Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Uvodnik

    Po aretaciji Andreja Šiška

    Brez dvoma gre za grozljivo podobo, ko se neki moški, oblečeni v stare vojaške hlače, ki so jih pretežno dobili v času, ko so služili vojaški rok v Slovenski vojski, zbirajo v gozdu in salutirajo nekdanjemu vodji nogometnih navijačev, ki ima za sabo nemalo izredno problematičnih dejanj, med drugim je bil zaprt zaradi poskusa umora. Sploh v teh krajih nas mora pošteno stresti: pred več kot tridesetimi leti so se na enak način začeli zbirati neki drugi moški v nekdanji jugoslovanski republiki Srbiji. Ko je leta 1987 Vojislav Šešelj sebe razglasil za četniškega vodjo, začel hoditi po Jugoslaviji in govoriti o veliki Srbiji ter okoli sebe zbirati somišljenike, si ni nihče mislil, da bo to na koncu pripeljalo do ene najbolj krvavih vojn v Evropi. Zato gre vsak tak pojav jemati z vso zaskrbljenostjo in resnostjo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    O Boscarolu

    Seveda je bilo jasno, da bo Rosvita Pesek ob prvi priložnosti v Odmeve pripeljala Iva Boscarola, da bo povedal svoje o Šarčevi vladi in njenih načrtih. Dobro, bila je velika verjetnost, da jo bo Pop TV prehitel, da ga bo imel prvi v studiu Uroš Slak. Da bo prišel in grmel, kako bo odpeljal svoje podjetje iz Slovenije, ker bodo davki tu previsoki, pa je bilo popolnoma jasno. To je že folklora. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Laži o čakalnih vrstah

    Odnos do zdravstva je v Sloveniji histeričen. Histeričen je zato, ker se prek debate o zdravstvu zlahka dobiva točke. To velja za politiko, medije in vse, ki se radi malo promovirajo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Pogovorimo se o krščanskih demokratih

    »Hvaležen sem vsem poslancem, ki so 22. junija glasovali zame. Nekateri nam priznavajo, da smo z ekipo v teh dveh mesecih, ko sem na funkciji, naredili več kot so prej v 4 letih mandata. DZ je zaradi moje izvolitve normalno deloval in to je najpomembnejše.«
    —Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije in državnega zbora, na Twitterju 14. avgusta 2018
    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Pravica ne vedeti

    Čeprav nam internet daje občutek, da lahko v vsakem trenutku izvemo vse o aktualnem dogajanju ne le v neki državi, ampak celo v nekem mestu na tem svetu, dejansko razen res aktivnih prebivalcev širša javnost že v Evropi nima dostopa do dogajanja, kaj šele v svetu. Žal so za to krivi kar mediji oziroma kar je od njih v tem pogledu ostalo (in seveda razmislek države, zakaj mora nujno podpirati medije). Odkar so velike medijske hiše – z nacionalno radiotelevizijo vred – oklestile svoje dopisniške mreže, celotna slovenska medijska krajina ne premore niti enega dopisnika iz Afrike, na primer. Barvitega globalnega dogajanja skozi slovenske medije dejansko sploh ne čutimo. Poročanje je pretežno omejeno na izredne dogodke in na tista redka dopisniška mesta, ki so še ostala. Amerika sta za nas New York in Washington, Evropa pa dejansko le tistih šest držav, v katerih so še dopisniki, pri čemer je velik del poročanja vezan na Slovenijo samo ali res izstopajoče dogodke v tisti državi. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Uvodnik

