Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Uvodnik

    Prijatelji za vedno

    Javna podpora SD in tiha podpora SDS vnovični kandidaturi Boruta Pahorja odpirata več vprašanj o teh dveh strankah in njuni dejanski naravi kot pa o predsedniku in vnovičnem kandidatu. Kdor bo namreč od daleč pogledal, bo kljub pomembnim razlikam v vzorcih političnega delovanja zaznal, da sta si stranki neverjetno podobni. In njune podobnosti nič ne razkriva bolj kot prav odnos do Pahorja. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    Čustva

    Milojka Kolar Celarc je ministrica resorja, znotraj katerega se sicer ne obrne največ sredstev, se jih pa skozi javne razpise in sistem financiranja zdravstva razdeli največ. Lobiji so izredno močni in politične stranke ter mediji so izrazito prepredeni s temi interesi – ne nazadnje tudi Mladina in z njo povezana podjetja dobivajo po glavi zato, ker Mladina izmed vseh medijev v državi praktično edina zagovarja, da je treba demontirati lažni zavarovalniški sistem (tako imenovano dodatno zavarovanje). To je namreč dejansko le obvod javnega denarja, od katerega si posredniki – tri zavarovalnice – že desetletja vzamejo vsako leto svoj odstotek, saj plačila in pogajanja na strateški in odločevalni ravni vodi zavod za zdravstveno zavarovanje. Njim je prepuščena le smetana, nanje ne padajo nobena resna tveganja. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Mladi? Naj crknejo.

    Vse nadaljnje vrstice bodo utemeljitev grobega naslova. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Prihodnost bo moja

    Pa nas je res kaj šokiralo, ko smo gledali marširati bele fante in moške po ulicah Charlottesvilla? Kaj pa? Morda le to, da so bili na kupu res predvsem beli postavni moški. Ja, rasizem je zagatna stvar. Ko začneš izbirati, hitro nihče ni več dober. Najprej ni dober temnopolti, Mehičan, nato Jud (ki je vsega kriv), potem tudi Čeh in Slovenec, čez nekaj dni pa tudi majhen in debel, da o ženskah ne govorimo – v tem svetu so te pač doma in občudujoče kimajo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Ne le simbolno nasilje

    Razumnemu človeku se zdi prav neverjetno nazadovanje, ki ga v zadnjih letih doživljajo zahodne družbe na področju ženskih pravic. Vpogled v medije v šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja bi razkril neprimerno svobodnejšo obravnavo žensk in ženske seksualnosti, kot ga izkazuje današnji neokonservativni svet. Golota in osvobojenost družbenih spon sta bila nekaj, kar se je zdelo za vedno izbojevana bitka – nekaj, o čemer nikoli več ne bomo razpravljali. Družbe so se sicer nato počasi lotile vprašanj dejanske enakopravnosti žensk v družbi in dejanske enakopravnosti do danes še nobena družba ni res dosegla. Kljub temu da je bila evropska družba progresivna in napredna, še danes evropski in nacionalni parlamenti sprejemajo zakonodajo, ki zapoveduje izenačevanje položaja žensk s položajem moških – pri čemer se največja razlika kaže še vedno pri višini plač. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Uvodnik

    Prihaja Kelly

    Prihaja Kelly? Vse kaže, da res. Medtem ko je ves svet analiziral, kaj pomeni imenovanje upokojenega generala Johna Kellyja za ministra za domovinsko varnost za prihodnjo ameriško in svetovno politiko, je Slovenija izvedela, da k nam za ameriško veleposlanico verjetno prihaja Kelly – Kelly Roberts, hotelirka. Nekateri so zdaj kar malo užaljeni, češ, je to raven obravnave Slovenije, mar si ne zaslužimo resnega diplomata s strani ZDA, zakaj za prvo diplomatko v državi postavlja Trump hotelirko? No, se kdo to res upa reči Trumpu – hotelirju? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Uvodnik

