Borut Mekina
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Letos je imel infrastrukturni minister veliko obiskov. Veliko lobističnih obiskov. Na začetku leta je bila recimo pri njem skupina predstavnikov dubajske multinacionalke DP World, ki upravlja 77 pristanišč v 40 državah in ima 37 tisoč zaposlenih. Po Dubajčanih so h Gašperšiču na kavo prišli Nizozemci. Podjetje se imenuje APM Terminals in je prav tako eden največjih upravljavcev pristanišč oziroma terminalov na svetu. Še pred Dubajčani so na uradne sestanke z vladnimi predstavniki prihajali Nemci pa Francozi …
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Družba
Jože Vogrinc je vsestranski, predvsem pa angažirani intelektualec, po stroki specialist za medije in javnost, profesor na filozofski fakulteti in glavni urednik založbe Studia humanitatis. V začetku osemdesetih je bil odgovorni urednik Radia Študent, do nedavnega kolumnist Mladine. Po obdobju »žvižgaštva« in upanja v nove (socialne) medije, ki naj bi poskrbeli za demokratični preporod, za prave revolucije in vstaje od spodaj, je leto 2016 kulminiralo v nasprotju. Laži in manipulacije so postale hit. Tako rekoč nov, hitro razvijajoč se trg.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Avstrijski minister za socialne zadeve Alois Stöger je ta teden predlagal skrajšanje tedenskega delovnika na 36 ur in uvedbo šestega tedna dopusta. Na ta način bi zmanjšali brezposelnost, je rekel. »Bolj prožne oblike dela,« od katerih imajo zadnja leta največje koristi predvsem delodajalci, bi šle še v prid delojemalcev, šesti teden dopusta pa bi prebivalstvu omogočal več, recimo, »smučarskih počitnic«.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
Ključni zakon zdravstvene reforme, zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, je napisan, tako kot druga dva, zakon o pacientovih pravicah in zakon o zdravstveni dejavnosti. Ključni, tisti o reformi, ima 171 členov. Brez finančnih prilog. Minuli teden ga je ministrica Milojka Kolar Celarc predstavila koaliciji. Prvi odziv Tomaža Gantarja (DeSUS), ki vodi parlamentarni odbor za zdravstvo, je bil: »Od predstavitve sem pričakoval precej več. Dobili smo le idejne predloge.« Vodja poslanske skupine Matjaž Han pa meni: »Za širšo razpravo je za zdaj premalo pripravljenega.«
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Politika
V tretjem odboru Generalne skupščine Združenih narodov so prejšnji teden države članice OZN glasovale o resoluciji Boj proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in sorodnih oblik nestrpnosti. Gre za resolucijo, katere pobudnica je Rusija, ki jo skrbijo zadnji poskusi relativiziranja protifašističnega boja. Resolucijo s podobnimi naslovi in členi predlaga že od leta 2005, letos jo je podprlo že več kot 140 držav, nasprotovali so ji ZDA, Palau in Ukrajina, države članice EU, tudi Slovenija, pa so se glasovanja vzdržale. Zakaj?