    Večerja

    Pred kratkim je družinska prijateljica opisovala zadrego, ki se imenuje praznovanje 50. rojstnega dne. V današnjem svetu dinamičnih družin je lahko neko praznovanje, kjer je treba združiti njegovo družino, njeno družino, njegovo prejšnjo družino in družino očeta njenih otrok, nenadoma zahtevno opravilo. Njen oče je cinik in rad podreza v družino očeta njenih otrok, zato mora sedeti ob materi, da ga drži nazaj. Zato in zaradi drugih podobnih razmerij morajo biti – vztraja prijateljica – vsi skupaj razdeljeni na tri mize v eni sobi, kar je bilo lastniku restavracije sicer malce hecno in naporno, kot je diplomatsko rekla, a očitno je tudi on vajen vsega. No, vsi se tudi ne poznajo in tudi različnih političnih prepričanj so, ne bi rada, da bi se ravno povprek skregali glede stanja v državi, kar se je zgodilo na zadnjih štirih ali petih praznovanjih. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Uvodnik

    Pragmatizem

    Veliko zrelosti in modrosti bodo potrebovali predstavniki Levice, da bodo brez jeze in zamere pristopili k pogajanjem o sestavi nove vlade oziroma koalicije. Do njih se je peterka, eni bolj, drugi manj, obnašala pobalinsko, kot da so neki mali povzpetniki, ki kar nekaj govorijo, prikazovali so jih celo kot skrajneže. Na mladih svet stoji, govorijo politiki; ko imajo priložnost delati z njimi, pa so ti nemudoma premladi, nimajo pojma, govorijo na pamet, pa četudi imajo doktorate in izkušnje itd. A če bi res vedeli le malo več, bi ugotovili, da predstavniki Levice govorijo to, kar ekonomska in politična znanost ponujata in utemeljujeta že celotno pokrizno obdobje. Ne pa bifejskih resnic. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Uvodnik

    Cerar za poletno branje

    »Sam osebno o možnosti koalicije med SMC in SDS niti razmišljal nisem, mnogi drugi v SMC pa takšno možnost dopuščajo, nekateri celo aktivno lobirajo zanjo. Formalni sklepi SMC sicer tega ne kažejo, sem pa sam te ideje poslušal znotraj srečanj vodstvenih organov stranke. Obstajala je ideja, bi se SMC pogajala z obema stranema hkrati, da bi tako povečala pogajalski izkupiček.«
    —Milan Brglez, razrešeni podpredsednik SMC, Mladina, 29. maja
    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    So politiki in Politiki

    Seveda gre tako rekoč vsem v tej državi NLB na živce. Upravičeno. Gre za banko, s katero se ta nacija ukvarja že od osamosvojitve. Ves čas jo rešujemo, prva dokapitalizacija, druga dokapitalizacija … velika dokapitalizacija v času vlade Alenke Bratušek. A ne gre le za to: z njo so ves čas povezani veliki škandali, če ne zaradi drugega, javni bes nastane ob vsakem razkritju višine plač menedžerjev itd. In res je težko vsakič znova razlagati, zakaj je neka banka, pač le ena od bank, lahko tako pomembna za neko državo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Krogi pekla

    Na prvi pogled deluje logično. V imenu varovanja okolja države spodbujajo nakup in uporabo električnih vozil. Najprej s subvencijo, ki znaša do 7500 evrov pri nakupu vozila. Denarja sicer ne daje država, ampak ga v sklad prispevajo vsi, ki uporabljajo klasična vozila na bencin in dizel ter uporabniki elektrike: v ceni litra dizelskega goriva znaša ta prispevek 0,8 centa, od litra bencina uporabniki prispevajo 0,73 centa, 0,8 centa pa gre v sklad tudi od vsake kilovatne ure električne energije. Seveda električne avtomobile kupujejo najbogatejši, torej dejansko vsi subvencioniramo tiste, ki imajo že tako ali tako več. A zadeva ima logiko: bogatejši zmorejo in so pripravljeni kupovati dražja vozila, krog električnih vozil se tako širi, zato pada cena in električni avtomobili postajajo vse bolj množični, z množičnostjo cenejši, s tem pa dostopni vsem, kar zagotavlja postopen prehod družb na električna vozila in v bolj čisto okolje prihodnosti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Čas za proteste

