Jože Vogrinc

Jože Vogrinc

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    27. 9. 2013  |  Mladina 39  |  Javna pamet

    Pri nas doma v EU nič novega

    Ni razloga, da si kot senilne vedeževalke nad prazno skodelico kave razbijamo glavo, le kaj je stara nova kanclerka mislila, ko je pred volitvami mimogrede omenila Slovenijo. Stvar je jasna kot umita skodelica: Slovenija bo reforme in sanacijo bank speljala tako, kot hočemo. Ne glede na barvo trenutne oblasti in ali nosi hlače ali krilo, mora Ljubljana (ki je v tej kanclerkini misli zgled za Lizbono, Rim ali Pariz) slediti Berlinu, Frankfurtu in Bruslju. Naj bo nova nemška koalicija osjih ali sršenovih barv, v nobenem primeru vlak ne menja smeri. Obsojeni ste na še nekaj let kontinuitete. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    13. 9. 2013  |  Mladina 37  |  Javna pamet

    »Naj cerkev plača«

    V Sloveniji je trenutno precejšnje soglasje, »naj cerkev plača«. Nalašč sem pustil narekovaje, cerkev z malo začetnico in nisem navedel predmeta, na katerega se nanaša glagol. V privlačni misli, »naj cerkev plača«, so namreč zgoščene med seboj nezdružljive želje in solidarna med seboj nezdružljiva prepričanja. Ta idejni tvor bi bilo vendarle treba predreti in se vprašati, kaj bi to najverjetneje pomenilo. Kdo in kaj bo verjetno plačal in komu? Kakšne so lahko trajne politične posledice finančnega zloma RKC v Sloveniji za razvoj naše družbe? Kako naj se vedejo do cerkve politične sile, katerih cilj je socialistična družba? Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    16. 8. 2013  |  Mladina 33  |  Javna pamet

    Druga Švica? Druga Švedska?

    Omenjanje Slovenije kot druge Švice je v medijih in v politiki pogosto, omenjanje Švedske kot zgleda za posnemanje pa še bolj. Priložnosti so vseh vrst. Vsaka trenutna opozicija in marsikateri menda neupoštevani strokovnjak se pridušata, da bi bila Slovenija »druga Švica« ali »druga Švedska«, če bi bile slovenske vlade poslušale njih. Švica in Švedska sta pri tem retorični pomagali, neobvezni prispodobi uspešnosti. Kot taki sta politično fantaziranje in ju ne jemljemo resno. Več

  • Vidimo, da je kradel

    Poročanje na TV je vedno bolj podobno peni. Poročevalsko peno si lahko predstavljate kot peno na pivu ali na kapučinu, še rajši pa kot sladkorno peno. Se pravi, nekaj malega snovi in zelo veliko zraka; vabljiv videz in nekaj sekund ugodja, potem pa nič. Razen zobobola, če ste neprevidni s sladkorno peno. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    19. 7. 2013  |  Mladina 29  |  Javna pamet

    Dežela na senčni strani Afrike

    Prepričanje, da je Slovenija trdno zasidrana v geografskem prostoru, zares ne sodi v postmoderno geografijo. Izkušnje kažejo, da se njene koordinate naglo spreminjajo. Ko je bil Tito še živ, je bila dežela na poti v socializem. Mati Partija ji je zavila brašno v culico in dete Slovenija z bratskimi republikami vred je zabredlo v neznane kraje, za katere se ne ve več dobro, ali so sploh na Zemlji. Potem se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja naenkrat začelo ugibati, kje Slovenija pravzaprav jè. Nekateri so bili na podlagi starih zemljevidov in starčevskega spomina zmotno prepričani, da leži sredi Evrope. Tisti, ki smo budno spremljali živahne stike SFRJ in še posebej JLA z bratskimi državami v Afriki, smo že takrat menili, da je samo vprašanje časa, kdaj bo naša država sprejeta v Organizacijo afriške enotnosti. Več

  • Totalitarni simboli?

