Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    Čas modrecev

    Bolj nori ko so časi, modrejše voditelje potrebujejo države. Zlasti majhne. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Umazana igra

    Kje so meje sindikalnega boja? Sindikati morajo pogosto hoditi po robu, da izsilijo spremembe položaja zaposlenih, ki jih zastopajo. Včasih so na primer stavke tudi nezakonite. A to je del sindikalnega boja. Na drugi strani so namreč močnejši nasprotniki, uprave družb ali vlade. Uprave in države imajo že v izhodišču večjo moč, dostop do boljših (in dražjih) svetovalcev in pravnikov, tudi zakonodaja je pogosto na strani delodajalcev. V dobi neoliberalizma se je položaj zaposlenih in sindikatov še poslabšal, zlasti v zasebnem sektorju. Sindikalni boj je dandanes otežen. Pri tem je vseeno pomembno, da se vsi sindikati držijo neke elementarne etike – vsakršno presežno izigravanje sindikalnih pravic namreč na koncu lahko škoduje vsem zaposlenim in sindikalnemu boju. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Uvodnik

    Ogrožena suverenost Slovenije

    Ko je v ponedeljek, 25. marca, na uredništvo Mladine prispelo protestno pismo madžarske veleposlanice v Ljubljani Edit Szilágyiné Bátorfi, ki je Mladini očitala, da je naslovnica z upodobljenim madžarskim premierom »prestopila vse meje, je nezaslišana in obenem obžalovanja vredna«, smo bili na uredništvu malce presenečeni. »Protestiram proti načinu, na katerega ste upodobili predsednika Vlade Madžarske. Nezaslišano in nesprejemljivo je, da predsednika vlade države, ki je zaveznica Slovenije v EU in v Natu, enačite s pripadniki mračnih sil preteklosti!« Presenetil nas je namreč jezik, ki je spominjal na neki drug čas ter tako nazorno razkrival naravo madžarskih oblasti in tudi veleposlanice same. Pismo je bilo še en kamenček v mozaiku, ki tako jasno kaže, s kakšno politiko imamo opravka v sosednji državi in kaj se je zgodilo v državi Evropske unije, ki naj bi bila nekakšna zveza demokratičnosti. In pismo je bilo še en dokaz, kakšna sramota je, da Evropska ljudska stranka ni zbrala moči, da bi izključila Fidezs Victorja Orbána iz svojih vrst – o čemer je govorila naslovna tema, ki je razburila madžarsko politiko. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Uvodnik

    Nori svet

    Včasih se zdi, da je Slovenija od informacij odrezana država. Da nimamo internetnih povezav, da nimamo podatkov o tem, kaj se dogaja v drugih državah, da časopisi v to državo iz tujine ne prihajajo, da ne obstajajo nobeni primerljivi podatki, da z drugimi besedami živimo v kapsuli, v katero ne prodre nobena informacija. Zlasti ko gre za ekonomijo. In tako se nam je pretekli teden lahko zazdelo, da smo pred gospodarskim zastojem, kolapsom, da imamo noro visok primanjkljaj, zaradi katerega je državni proračun neustaven. A priča smo bili le še enemu katastrofičnemu laganju. In zakaj potem vsi ostali ponavljajo te popolne neumnosti in sodelujejo v tem neverjetnem katastrofizmu. Zakaj? Zakaj se raje ne ukvarjajo s športom? Zakaj Rosvita Pesek raje ne organizira koncertov – če se ji ne da prebrati niti enega resnega članka o stvareh, o katerih pripravlja prispevke? Saj je to tudi častno delo – in tudi obvlada ga. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Uvodnik

    Prilika o izgubljeni hčeri

    V sredo je bil končno podpisan sporazum med vladnimi strankami in opozicijsko Levico. Vodja poslanske skupine Socialdemokratov Matjaž Han, stranke, ki je zadnja negodovala zaradi sporazuma – vse ostale so tega jokerja izkoristile že prej, le Karl Erjavec se je vzdržal in svojim koalicijskim strankam jasno nakazal, da to preigravanje razume le kot merjenje dolžine kravat –, se seveda ni mogel vzdržati, da ne bi spet izrekel nekaj ponesrečenih pikrosti. Na primer, da ima Levica v koaliciji absolutno višji status kot SD. Da to govorijo v SDS in Gospodarski zbornici, razumemo – s tem namreč hočejo načenjati verodostojnost koalicije ter jeziti Hana in njemu podobne. Da se da Han, vodja poslanske skupine SD, tem izjavam sprovocirati, je seveda problem SD in njene izbire vodje poslanske skupine. Da vodja poslanske skupine SD v to dejanske verjame, pa je veliko hujši problem. To namreč očita stranki, ki nima niti enega ministra, ki nima niti enega vladnega vzvoda moči. Je to res višji status? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Uvodnik