    Nekatere teme so tako pomembne, da jih je treba na istem mestu večkrat poudariti. Gre za ravnanje, ki traja že od osamosvojitve. Takrat je država zaradi pomanjkanja denarja kot posledico razpada države začasno suspendirala stanovanjsko politiko. A je tako kar ostalo. Zato v Sloveniji mnogo ljudi živi drugače, kot bi morali. Zato večina ljudi v tej državi živi, da odplačuje nepremičnine. Premožni sloj in finančne institucije na odsotnosti stanovanjske politike parazitirajo zadnjih 25 let. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Osebno pismo

    Novinar Mladine Borut Mekina je ta teden pisal naslovno temo revije z naslovom Kaj želimo od nove vlade. In zamislil si je, da bi temo napisal kot nekakšen osebni nagovor, osebno pismo Marjanu Šarcu, najverjetnejšemu mandatarju, če se strankam centra in Levici uspe povezati v koalicijo. Vendar smo mu to odsvetovali, ker je takšen način res izjemno novinarsko sredstvo, uporabljati ga je mogoče le izjemoma in pogosto izpade neskromno in prevzetno. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Dve Evropi

    Slovenija je zelo zaprt ekosistem. Res čudno v dobi interneta in sodobnih komunikacij. Oziroma kot je v prejšnji Mladini dejal sociolog in filozof Filip Dobranić: »Internet nam ni prinesel nekih sanj o globalizaciji, kot smo si predstavljali še leta 2000, češ da bo zdaj ves svet povezan v eno, ampak je pocenil ustvarjanje namišljenih skupnosti in povzročil njihovo drobljenje. Namesto da bi vsi naselili skupno, globalno resničnost, se je zgodilo ravno nasprotno – še učinkoviteje smo se informacijsko zaprli v drobne, specifične skupnosti.« Enak je bil učinek padlih meja z drugimi državami: postali smo le še bolj zaprti, čeprav smo pričakovali strašen prepih. Še nikoli ni v splošno javnost prihajalo tako malo informacij o tem, kaj se dogaja v svetu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Uvodnik

    Prestrašeni kapital

    Najsramotnejši trenutek slovenskega novinarstva je žal nastopil prav v tej volilni kampanji: gre za nesrečno soočenje predsednikov strank z domnevno relevantnimi direktorji slovenskih podjetij na POP TV. Pa ideja v osnovi ni slaba, zakaj se ne nazadnje ne bi soočila mnenja in videnja gospodarstva in politike? A zasnovano je bilo sramotno: vodilne politike je voditelj Uroš Slak pripeljal kot na zagovor pred tri direktorje in enega lastnika podjetja in celoten pogovor je bil nastavljen kot nekakšen zagovor politikov pred našimi kolonialnimi gospodarji. In slednji, z izjemo Igorja Akrapoviča, ki je tudi dejansko izmed zbrane četice edini, ki zmore nekaj širine in ni v svojem življenju prišel do le prve pobarvanke o tem, kaj je družba, so se tako tudi vedli: kot da sta jim družba in politika nekaj dolžni, kot da so darilo tej družbi, kot da se razdajajo zanjo. In zato je treba na tej točki ponoviti resnico: Slovenija ima eno najnižjih obdavčitev dobička v Evropi, skupaj z olajšavami je slednja na ravni davčnih oaz. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 6. 2018  |  Mladina 22  |  Uvodnik

    Pač Ne

    »Slovenija ima v italijanskem predsedniku Mattarelli velikega prijatelja in zaveznika.«
    —Borut Pahor, predsednik republike, v sredo, 30. maja 2018, za TV Slovenija
    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Kdo bo premier?