    Drnovškove stisnjene ustnice

    Janez Drnovšek ni bil velik mislec, bil pa je moder človek. Okoli sebe je zbral močne sodelavce, med sabo celo konfliktne, različne, a res razmišljujoče ljudi. Malo namenoma, malo pa po srečnem spletu okoliščin: v slovensko politiko se je namreč po beograjski izkušnji v kolektivnem predsedstvu vrnil tako, da je naredil koalicijo s takratno liberalno demokracijo, LDS. In tam je bilo zbranih veliko res pametnih ljudi iz časa, ko je bila to še ZSMS, zveza socialistične mladine. Brez ZSMS verjetno ne bi bilo demokratičnega preloma ne v Sloveniji ne v Jugoslaviji, bila je pomemben del mozaika, ki je to omogočil, morda celo najpomembnejši – pri čemer pa ne pomeni, da bi se kaj lahko zgodilo brez drugih, od novorevijašev do samih komunistov. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Uvodnik

    Škodljivi minister

    V začetku letošnjega leta sem bil na nekem mednarodnem srečanju v tujini. Tja sem prišel po naključju, na pol inkognito, ker pa je šlo za srečanje na najvišji ravni, je bil na njem tudi predstavnik Slovenije. Gospod je sicer znanec ministra Karla Erjavca in je postal predstavnik slovenske države po politični liniji. Žal ne morem povedati, za koga je šlo, ker bi s tem izdal tudi, kje sem bil, in seveda človeka, ki me je na to srečanje skozi stranska vrata povabil – da si v živo ogledam usposobljenost slovenske diplomacije. Znanec je uslužbenec slovenske diplomacije in mu tega ne bi zlahka oprostili. A bila je pač priložnost, da mi pokaže, da šale o slovenskih političnih diplomatih dejansko to niso. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Tabletke v Krškem

    Zgodba je neverjetna. Pred štirimi leti so prebivalci v polmeru desetih kilometrov okoli Nuklearne elektrarne Krško po pošti prejeli kupone, s katerimi so lahko v lekarnah brezplačno prevzeli tabletke kalijevega jodida. Z zaužitjem tabletk namreč ščitnico zapolnimo z neškodljivim jodom in tako preprečimo, da bi se nanjo vezal radioaktivni jod, ki se praviloma sprošča ob jedrskih nesrečah. A do letošnjega leta je po podatkih Uprave za zaščito in reševanje tablete prevzela le dobra petina od približno 20 tisoč upravičencev. Res malo je bilo treba storiti, samo v lekarno bi šli – in kljub temu tega ni storila velika večina ljudi. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Hamburg 2017

    Vsi poznamo zgodbe okorelih kadilcev (alkoholikov …), ki so se zaklinjali, da nikoli ne bodo nehali kaditi, da bodo umrli s cigareto v ustih, da je to njihov življenjski slog, to so oni – raje živijo kratko, a zares, kot da bi postali eden od tistih ljudi, ki se vsak dan brigajo za svoj vrtiček in stanovanje ter neomadeževano karoserijo avtomobila. Do tistega dne, ko so stopili iz ambulante s kakšno smrtno diagnozo: nenadoma so vsi njihovi veliki nazori zgrmeli na tla in popolnoma brez težav niso prižgali niti zadnje cigarete. Ker so se nenadoma zavedeli, da od tega trenutka pač šteje vsak dan, vsaka ura – in da bi neizmerno radi še naprej živeli, da jim je življenje neprimerno pomembnejše od domnevnega užitka, ki jim ga je zagotavljala cigareta. Ja, tako pač je: vse je drugače, ko dobiš diagnozo, ko ti napovejo, koliko dni še imaš. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Ključni trenutek za prekariat