    Pahorjev novi zdrs

    Šestega septembra 1930 so bili zjutraj ob 5. uri in 43 minut po končanem 1. tržaškem procesu na gmajni pri Bazovici ustreljeni Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, predstavniki slovenske zamejske antifašistične organizacije Borba. Rehabilitacija štirih antifašistov je že dolga leta želja slovenske zamejske skupnosti, saj so jih obsodili mimo (sicer vprašljive) takratne fašistične zakonodaje, ki je smrtno kazen predvidevala za tiste, ki bi ogrozili življenje kralja, kraljice, princa prestolonaslednika ali ministrskega predsednika. Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču ni bilo nikoli dokazano sodelovanje v teh dejanjih, ni pa dvoma, da so bili zelo aktivni, sicer ilegalni nasprotniki fašističnega režima, ki se je takrat že grobo znašal nad Slovenci na Tržaškem. Vsi dosedanji poskusi rehabilitacije štirih za slovensko skupnost nedvomnih junakov boja zoper fašizem so bili neuspešni. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Odvisniki

    Staš Zgonik in Jure Trampuš v tokratni naslovni temi pišeta: »Za politike z omejenim mandatom je resno zmanjševanje izpustov prezahtevna naloga. Fosilna goriva še vedno preveč učinkovito poganjajo gospodarsko rast, da bi se jim bili pripravljeni odreči. Če bi želeli globalno segrevanje ozračja v primerjavi s predindustrijsko dobo zadržati pod dvema stopinjama Celzija, bi morale emisije toplogrednih plinov v prihodnjih desetih letih pasti za približno 25 odstotkov, do leta 2070 bi morale povsem izginiti.« A bistven je stavek: Fosilna goriva še vedno preveč učinkovito poganjajo gospodarsko rast, da bi se jim bili politiki pripravljeni odreči. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Uvodnik

    Spet olajšave bogatim

    Leta 2006 je vlada Janeza Janše odpravila najvišjo, 50-odstotno dohodninsko stopnjo. Seveda, šlo je za spodbujanje najproduktivnejših, tehnične inteligence, ki bo sicer danes-jutri odšla iz države. A vlada je dejansko s to reformo razbremenila najbogatejše. Naslednjič smo to doživeli v času vlade Mira Cerarja, tudi slednji se je lotil razbremenjevanja »tistih, ki dosegajo višjo dodano vrednost«. In razbremenil predvsem najbogatejše. In enako bo storila vlada Marjana Šarca z napovedano davčno reformo. Argument, da to počnejo zaradi tehnične inteligence, inženirjev in tako dalje, je nesramen in ni vreden resne vlade. Ta vlada je v tem tednu naredila potezo, ki jo pomika na političnem parketu močno v desno, vprašljiva pa postaja koalicijska pogodba, ki smo jo doslej ocenjevali kot spodobno. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Zmaga neke ideologije

    Velika priljubljenost predsednika vlade Marjana Šarca, njegove stranke in vlade si zasluži resnejšo obravnavo: to, kar vidimo, ni popularnost, ni všečnost, ampak je uspeh ideologije neke oblasti, ki se je zelo dobro ulegla na razmere v družbi. Da bomo razumeli, kaj se dogaja, bo treba uporabljati politična in ideološka očala, ne trženjskih ali kakšnih drugih, ki so jih ta teden na plano klicali mediji. Za politiko in ideologijo gre. Mimogrede: TV Slovenija postaja res bizaren medij. Naroči raziskavo pri Ninamedii, potem pa v Odmevih priredi trganje te raziskave na koščke. Pripravi izbor popevke za Evrovizijo, potem pa gostje v Odmevih razpravljajo, ali je bilo vse skupaj lažirano. Kdo na tem svetu to počne? Kdo sebe daje ves čas v nič in pri tem še misli, da je dober? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Uvodnik

    Tajani, pač pravi Evropejec

    Antoniu Tajaniju smo lahko za njegov nastop v Bazovici hvaležni. Večina je namreč spregledala, da so v zadnjih štirih letih evropske stranke, razen redkih, skoraj vse po vrsti začele uporabljati nacionalistično retoriko. Seveda, začelo se je z begunsko krizo ter vse večjim uspehom populistov, ki so gradili na protibegunski retoriki. Sledila sta uspeh Donalda Trumpa z Najprej, Amerika in britanski brezglavi nacionalizem – v Britaniji je tako hudo, da si laburisti še danes, pa čeprav je že zadnjemu vodovodarju iz Glasgowa jasno, da prihaja velik račun za iracionalnost, ne drznejo biti proti brexitu ali vsaj za nov referendum; nikar ne pozabimo tega. Tako je to, ko prevlada nacionalizem. Več