    Do volitev je slabih deset dni in mogoče je tvegati z oceno izida: na njih bo največ glasov osvojila SDS. Predsednik republike Borut Pahor bo brez dvoma dal mandat za poskus sestave vlade Janezu Janši. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Uvodnik

    Janša ima prav

    Janez Janša ima prav. Slovenija je država prvorazrednih in drugorazrednih državljanov. So državljani, ki si lahko privoščijo čisto vse, pa se jim nič ne zgodi. In preostali, ki plačajo za vsako najmanjšo napako. Celo za tiste, ki jih ne storijo – dovolj je, da jih obtoži Janša, pa bodo vsi raje prikimali, kot se mu zamerili. In ta psihoza ni od včeraj, traja že 25 let. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    V mojih možganih ste

    »Nekatere primerjave so morda grobe in na prvi pogled bo tudi ta taka,« je pred nabito polno dvorano konference Re:publica na robu berlinske občine Kreuzberg dejala Danah Boyd, gostujoča profesorica na New York University, sicer pa raziskovalka v podjetju Microsoft Research. »Ko namreč danes opazujemo, kaj se dogaja na internetu, se je treba spomniti na knjigo Hannah Arendt Banalnost zla. In se vprašati – mar se danes tehnološka podjetja in različne platforme, socialna omrežja ne vedejo podobno, kot se je vedel Adolf Eichmann? Mar ne gre za primerljivo odgovornost, kot je bila odgovornost tega nacističnega zločinca, seveda na drugi ravni? Če sledimo Hannah Arendt: mar se danes lastniki in razvijalci platform od Facebooka naprej ne vedejo podobno, ko jih soočimo z njihovo odgovornostjo za sovražni govor, za razrast nedopustnega, laži, manipulacij? Česa pa ne vedo?« Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Uvodnik

    Prihodnost je že tu

    Peter Frase, eden od urednikov vodilne ameriške levo usmerjene revije Jacobin, seveda tudi sam predan socialist, avtor knjige Štiri prihodnosti (Four Futures, 2016), v kateri razčlenjuje, kaj bo sledilo kapitalizmu, opozarja na neko notorično dejstvo, na nekaj, česar dejansko nočemo videti: da je prihodnost, ki jo domnevno pričakujemo in čakamo, že tu. Ali drugače: prihodnost je že prišla, le mi se še nismo znotraj nje razporedili, ne vidimo še. In človeka dejansko kar strese: kaj pa, če se je medtem, ko mi upamo na prihodnost, ta res že zgodila, le mi se je še nismo zavedeli? Kaj, če je za razmislek že prepozno, so morda res premoženje in dobrine že razporejeni, le da nam naša vloga v tej ureditvi še ni bila določena? Da novi sistem še ni vzpostavil družbenih vlog, namreč ne pomeni, da ga še ni, da ni vzpostavljena že vsaj osnovna razdelitev. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Uvodnik

    Psihoanaliza neke stvarnosti

    Privilegij, a tudi breme novinarjev je, da v delovnem obdobju v živo vidimo veliko pomembnih in velikih dogodkov, od revolucij do vojn, nesreč in največjih zmag. Marsikomu izmed nas je tako uspelo, da se je srečal z najbolj fascinantnimi in zanimivimi ljudmi na svetu, ženskami in moškimi, pred katerimi so nam besede zastale v grlu, velikimi državniki, seveda tudi zvezdami, trdimi misleci in tudi ljudmi, ki so povzročili nemalo gorja in trpkosti. Malo je to privilegij, marsikomu da ta »biti zraven« lažen občutek relevantnosti, marsikdo ob tem postane ciničen in prevzeten, to koga tudi poškoduje, rani. Marsikdo izmed nas je videl umiranje, poslednjo bolečino, skrajno človeško zlo, pa hudobijo malega človeka, tudi izjemno veselje seveda. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    Kdo je padel na glavo?

