam pove to, da smo o upih, strahovih, tremi in predvsem občutkih ne le zadevne osebe same, ampak tudi njene ekipe, družine, sosedov in naključnih žrtev novinarjev v osrednjih informativnih oddajah TVS v treh večerih izvedeli več kakor o... Več
-
Počasi se različni deli slovenske družbe začenjajo pogovarjati o razvoju Slovenije kot o problemu. Zdi se, da se razvoj ni le ustavil, ampak je sploh narobe usmerjen. Da mnogi mislijo tako, kaže popularnost ideje »resetiranja«. Vsak jo razume po svoje, vsi pa bi začeli z nove startne točke. Kaj pa posledice napačnih preteklih odločitev, ki jih čutimo vsako leto bolj? Slovenska »politika« (= parlamentarne stranke... Več
-
Izpolnjevanje božjih zapovedi danes
Celica, ki iz ozadja usmerja kolumno, se je zazrla vase. Obračun delovanja je pokazal, da je čas narediti križ čez javno pamet Slovencev. Notranja revizija zahteva vrnitev h koreninam in uveljavitev pravih vrednot. Urednik se strinja, da je to še kako res, in zato priobčuje, kolumnistu za zgled, razmišljanje častitega Ferda Ranca o eni izmed najbolj žgočih težav vsakdanjikovega vsakdanjika, izpolnjevanju božjih... Več
-
Kakšna je vloga javne besede v zdajšnjih družbenih bojih v Sloveniji? Ali se tisti, ki sede za tipkovnico, da bo napisal poročilo, kolumno, pismo bralca, vpraša, ali bo njegova beseda prispevala k temu, da bodo pisci, pa tudi bralci, drug drugega sploh poslušali, poskušali razumeti, pripravljeni verjeti v temeljno dobronamernost drugega, pa čeprav pove kaj, s čimer sploh ne soglašajo? Ali ni ravno nasprotno - da... Več
-
Opciji, ki se v Sloveniji potegujeta za oblast, čutita, da jima uhaja. Boj je zato še hujši. Mediji si prizadevajo svoje potrošnike prepričati, da so voditelji nasprotnih strank zločinci, stranke pa mafija. Uspeva jim. Ne gre pa jim do živega, da v tej igri izgubljamo vsi. Zaupanje ljudi izgubljajo vse stranke in njihova vodstva, vsa elita ne glede na sposobnost ali poštenost posameznih uradnikov ali menedžerjev,... Več
-
Slovenska desnica ni nič bolj trdno zasidrana v kakšnem družbenem sloju in idejno ni trdnejša od levice. Varljivi videz moči ji daje predvsem to, da trenutno ni na oblasti in je ne zadenejo obtožbe za slabo vodenje države. Gre torej za časovno naključje. Varljivi videz trdnosti in enotnosti pa ji daje strnjenost za Vodjem. A že potreba po Vodji je izraz šibkosti. Več
-
Kakor je Kato ponavljal svoj ceterum censeo, da je treba uničiti Kartagino, je danes treba ponavljati: svetovna ekonomska kriza je izraz krize kapitalizma kot svetovnega reda; neodvisno od tega, ali si želimo ali ne, smo postavljeni pred nalogo, da se spoprimemo z neznanskimi družbenimi spremembami; evropski vladajoči razred (velekapital in ekonomsko-politične elite, ki krožijo med sedeži v vrhu uradne politike in... Več
-
REŠITELJI, REŠEVALCI, REŠILCI ...