    Čeprav je zgornji citat nekaj, kar je bilo v zadnjih letih napisano in objavljeno že v vseh medijih, nekaj, česar se zaveda celotna država, da namreč danes prek statusa s. p. poteka predvsem izkoriščanje ljudi, je vse drugače od trenutka, ko to postane tudi uradni pogled vlade. In to se je zdaj zgodilo. Ne samo to: vlada se je očitno začela zavedati, da je država na dolgi rok seveda ne le davčno, ampak tudi širše na slabšem. Odvisna razmerja ali raje jih poimenujmo živčna delovna razmerja pomenijo na dolgi rok, da del prebivalstva živi v izrednih razmerah, ko nimajo urejenega statusa niti ko zbolijo, nikoli pa ne vedo, kdaj bodo izgubili pogodbo o delu, ter da so vsa podjetja, ki se ne gredo izigravanja, seveda v slabšem položaju, so manj konkurenčna. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Velika sramota

    Od uvedbe enotnega plačnega sistema v slovenskem javnem sektorju je preteklo že skoraj deset let. Leta 2008 je tik pred volitvami – z vsaj blago računico, da bo to vplivalo na izid volitev – takratna vlada sprejela nov plačni sistem ministra Gregorja Viranta, ki je povišal velik del plač v javnem sektorju, hkrati pa v dolgoletno nemilost in revščino pahnil tiste, ki so bili za politiko dovolj nepomembni, za katere politiki ne takrat ne kasneje ni bilo res mar – čistilke, kuharice, tajnice, pomočnice vzgojiteljic, hišnike in druge, ki opravljajo poklice s plačnega dna. Nobena vlada ni odpravila teh krivic, ne Pahorjeva, ne naslednja Janševa, ne vlada Alenke Bratušek in tudi sedanja Cerarjeva prav na tej točki zavlačuje in menca. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Ljubljana potrebuje močan Maribor

    Mesto napol. Maribor ima vse, kar imajo veliki, a skoraj vse to, zaradi česar naj bi bilo dejansko močno in relevantno mesto, ima le napol. Oziroma le zato, ker se je nekoč reklo, da Maribor to mora imeti, da so se umirile lokalne frustracije – in nič več kot to. Maribor ima sicer univerzo, a ta je zgolj napol resna univerza, prijazno rečeno, le slab približek nečemu, kar bi univerza morala biti – in to velja za vse njene članice. Je kakšna izmed fakultet v Mariboru res najboljša v Sloveniji? Ali na kakšno fakulteto v Mariboru po vseh teh letih hodijo študenti iz vse Slovenije, ker je pač tako izstopajoča? Enako velja za mariborski klinični center. Je sicer klinični center, a pravi klinični center je v Sloveniji samo eden, najboljše kadre ima ljubljanski klinični center. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Uvodnik

    Krema za čakre

    V državi, ki je tako zelo nagnjena k avtorasizmu in slikanju lastne usode in navad kot najslabših vsaj na celini, če ne celo na svetu, je seveda novica, da smo v nečem izpostavljeni kot izrazito dobri, popolnoma spregledana. Pa čeprav smo hkrati dežela, kjer se – ne glede na to, da si je ta slogan prilastila ena politična opcija – vsi izkazujejo v zaklinjanju, da nam gre v prvi vrsti za otroke. Če bi šlo za raziskavo konkurenčnosti, bi bila to v marsikaterem mediju prva novica. Poptevejev foksnjuz novičar Uroš Slak bi imel verjetno vklop kar v živo z doseženega mesta na lestvici konkurenčnosti – sploh če bi nazadovali. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Uvodnik

    V imenu davkoplačevalcev

    Vlada si zasluži pohvalo. Ravna modro, pokončno in že druge družbe s seznama nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca iz leta 2013 ne želi po nizki ceni spustiti iz rok. Najprej je taktično izpeljala čisto resen poskus prodaje Telekoma – in ko ni dosegla spodobne cene in spodobnega kupca, je s pogajanji in tudi pogojevanjem kupcu, naj prevzame tudi tveganja, ki izhajajo iz preteklih let poslovanja Telekoma, dosegla, da do prodaje ni prišlo. In čisto nihče iz evropske komisije vladi ni mogel očitati, da ni storila čisto vsega, da bi našla verodostojnega kupca Telekoma, ki bi bil za nacionalnega telekomunikacijskega operaterja pripravljen plačati spodobno ceno. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Bavčar gre v zapor