    Najočitnejši izraz zatohlosti slovenske uradne politične scene je, da se ne neha cufanje med parlamentarno desnico in levico glede tega, kateri simbol lepše prihodnosti iz časov, ko se levi in desni petelinčki še niso rodili, je nesprejemljiv. Desnica je nespravljiva in se proti totalitarizmu bojuje totalitarno: odreka pravico do lastnih simbolov boja tistim, ki so se za svobodo svojega ljudstva borili pod rdečo zvezdo. Njena vera je malikovalska, poganska: čeprav vemo, za kaj so se veterani pod rdečo zvezdo bojevali, desni malikovalci za nazaj zanikajo vrednost boju pod napačnim simbolom. Izbira simbola je desnici pomembnejša od realnosti boja in njegove vsebine in cilja. Levica je, kakor vedno, spravljiva. Sklene kompromis in žrtvuje en simbol, da ohrani drugega: rdeča zvezda ni totalitaren simbol, srp in kladivo pa sta. Ne opazi, da s takim kompromisom privoli v tezo, da je neki poljuben simbol sam na sebi totalitaren. Desnici popusti v bistveni točki, namreč v fetišističnem prepričanju v togo povezanost med simbolom in vrednotami, ki jih simbol izraža. Če ima namreč desnica prav, ima simbol neznansko moč, da za nazaj spremeni zgodovinsko resnico. Izniči, kaj je simbol pomenil tistim, ki so vanj verjeli, na temelju tega, da desnica o simbolu danes trdi, da ta vedno in neizogibno, kadarkoli in kjerkoli v zgodovini, ne glede na uporabnike, pomeni isto. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    21. 6. 2013  |  Mladina 25  |  Javna pamet

    Vaja v Atenah

    Ko to pišem, grška javna RTV, ki so jo zaprli, kakor zapreš pipo z vodo, spet oddaja. Vlada pa se dogovarja o »zamenjavi« zdajšnje RTV z »vitkejšo« in »transparentnejšo« RTV. Kljub temu je kapitalsko-imperialni trojki vaja iz odpravljanja demokracije v Evropi kar uspela. Protestni odziv na ukinitev javne RTV v Grčiji je bil po Evropi šibek. Skoraj ni segel čez meje stanovske zaskrbljenosti novinarskih kolegic in kolegov. Javne RTV po Evropi v poročanju poudarjajo izgubo delovnih mest, molčijo pa o tem, kaj pomeni odprava javne TV za demokracijo. To velja tudi za BBC, ki ga učbeniki novinarstva postavljajo za vir in zgled javne RTV, čeprav ne ustreza več temu pojmu. Javna korporacija BBC je danes ideološki aparat finančnega kapitala. Poročila BBC World so embalaža za oglaševanje letalskih družb, bank in zavarovalnic. Odplačevanje grških dolgov poplačuje napačne naložbe in pogoltnost Cityja. Grki plačujejo z ukinjanjem svojega zdravstva, šol in RTV, kar bi drugače morali plačevati britanski zavarovanci kot socializacijo bančnih dolgov svojim kapitalistom. BBC vnaprej blokira zavest, da bi morali biti navadni Britanci solidarni z navadnimi Grki. Tako ne ravna kakšna komercialna RTV v »novi Evropi«, pač pa svetovni zgled javne RTV. Čas je, da se vprašamo: kaj in koga branimo, ko branimo grško javno RTV? Več