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Družba
Aleksander Doplihar, vodja ambulante Pro bono
Aleksander Doplihar že 15 let vodi ambulant o , namenjeno ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Do osamosvojitve je bil direktor združenega zdravstvenega doma Kamnik, Domžale in Litija. Leta 1991 se je upokojil in potem spoznal, da precejšen del prebivalstva nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja – čeprav naj bi imel vsaj na deklarativni ravni v Sloveniji vsak zagotovljeno zdravstveno oskrbo. Tako je s podporo ljubljanske mestne občine, Slovenske filantropije in Karitasa leta 2001 prevzel vodenje ambulante Pro bono. V očeh javnosti je postal zdravnik, ki jemlje Hipokratovo prisego zares. Ali pa zdravnik, ki rešuje ugled svojega ceha. V tem času je prejel veliko nagrad, lani tudi odlikovanje predsednika republike Boruta Pahorja. Čeprav se zaradi poškodbe kolena iz otroštva težko giblje, vsak teden iz Kamnika še vedno prihaja na delo v Ljubljano. Tudi ta teden je prišel, sredi zdravniške stavke.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Politika
Doma, v Sloveniji, bodo poslanci v kratkem odločali o dveh vprašanjih, ki sta Šoltesova »specialiteta«. Eno je vpis pravice do pitne vode v slovensko ustavo. Drugo pa je ratifikacija sporazuma med Evropsko unijo in Kanado o prosti trgovini, tako imenovani sporazum CETA. Igor Šoltes, ki se je odpravil v politiko z ustanovitvijo društva »Verjamem«, je verjetno eden redkih, ki pred spanjem berejo prostotrgovinske sporazume. Domnevamo sicer, da je takšnega čtiva vajen že iz prejšnjih devetih let službovanja na čelu računskega sodišča. Že tedaj je v imenu čistejšega okolja odstavljal (dva) ministra. Zdaj si je zastavil širše cilje. Postal je eden bolj gorečih kritikov globalizacije.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Politika
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je s svojo ekipo viceguvernerjev zadnja leta usodo države krojil bolj kot pa predsedniki vlad ali posamezni ministri. Banka Slovenije je bila tista, ki je z »izračuni« bančne luknje določala višino državne zadolžitve in s tem neposredno vplivala na obseg socialne države. Banka Slovenije je s svojimi ukrepi določala obseg kreditiranja podjetij, s čimer je povezana usoda številnih stečajev. Tudi glavne odločitve, povezane z ustanovitvijo slabe banke (DUTB) oziroma z zadnjim valom privatizacije ali z milijardno prerazporeditvijo premoženja, so bile sprejete v prostorih Banke Slovenije, stran od oči javnosti. Moč, ki jo ima Banka Slovenije, je izjemna. Nadzor nad njo pa je bil zadnja leta izjemno pomanjkljiv.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Svet
Francija, Finska, Belgija, Italija, Danska, Avstrija, Švedska, Grčija, Nemčija, Norveška, Španija, Portugalska – vse to so države, ki, na podlagi prejšnji mesec objavljenega poročila OECD, za socialne programe namenjajo več kot Slovenija. Pri nas se kdaj pa kdaj sprašujemo, ali se države drži preveč nekdanje socialistične dediščine, toda dejstvo je, da je večina evropskih držav v tem smislu veliko bolj socialna ali solidarna. Francija namenja za socialne programe skoraj tretjino več sredstev kot Slovenija, več denarja v relativnem smislu namenja za socialne programe tudi Portugalska, ki je revnejša od naše države.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Svet
Odhajajoči generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Mun je minuli teden mandat končal z verjetno najostrejšim govorom doslej. »Tukaj stojim pred vami globoko zaskrbljen … Globok prepad nezaupanja deli državljane od njihovih voditeljev … V tej dvorani sedijo predstavniki vlad, ki so celo načrtovale ali izvajale množične uboje civilistov v Siriji … V preveč delih sveta vidimo voditelje, ki spreminjajo ustave, manipulirajo z volitvami ali se lotevajo drugih obupanih poskusov, da bi se obdržali na oblasti …« Po desetih letih je Ban Ki Mun večni spor med Palestino in Izraelom označil z eno samo besedo – »norost«.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Politika
Kdo je Lidia Glavina? V medijskih arhivih pred letom 2014 o njej ni zapisov, Slovenska tiskovna agencija je ne pozna, Google o njej ne hrani spomina. Prva novica o Lidii Glavina je stara komaj kakšno leto dni, prišla pa je iz slovenske vlade. Julija lani je namreč vlada sporočila, da je bila tudi Lidia Glavina v izjemni konkurenci potrjena za nadzornico Slovenskega državnega holdinga (SDH).