    Ob odločitvi višjega sodišča, da mora Igor Bavčar zaradi malverzacij pri prevzemanju Istrabenza v zapor, se odpira več vprašanj in tem, kot jih zapira domnevno zadoščenje, ker je »končno eden od njih končal za zapahi«. Najprej velja opraviti z zadoščenjem samim: Bavčar še zdaleč ni prvi izmed pomembnih direktorjev, ki je končal v zaporu. Pred njim so sodišča tja napotila že Bineta Kordeža, Hildo Tovšak in tudi Boška Šrota. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Uvodnik

    Janševa igra

    Janez Janša sicer ni uspešen politik, rezultati njegovih vlad so ekonomsko gledano poraz za porazom. S prvo vlado je državo izpostavil dolgovom, ki jih je ustvarilo njegovo neumno trošenje, zaradi česar je bil krizni pristanek za vse državljane in gospodarstvo veliko trši in dolgotrajnejši, kot bi bil sicer. Druga vlada je bila eno samo ustvarjanje krize, strašenje, stiskanje in katastrofizem, s čimer je krizo poglobil do skrajnosti. Janša dejansko zmaguje le v eni preprosti politični igri: na referendumih. Zmaguje pa preprosto zato, ker najprej pretehta javno mnenje, nato pa ga začne s klasičnimi populističnimi izpadi podpihovati. Vseeno je, za kaj gre, vseeno je, kakšne so posledice referenduma, pomembno je le eno: oslabiti političnega nasprotnika. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    Seveda so lažnivi

    Tit Turnšek, predsednik zveze združenj borcev, že od imenovanja ne doseže ugleda, ki ga je imel njegov predhodnik Janez Stanovnik. In za to obstajajo utemeljeni razlogi. Najprej mu seveda manjka elementarna kredibilnost, ki izhaja iz dejanske udeležbe v drugi svetovni vojni. A to ni tako velik problem, dejanski udeleženci so danes prestari za to čisto organizacijsko funkcijo, logično je, da te funkcije (povsod je tako) opravljajo mlajši. Večji problem je njegov ugled: gre pač za človeka, ki je bil slab minister za obrambo (bil je minister v Drnovškovi vladi iz kvote SLS Marjana Podobnika), že takrat je bil prostaški, prevzeten in ošaben, kariero pa je neslavno končal leta 1998, ko so Hrvati zaplenili zablodeli pregrešno drag vohunski kombi vojaške obveščevalne službe, katerega »potniki« niso vedeli, da so na ozemlju tuje države. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Uvodnik

    Cerar ima (spet) prav

    Kot grd cinizem je bila v preteklih dneh dojeta objava Stranke modernega centra: »Spoštovane članice in člani, simpatizerke in simpatizerji Stranke modernega centra, vljudno vas vabimo, da se skupaj udeležimo pohoda – Pot ob žici, v soboto, 6. maja 2017, v Ljubljani. Pohod je ena največjih športno-rekreativnih prireditev pri nas, prvič organiziran leta 1957. Prireditev je namenjena vsem, tako najmlajšim kot starejšim, ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja in želijo preživeti dan v dobri družbi, prijetnem vzdušju ter spoznati Ljubljano še iz druge perspektive. Pot je prijetna in ravno prav dolga za pohod ter prijeten klepet.« Seveda je bilo vabilo kot cinično dojeto zato, ker je to pač stranka, ki vodi vlado in je postavila okoli Slovenije veliko več žice, kot so je postavili fašisti in nacisti okoli Ljubljane. In seveda, cinično je zato, ker je SMC pohod ob nekdanji bodeči žici, ki je med 23. februarjem 1942 in 26. majem 1945 obkrožala okupirano mesto, opredelila kot le športno-rekreativno prireditev za ljudi, »ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja«. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Uvodnik