  • Superhik in polna zaposlenost

    Nobene druge izbire nimamo več, kakor razviti lastno, novo politično domišljijo, da si bo upala seči čez meje zdajšnje politike. To velja za vso Evropo, ne samo za Slovenijo. Superhik iz Alana Forda je, nasprotno od Robina Hooda, jemal revnim in dajal bogatim. Superhik politika očitno pelje v vedno večjo revščino, pa tudi v brezpravnost. Prisega, da nas bo znanje rešilo iz krize, z jemanjem šolstvu in znanosti pa naganja iz Slovenije diplomirance, magistre, doktorje znanosti. Baje smo vsi v istem čolnu, a otroci bogatih se šolajo v tujini, njihovi starši pa se zdravijo zasebno, medtem ko se javno šolstvo in zdravstvo slabšata. Krčiti javni sektor je tako bistro, kakor če maratonec odvrže polno plastenko vode, da bo lažje tekel. V vsakem primeru bo izid hkratnega vpisa fiskalnega pravila in oteženega razpisovanja referendumov v ustavo brezpravnost. Ko se bo namreč stiska še povečala, se vlada ne bo mogla bolj zadolžiti, zato bodo pravice ljudi do stanovanja, dela, študija, zdravja žrtvovane na oltarju najsvetejše pravice kapitalizma, kopičenja bogastva pri najbogatejših. Če pa se bo zgodilo, kar je prav tako vse verjetneje, da bodo države pod pritiskom državljanov zavestno kršile fiskalno pravilo, bo tudi to pomenilo, da je ustava le kos papirja. Od pravnikov vse pogosteje slišimo »pomirjujoča« pojasnila, da je ustava v resnici le ideal: fino je, če se temeljne pravice ljudi ne kršijo, četudi, žal, drži, da se. To me ne pomirja: če je namreč ustava v praksi spoštovana toliko kot božje zapovedi, to pomeni, da ni več temeljni pravni dokument družbe, pač pa neobvezen nasvet, naj laiki častimo »demokracijo«, a se ni treba niti spovedati, če se ne menimo zanjo. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    24. 5. 2013  |  Mladina 21  |  Javna pamet

    Iščete Gospodarja?

    Z izjavama, da levica potrebuje Gospodarja in da potrebuje levo Margaret Thatcher, je Slavoj Žižek v medijih spet povzročil nekaj zabave. Pristni ljubitelji svobode in čisti levičarji so se odzvali enako. Gospodarja?? Brrr …! Thatcherjevo? O, groza! Dejansko je nova le njegova formulacija, kaj je pogoj radikalne spremembe v politiki danes. Žižek trdi, da mora voditelj, ki želi radikalno spremembo kapitalizma, trajno pritegniti na levico del doslej desnici naklonjene javnosti – tako, da v nasprotni smeri povleče potezo Thatcherjeve, ki je pritegnila del privržencev levice in prisilila laburiste, da so sprejeli neoliberalni okvir politike. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    10. 5. 2013  |  Mladina 19  |  Javna pamet

    Ustavna gangrena

    Ne zdi se, da bi se slovenske stranke zavedale, v kaj se spuščajo s spremembo ustave, ki vsebuje fiskalno pravilo in ki praktično onemogoča, da bi ljudje z referendumom spremenili sovražno finančno politiko. Opozicija je zadovoljna, ker vlada uresničuje njene načrte in tako v praksi prevzema odgovornost za katastrofalne rezultate njene pretekle politike in za zdajšnjo politično smer desnice, čeprav se premierka verbalno ograjuje od obojega. Obenem jo lahko opozicija napada za ukrepe, kakršne bi izvajala sama, če bi bila na oblasti. Koalicija misli, da si kupuje čas do priprave drugačnih ukrepov – takih, ki bi delček davkov prenesli na pleča bogatejših in zagnali gospodarsko rast. Načrtovani ukrepi niso nobeno levičarstvo – niso niti socialdemokratski, kaj šele socialistični. Višji DDV bo večji odstotek dohodka vzel revnejšim, progresivno obdavčenje bo skupaj z višjim DDV-jem in z odpravo plačnih dodatkov v javnem sektorju nesorazmerno prizadelo srednji razred. Predvidena področja vlaganj (železnice, les, ekološka in domača pridelava itn.) so deloma zamujena v primerjavi s konkurenco. Obenem so samoumevna in nesporna, računajo pa predvsem na evropski denar. Če upoštevamo, da bi se dejansko tudi desnica, če bi bila na oblasti, morala ob dani finančni politiki zateči k podobnim davčnim ukrepom in govoriti o istih razvojnih prioritetah, ugotovimo, da je »politika« v Sloveniji konsolidirana. Več