    Ne zgodi se pogosto, da bi predsednik uprave neke družbe nastopil zoper največjega lastnika, in to kar na tiskovni konferenci. Ne trdimo, da to ni prav – predsednik uprave družbe je namreč tako kot člani skrbnik družbe, ki jo vodi, in lahko ravna tudi v nasprotju z voljo delničarjev – v skrbi za družbo, tam so namreč njegove obveze. A ko se to odloči, očitno sledi nekim zelo jasnim interesom. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Napačno vprašanje

    Kaj je naredil Fidesz s tem, ko je Madžarsko polepil s plakati, na katerih so Orbánovi nasprotniki rezali protibegunsko ograjo? Pač demotiviral volivce drugih strank. Ne sprašujmo se torej, kdo je še pripravljen voliti Janšo, ampak kdo bo na dan volitev pripravljen voliti koga drugega. To je pač središčna točka kampanje, ki se je začela že pred več kot letom in pol. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Uvodnik

    Filipa Drugega meč

    Slovenijo novica o nastajajoči trši politiki stare Evrope do vzhodnoevropskih držav še ni prišla – a očitno je, da imajo vse bolj norih in skrajnih politikov z vzhoda v Bruslju, Berlinu in Parizu dovolj. Režimi na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem in Češkem postajajo po dejanski zavezanosti demokraciji namreč vse bolj podobni tistemu, na katerega ves čas kažejo s prstom: ruskemu namreč. Oligarhične skupine, neokonservativnost, paranoičnost in odkrit rasizem, iskanje zunanjega sovražnika – kako se je lahko zgodilo, da so šli prav v smeri, od katere naj bi se po večdesetletnih sanjah o demokraciji (in, iskreno, kapitalizmu) oddaljili? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 3. 2018  |  Mladina 13  |  Uvodnik

    Štiri leta kasneje

    Z vidika državljanov je ponudba, ki bi jo morale danes prebivalcem te države dajati politične stranke, zelo preprosta: osredotočili se bomo na težave, ki jih imajo različne kategorije prebivalcev. In osnovni aksiom je zelo preprost: zagotovitev varnejših zaposlitev za mlade in javna stanovanjska politika na eni strani, na drugi strani povečanje zmogljivosti za starejše v domovih upokojencev in sodobnejših bivanjskih skupnostih ter zvišanje standarda oskrbe starostnikov z nego na domu in dodatno pomočjo. S tema dvema ukrepoma pa se razbremeni tudi srednja generacija, ki na eni strani zaradi spremenjenega načina dela in bivanja ne more več tako aktivno skrbeti za svoje starejše in še več – ne more finančno pomagati svojim otrokom, ki delajo v prekarnih razmerah in si ne morejo urediti normalnih možnosti bivanja. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 3. 2018  |  Mladina 12  |  Uvodnik

    Obrisi prihodnje vlade

    Prva javnomnenjska anketa po odstopu premiera Mira Cerarja – in delala jo je verodostojna agencija Ninamedia za Dnevnik in RTV Slovenija – nakazuje, da bodo tokratne volitve drugačne. To sicer pravijo analitiki za vsake volitve, a nekaj pomembnih razlik je. Kljub kritičnosti javnosti tako do vladajoče politike kot do politike nasploh je v nasprotju z volitvami leta 2008, 2011 in 2014 v državi nekakšno mirno obdobje. Gospodarske razmere so stabilne, tudi v sami politiki se ne odvija kaj res ekscesnega. To močno vpliva na politično aktivnost prebivalstva in bo vplivalo tudi na volilno udeležbo. Seveda so volivci nezadovoljni, v tem trenutku tudi še šokirani zaradi premierovega odstopa, odločitev vlade, da zavestno ne poviša plač zaposlenim v javnem sektorju, še ni dobila svojega dejanskega odziva v javnosti, dejstvo, da ljudje ne čutijo gospodarske rasti v življenjskem standardu, v veliki meri vpliva na opredeljevanje do domnevnih uspehov vlade in ekonomije. Dejansko jih jezi, ko se politiki hvalijo z gospodarsko rastjo, saj je večina ne občuti v meri, kot jo želijo predstaviti politiki. Pri čemer so se plače politikov dejansko povečale, saj je vlada že lani sprostila najvišje plače v javnem sektorju in z davčnimi olajšavami za najbolje plačane še razbremenila lastne dohodke. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Pogovoriti se moramo pred volitvami