    Zadnje sporočilo evropski levici

    Francoske volitve je treba najprej in predvsem razumeti kot sporočilo evropski levici. Ne, dosedanji odgovori na populizem, neoliberalizem in spremembe v svetu in ekonomiji, ki jih je levica ponujala v različnih oblikah, niso tisti, ki bi prepričali volivce, tudi v levici najbolj »vdanih« državah, kot je Francija. To nas ne prepriča, je ponovljeno sporočilo volivcev, tokrat francoskih. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    Bodo volitve?

    Razpad javne podpore Stranki modernega centra in premieru Miru Cerarju se nadaljuje, nakazan je tudi v vseh javnomnenjskih anketah. Avtoriteta predsednika vlade se razkraja, malo zaradi dejanskih napak, malce tudi po krivici – a tako je vedno, ko pride do najnižjih točk podpore neki politični opciji ali voditelju. Podpora premieru in še zlasti njegov ugled sta res na nizki točki. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Na videz nevtralno

    Nobena družbena bolezen se ne loti razkrajanja družbe tako kot tisto, kar je na videz nevtralno, neideološko, celo nepolitično. Mar nismo tudi kapitalizma na evropskem vzhodu vpeljevali v nekem splošnem javnem prepričanju, da gre za nekaj, kar je – končno! – razbremenjeno političnega, ideološkega? Seveda smo. In čeprav smo vedeli, da se (takratni) pretežni evropski in anglosaški kapitalizem zelo razlikujeta, da je ameriška družba na primer veliko bolj razslojena itd., smo prav ameriški neoliberalizem uvajali z enako predpostavko domnevne odsotnosti ideologije – ravno zato, ker je ideološko neobremenjen, naj bi bil dober, to naj bi bilo tisto dobro v njem. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Uvodnik

    Sodobna kolaboracija

    V tokratni Mladini objavljamo izredno nenavadno pismo, dejansko gre za grožnjo državi oziroma vladi. Pismo je oktobra lani poslal guverner Boštjan Jazbec na finančno ministrstvo, v njem pa grozi finančnemu ministrstvu z novo dokapitalizacijo NLB, če država ne bo prodala te banke: »Če NLB ne bo prodana, vas prosimo za odgovor na vprašanje, na kakšen način bi država zagotovila dodatno vplačilo v delniški kapital NLB, če bi se za to izkazala potreba.« Potreba po dokapitalizaciji je izmišljena, lažna. NLB ne potrebuje dokapitalizacije, kapitala ima celo preveč. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Uvodnik

    Čas debelih krav

    Krepi se povpraševanje prebivalstva, torej po dolgem času prehajamo v obdobje, ko gre ljudem, vse večjemu delu, dobro, individualno se oddaljujemo od kriznega razmišljanja. V zadnjega pol leta je domače povpraševanje prevzelo spodbujanje rasti BDP-ja, pri trošenju prebivalstva gre v pomembni meri za rast izdatkov za trajne dobrine, ugotavljajo na inštitutu EIPF. Optimizem potrošnikov se krepi, gospodinjstva kot dobro ocenjujejo svoje zdajšnje in bodoče stanje, krepi se gradbeništvo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Uvodnik

    Kdo tepe protestnike?

    Nasilni policisti? Pretepamo protestnike? Do sem smo prišli pod vlado Mira Cerarja? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Uvodnik

    Bodo spet presenečeni?