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Politika
Ustavno sodišče je leta 2000 soglasno odločilo, da pokopališke in pogrebne dejavnosti »iz pietetnih, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov ni mogoče zagotavljati na prostem trgu«. Odločitev je razumljiva – ob smrti bližnjega svojci na denar ne gledajo, to pa ponudniki pogrebnih storitev na trgu s pridom izkoriščajo. Že danes srhljivih pogrebnih zgodb, podobnih tistim iz znanega filma Maratonci tečejo častni krog, v Sloveniji ne manjka. Lani je odjeknila zgodba o pogrebniku iz Črnomlja, ki je doma hranil trupla pokojnikov, da se jih je nabralo več in si je tako znižal stroške prevoza v ljubljanski krematorij, znan pa je tudi primer pretepa med pogrebnikoma, ki sta se nekje na Dolenjskem borila za prevzem trupla po prometni nesreči.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Politika
Reforma, odvisna od Imperial Tobacca
Zdravstvena reforma, ki jo namerava ministrica Milojka Kolar Celarc v prihodnjih mesecih poslati v parlament, temelji na povečanju sredstev, ki jih Slovenija zdaj namenja za zdravstvo. Ker zaradi padajočega deleža tradicionalnih zaposlitev klasični prihodki v zdravstvene blagajne na razvitem Zahodu upadajo, države iščejo alternativne vire. Potem ko je v Sloveniji propadel poskus uvedbe davka na sladke pijače, to postaja sedaj t. i. tobačni cent. Z zvišanjem cene škatlice cigaret za pol evra načrtuje zdravstveno ministrstvo povečanje prihodkov za zdravstvo v višini 65 milijonov evrov. A temu načrtu za zdaj nasprotujejo na finančnem ministrstvu. Trdijo, da bi povišanje cene cigaret povzročilo takšen padec prodaje, da bi bil na koncu davčni izplen celo negativen. Tudi ta teden so nam odgovorili, da predlog zakona »še ni usklajen«.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Politika
Če bi recimo generalni sekretar vlade Darko Krašovec – sicer sodnik, ki mu status miruje – imel zgolj slab dan, bi mu lahko odpustili. Če bi na eni od sostatus miruje – imel zgolj slab dan, bi mu lahko odpustili. Če bi na eni od sostatus miruje – imel zgolj slab dan, dnih obravnav kot zastopnik stranke po nesreči zahteval, naj se iz postopka izločijo vsi slovenski sodniki in vsa slovenska sodišča, češ da so vsa sodišča in vsi sodniki neposredni del »organizacije«, ki njegovo stranko toži, torej Slovenije, bi zamahnili z roko. Tudi če bi v nadaljevanju dodal, da so vsi sodniki v Sloveniji kontaminirani, pristranski, ker so v delovnem razmerju pri Sloveniji, so torej »finančno in zaposlitveno odvisni od tožeče stranke«, bi lahko zahtevo pripisali neprespani noči.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Politika
Po javnomnenjskih anketah so Socialni de mokr ati (SD) prejšnji teden prvič po desetih letih spet prevzeli vodstvo. Postali so, vsaj za en mesec, najbolj priljubljena stranka v deželi. Že leta pa je po javnomnenjskih anketah najbolj priljubljena med njimi Tanja Fajon, nekoč dopisnica TV Slovenija iz Bruslja, zdaj evropska poslanka in podpredsednica politične skupine Evropskih socialistov in socialnih demokratov. Njena priljubljenost je prav trdoživa. V evropski parlament je bila izvoljena s preferenčnimi glasovi, radi jo imajo celo v daljnih jugovzhodnih deželah. Leta 2010 je neki gostilničar iz Tirane po njej poimenoval svojo kavarno – »Fajon«. Ampak kaj bo zdaj Fajonova s tem političnim kapitalom?