Skupna »vrlina« slovenskih medijev je, da so opozorila o globini družbene krize in poskuse, da bi o njej racionalno razpravljali, spet zmešali v neužitno enolončnico z dnevnimi političnimi manevri za ohranitev ali polastitev oblasti. Različne pobude pa je treba dobro razločiti glede na to, za kaj si sploh prizadevajo. Le tako se bomo lahko za silo orientirali v vsesplošni politični zmedi. Več
-
V Sloveniji se pojavljajo predlogi, da bi državo rekonstruirali in začeli novo, boljše politično življenje naroda od začetka. O tem sicer molčijo trenutni nosilci odgovornih funkcij, a so polni prenovitvenega žara tisti, ki so bolj ob strani ali v opoziciji. So predlogi za nov začetek znamenje, da se slovenska politična elita začenja zavedati, da je sama glavni notranji dejavnik naraščajoče družbene in politične... Več
-
Božična poslanica javni pameti
Ob prazniku vsesplošnega miru, družinske sreče, potrošništva, samostojnosti in sprtosti je primerno, da se na javno pamet obrnemo s preudarnim nagovorom, ki naj se kar najbolj izogiba žargonom, zmerjanju in širjenju panike. To je, žal, veliko laže načrtovati kakor narediti. Edino očitno dejstvo našega skupnega tu-in-zdaj je, da ga živimo na načine, ki se med seboj grobo izključujejo. Več
-
V poročanju novinarjev pred referendumom o novem zakonu o RTV Slovenija sem najbolj pogrešal... poročanje. Namreč jasna, jedrnata pojasnila, kaj piše v novem zakonu drugače kakor v starem, Grimsovem, in kaj o tem pravijo udeleženci v kampanji, pa naj so politiki, zaposleni v medijih ali njihovi raziskovalci. Da so se nekateri novinarji več ukvarjali z zagovarjanjem ali sesuvanjem zakona, ni novo. Več
-
Odgovornost za referendum v Sloveniji vedno nosi pobudnik. On je presodil, da je stvar za slovenske državljane usodna. On meni, da imamo dovolj energije, politične volje in denarja, da se sredi krize gremo še 1, 2,... n referendumov. Kadar je pobudnik opozicija, je jasno, da je referendum poleg drugega še nadomestna nezaupnica vladi. Zdajšnja opozicija bi rada referendum v razmerah, ko smo javnost in mediji... Več
-
Zadnje čase v Sloveniji verjetno ni besed, ki bi jih v medijih slišali ali prebrali pogosteje kakor besedno zvezo »pravna država«. Politiki in mediji, lopovi in žrtve, tožilci in branilci, sodniki in priče, ljudje vseh slojev in prepričanj imajo trdno in enako mnenje. Pravna država pri nas ne deluje, pravne države je premalo, hočemo več pravne države. Več
-
Premislimo minule lokalne volitve v nekoliko širši in globlji perspektivi kakor navadno. Novinarji in komentatorji, ki so spremljali in pojasnjevali dogajanje pred volitvami in potem, so bili standardno ozki in plitvi. Tej posebni obliki ozkosti in plitvosti se reče »parlamentarni kretenizem«. Gre za vedenje in razmišljanje poklicnih in amaterskih publicistov in politikov, ki registrirajo kot politično... Več
-
»Kdaj lahko pričakujemo izhod iz krize?« To se vsak dan že več let sprašujejo mediji. Postali smo že imuni za neumnost tega vprašanja. Čas je, da postanemo pozorni na to, kako je postavljeno in kaj jemlje za samoumevno, pa ni samoumevno. Predvsem tako postavljeno vprašanje ne dvomi, da izhod jè. Za nameček si ga predstavlja na moč preprosto. Več
-
Kako neka godba postane slovenska?
Domoljubje s plakata, ki razglaša, da »brez slovenske glasbe ni slovenske identitete«, o marsičem molči. Predvsem ne pove, kaj je za naročnike plakata otipljiva realnost za domoljubno oznako »slovenska glasba«. Kot sociologa me to zbode v oči, kot poslušalcu pa mi zapiska v ušesih. Ej, ali so nas, poslušalce, kaj vprašali? Ali ni vsako človeško bitje po rojstvu in po logiki najprej poslušalka ali poslušalec... Več
-
Nedavne poplave nam pomagajo samostojno presojati o medijskih zakonih. Bile so dovolj hude, da so dale misliti vsem ljudem v Sloveniji. Medijem ni več zadoščalo predalčkanje, po katerem so gradnje (na poplavnem območju) »gospodarstvo«, urejanje vodotokov gre pod »okolje«, poplave pod »vreme«, glede na kraj dogajanja pa so zadrževalniki vode »lokalna« tema v Dobrovi, poplava na Viču pa v Ljubljani. Več
-
Družbeni boji v Sloveniji zdaj delajo javnost za predmet pozornosti. Že nekaj mesecev jim daje ton boj med vlado in sindikati javnega sektorja. Ta ton občasno - zdaj spet intenzivneje - barvajo spopadi zaradi zakonov o RTV Slovenija in o medijih. Ker sem sociolog, me skrbi nekaj, na kar udeleženci bojev niso pozorni: s pojmi javnega, javnosti in javnega interesa zaradi svoje naravnanosti na bližnje cilje ravnajo... Več
-
Nobeno presenečenje ni, da se je slovenska država na priporočila EU (ki po ovinku izvirajo iz nemških in francoskih bank) odločila klestiti proračun predvsem pri javnem sektorju. To se zgodi vsakič, ko je proračun na tesnem, pa naj je pri koritu »levica« ali desnica. Prav zato se je koristno vprašati, od kod ta avtomatizem, namreč predstava o javnem sektorju kot prašičku, ki ga razbiješ in pobereš ven drobiž,... Več
-
Mediji soglašajo v oceni politične situacije v Sloveniji: z uspešnim odprtjem stadiona v Stožicah je Zoran Janković potrdil svojo voditeljsko sposobnost in nakazal, da lahko v prihodnosti zasede najvišji položaj v državi. Eni (desnica prva!) vidijo v njem potencialnega združitelja levice, drugi rešitev iz boja za oblast med levico in desnico. Več