    Le tri mesece je minilo od zadnjega hladnega tuša, ki ga je slovenska država doživela kot upravljavka državnega premoženja: v začetku decembra lani se je namreč avstrijsko podjetje Ring, ki ga je država predstavljala kot strateškega in zanesljivega partnerja, izkazalo za paravan za igro špekulativnih skladov. Podatki so znani. Od začetka leta 2013 do konca 2015 so prihodki od prodaje v Heliosu padli za 15 odstotkov, število zaposlenih se je v obdobju, ko je Ring že sodeloval pri vodenju podjetja, znižalo za kar 30 odstotkov, hkrati pa je Ring v Heliosu v tem času enormno povečal dobičke, s 4 milijonov čistega dobička na 17 milijonov v letu 2015. Novi lastniki so podjetje evidentno izčrpavali. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Talci česa smo?

    V ravnanju te vlade, ko gre za kadrovske poteze, ni nobene logike. Ne da ni logike – zdi se, kot da ljudi, ki jih premier postavlja na ključna mesta, druži nekaj čisto drugega kot strokovnost, usposobljenost ali pač političnost, na primer sodelovanje v isti verski ali šamanski sekti. Zdi se, da je, ko gre za res pomembna mesta, za predsednika vlade Mira Cerarja edino merilo pri izbiri le članstvo v nečem sicer ne ravno izjemnem, ampak nečem, česar mi drugi ne poznamo, kar je javnim očem prikrito. Mogoče gre za neko na pol običajno zadevo, za pripadnost istemu joga studiu ali morda bralnemu krožku. Mogoče gre za ljudi, ki so bili v devetdesetih letih skupaj člani kakšne videoteke. Mogoče so bili njihovi otroci v istem nogometnem klubu. Da gre torej le za to, da se od nekod poznajo. Pri čemer ni jasno, res ne, kaj je ta skupna točka. A če pogledamo kadrovske odločitve predsednika vlade, je to edina racionalna razlaga. Možno je še, da gre za premierove prijatelje, in je to pač ta kriterij za imenovanje. Tudi to je še kar logično. Vse ostalo je namreč zunaj razuma in razumljivega. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Uvodnik

    Prepričanja

    Večina prebivalcev Slovenije res verjame, da je hribolazenje (ne bomo se ukvarjali z izrazom samim) ena izmed posebnosti Slovencev – da je to nekaj, po čemer naj bi bili prepoznavni. To je sicer lepo, a resnici kaj prida ne ustreza: Slovenci sicer radi planinarijo, a niso nič kaj bolj hribolaški narod od drugih. Celo več: že dolga leta je proizvodnja planinske opreme izredno dobičkonosna in propulzivna gospodarska dejavnost prav zato, ker se jo gredo radi kar malodane vsi narodi po vrsti. Tudi okoli nas: ne le Avstrijci in Italijani, tudi Hrvati so na primer hribolaški narod. Razlika je le v tem, da se večini ne zdi, da je to njihova posebnost. Pač hodijo v hribe. Seveda pa s tem nočemo reči čisto nič slabega o hribolazenju oziroma pohodništvu in planinarjenju ter o vseh teh dejavnostih, ki se raztezajo vse tja do alpinizma. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Naj raje prepisuje govore

    Ko je pretekli petek predsednik SDS Janez Janša tvitnil, da minister za pravosodje Goran Klemenčič »nažgan kot aksa« nastopa pred poslanci, da vse zaudarja okoli njega, se ni zgodilo nič novega. Ampak res nič novega. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Uvodnik

    Cerarjeva vizija

    Vizija Slovenije 2050 je proces in dokument, ki si zasluži resno obravnavo kriminalistov. Ni namreč mogoče izključiti, da gre za zlorabo javnega denarja. Dokument na 88 straneh je morda vreden 20.000 evrov – a zgolj, če smo zelo dobrodušni in prijazni. Vlada je za ta neresni in vsebinsko ubogi dokument, kot ga ocenjujejo vsi resni sogovorniki, dala enormnih 454.000 evrov. 360.000 evrov je od tega dobila OECD – kar ne spremeni ničesar. Več