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Politika
Mesec dni za tem, ko je Miro Cerar napovedal, da bo Slovenija v sklopu Nata proti »vse agresivnejši Rusiji« na mejo z Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko poslala 30 vojakov, pošilja obrambno ministrstvo na Baltik novo skupino 30 vojakov. Ti naj bi z bojnim streljanjem v zahtevnejših razmerah pomenili slovenski »prispevek v podporo jamstvenih ukrepov baltskim zaveznicam«.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Politika
Tragedija kot izgovor za privatizacijo
Lani smo državljani trem zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam, Vzajemni, Slovenici in Triglavu, plačali 483 milijonov evrov, te tri zavarovalnice pa so za zdravstvene storitve bolnišnicam plačale 421 milijonov. Kam je šla razlika, 62 milijonov evrov? Ta razlika je šla recimo za različne administrativne stroške. Tudi plače. Menedžer Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne, je recimo lani v povprečju na mesec prejemal 12.300 evrov bruto plače, Samo Fakin, generalni direktor javne zdravstvene zavarovalnice, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pa »zgolj« 4700 bruto na mesec.
-
19. 8. 2016 | Mladina 33 | Družba
Razlogov za skrb je dejansko veliko. V vsakdanjem življenju predvsem zato, ker izobrazbo dojemamo kot eno najpomembnejših opor gotovosti v življenju. Na makro ravni pa zato, ker se podobno kot druge javne podsisteme obravnava kot strošek in ker se nenehno stopnjujejo pritiski, da bi se njena vloga omejila na posredovanje »uporabnih« znanj in veščin.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Politika
Solidarnost sistemsko nemogoča
Ali vlada pripravlja morebitno zamrznitev plač funkcionarjev, ministrov in poslancev, da bi tako izničila iztek ukrepa t. i. kompresije plačne lestvice, ki je bil sprejet zaradi varčevanja leta 2013 in ki preneha veljati septembra? In ali vlada morebiti pripravlja ukrep znižanja najvišjih plač v javnem sektorju, da bi tako izkazala solidarnost do revnejših, za katere velika večina varčevalnih ukrepov iz let 2012 in 2013 še velja?
-
29. 7. 2016 | Mladina 30 | Politika
Strošek članstva Slovenije v Natu, je napovedala vlada pred referendumom o vstopu v zvezo leta 2003, bo »članarina, ki jo država prispeva v skupni proračun zveze«, znašala pa bo od 1,5 do tri milijone dolarjev na leto, kar je »450 SIT na prebivalca« oziroma »pol cene kino vstopnice«. Danes, po več kot desetih letih članstva, je očitno, da državljanov to ne stane le »pol cene kino stopnice« na leto, ampak precej več. Koliko v resnici? Kot izhaja iz zadnjih odgovorov ministrstva za obrambo na poslanski vprašanji Mihe Kordiša (ZL), je doslej članstvo v Natu vsakega državljana stalo vsaj desetkrat več. In še to brez upoštevanja nakupov orožja in opreme, ki smo jih obljubili na sestankih zveze, recimo patrij ali štirikolesnikov, namenjenih bolj vožnji po puščavah kot po ozkih gozdnih cestah.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Politika
Tresenje so čutili domačini na širšem območju Novega mesta, Šentjerneja, Trebnjega, Dolenjskih Toplic, Straže in vinorodnega območja Trške gore. Z ministrstva za obrambo so hitro sporočili, da je šlo za »postopek v okviru Natovega nadzora zračnega prostora«. Izraelski boeing 747, ki je letel proti Tel Avivu, je nad Švico prejel grožnjo z bombo, zaradi česar so ga začela spremljati vojaška letala. V Sloveniji sta ga, v skladu z Natovimi pravili, prevzela italijanska lovca EFA2000 in pri tem prebila zvočni zid. Pok je bil tako močan, da je dogodek ob 9.08 zaznala tudi potresna opazovalnica Višnje.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Politika
"Država je v šoku. Razmere so postale zelo nepredvidljive, krhke."