    Govor bo o levici. Politična teoretičarka Chantal Mouffe je imela pretekli teden izjemen nastop v Cankarjevem domu (klobuk dol Fabuli), a še bolj natančno velja brati njena sporočila v intervjujih, ki sta ju z njo naredili Deja Crnović in Kristina Božič v Dnevniku in Večeru. Volitve se namreč bližajo in Chantal Mouffe je v tistem razumu, ki pritiče 75-letni gospe, ki se še spomni revolucij, prihoda Margaret Thatcher na oblast in zanosnih let francoskega socializma, na mizo zložila vse tisto, česar njeni morda glasnejši kolegi niso. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Uvodnik

    Malo samozavesti – čas je

    Odločitev za ustanovitev svoje države leta 1990 je bila odločitev za majhno državo. Zavestno, v želji po samostojnosti, smo Slovenci na referendumu sprejeli odločitev, da ne bomo več del dvajsetmilijonske Jugoslavije, velike in razmeroma mogočne države, tudi mednarodno vplivne in – danes je vseeno, zakaj – relativno ugledne. Odločitev je bila v tistem času konfliktov znotraj bivše Jugoslavije dejansko neizogibna, posledica norega nacionalizma v Srbiji. Brez Slobodana Miloševića na oblasti v Srbiji samostojne Slovenije – in razpada Jugoslavije – morda celo ne bi bilo, a zgolj morda: spremembe na evropskem postkomunističnem vzhodu bi namreč verjetno tako ali drugače prinesle razpad Jugoslavije. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Tabu teme

    Se še spomnite mini davčne reforme v pomoč mladim strokovnjakom, ki bi sicer pobegnili v tujino? Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, se je lotil temeljite analize tega ukrepa, dve leti po uveljavitvi. Mladinin novinar Borut Mekina je manipulacijo sicer razkril že leta 2016, a takrat reforma še ni veljala. No, zdaj je očitna. Kot je pokazal izračun, so bili »mladi strokovnjaki« razbremenjeni v povprečju samo za 11 evrov na mesec, tisti z neto dohodki od 2000 do 2900 evrov so pridobili 54 evrov na mesec, tisti s plačami od 2900 do 4000 evrov, na primer poslanci in ministri, predsednika vlade in države, nekaj sto zdravnikov in direktorji podjetij, pa so v povprečju pridobili 123 evrov na mesec. Še več je dobilo kakih pet tisoč menedžerjev, ki imajo neto plače višje od 4000 evrov: od 180 do 200 evrov na mesec. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Uvodnik

    Protektorat Slovenija

    »Glede implementacije arbitraže, kjer se ZDA niso postavile na stran spoštovanja mednarodnega prava, kar seveda bolj koristi Hrvaški, je Hartley ponovil, da ameriško stališče glede arbitražne odločbe ostaja nespremenjeno: ’ZDA so v sporu nevtralne in se ne postavljajo na nobeno stran, spodbujajo pa državi, da poiščeta rešitev spora.’ Brglez pa si želi jasnejše ameriške podpore stališču, da je vladavina prava tista osnova, na kateri se rešujejo spori v mednarodni skupnosti.«
    —Iz poročila Uroša Esiha za Večer o srečanju ameriškega veleposlanika Brenta R. Hartleyja s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom
    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Uvodnik

    Pripravimo se

    V intervjuju, ki ga je v Linzu za to številko Mladine naredil Borut Mekina, njegov sogovornik Robert Eiter, vodilni avstrijski antifašist, uvede pojem socialna ne-varnost. K njemu se bomo še vrnili. Je središčni pojem, ki opredeljuje sedanjost, predvsem pa bo risal našo prihodnost. Več