Giles Merritt je zadnjih 16 let generalni sekretar nevladne organizacije Prijatelji Evrope (Friends of Europe), organizacije, ki poskuša spodbuditi razpravo o prihodnosti EU. Poklicno pot je začel leta 1968, najprej je bil novinar Financial Timesa, za katerega je po letu 1978 delal kot dopisnik iz Bruslja. Pozneje je napisal več knjig, katerih tema sta bili večinoma EU in Vzhodna Evropa.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Politika
Prav je, da ima politika nadzor nad velikimi državnimi podjetji. A ko je v primeru Luke Koper politika začela izvajati nadzor, je zasmrdelo. Argumenti upravljavca državnega premoženja, Slovenskega državnega holdinga (SDH), niso bili logični. Iz SDH so recimo sporočili, da želijo spremembo v vodstvu Luke in zamenjavo prve nadzornice Alenke Žnidaršič Krajnc, ker so stroški dela previsoki. Nato se je izkazalo, da so ta podatek zamešali s stroški amortizacije. Podobno se je zgodilo državnemu sekretarju Metodu Dragonji, ki je želel zamenjavo vodstva Luke zaradi domnevno poraznih rezultatov. Nato se je izkazalo, da je imel Dragonja tri leta stare podatke.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Ekonomija
Sredi devetdesetih, se spominja Bruno Korelič, eden najuspešnejših dolgoletnih predsednikov uprave Luke Koper, so predvsem Slovenski krščanski demokrati (SKD) zagovarjali stališče, da je treba Luko Koper razkosati in prodati, po vzoru privatizacije drugih velikih in nekoč uspešnih slovenskih podjetij. Njihova ideja je bila, da bi posamezne pomole v obliki koncesije »prodali« zasebnim podjetjem, se spominja Korelič, prvi pogoj za to idejo pa je bila ustanovitev pristaniške uprave, ki bi namesto Luke bdela nad terminali, te pa bi upravljali posamezni koncesionarji – zasebniki.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Anakonda – po latinsko Eunectes murinus – slovi kot najtežja vrsta kače. Živi predvsem v Južni Ameriki, saj za preživetje potrebuje povprečne temperature blizu 30 stopinj Celzija. Če je hladneje, anakonda sprva otrpne, če je še hladneje, pa odide v svoja večna lovišča. Ker anakonde ne živijo na Poljskem, še manj pa v Rusiji, je seveda malce komično, ko sekretariat Severnoatlantskega zavezništva na dve leti organizira vajo Anakonda na Poljskem. Zlasti tokrat, ko so največjo Anakondo od vseh organizirali na severovzhodu, na meji z Rusijo.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Politika
Podatki iz merilnega mesta VTPodV 1001, kjer agencija za okolje (ARSO) meri gladino podzemne vode v Savski kotlini in Ljubljanskem polju, kažejo, da je podtalnica na tem območju že leta 2014 dosegla t. i. kritično gladino. Raven podtalnice v Ljubljani počasi, a vztrajno pada. Kakšno leto je vode več, kakšno leto je vode manj, a trend je očiten. Južno od Ljubljane, v Krški kotlini, raven podtalnice ravno tako počasi in vztrajno pada. Na Krškem in Čateškem polju bo raven podtalnice kritično gladino dosegla predvidoma čez dve leti.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Svet
Na avstrijskih predsedniških volitvah je prejšnji konec tedna sicer zmagal nekdanji predsednik stranke zelenih Alexander Van der Bellen, toda slavil je šele, ko so prešteli glasove, prispele po pošti, razlika med kandidatoma pa je bila le nekaj več kot 30 tisoč glasov. Dobil je »zgolj« 51,9-odstotno podporo, kar kaže, da je bila resnična zmagovalka volitev skrajno desna stranka svobodnjakov (FPÖ), ki si je zagotovila rekordno visoko, skoraj 50-odstotno podporo s kandidatom Norbertom Hoferjem, znanem po tem, da je med predvolilno kampanjo s seboj nosil glock 26, polavtomatsko pištolo avstrijske izdelave.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Ekonomija
Dr. Mejra Festić je postala viceguvernerka Banke Slovenije v začetku leta 2011. Zase pravi, da pozna teorijo in prakso. Bila je profesorica ekonomske teorije na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti, pred tem pa je nekaj časa delala v dunajski centrali banke Unicredit. Danes v banki vodi posebno inšpekcijsko skupino, ki pomaga policiji pri pregledovanju kreditnih map in preiskovanju sumov kaznivih dejanj pri odobravanju posojil. Banke so v preteklosti grešile, kaj pa Banka Slovenije?
