Borut Mekina
-
Stečajna upraviteljica Imosa Branka Remškar prejšnji teden ni mogla skriti navdušenja. Zgodil se je čudež, kakršni so v stečajnih postopkih redki. Parcelo v Trenti, na kateri je že vse od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja le 58 kvadratnih metrov ruševin, leži v Triglavskem narodnem parku, kjer so vsi večji gradbeni posegi prepovedani, in dostop do nje ni mogoč z avtom, ampak le po majhni brvi čez reko Sočo, sodna cenilka Breda Zorko pa jo je pred kratkim ocenila na zgolj 17.655,10 evra, saj je stavbno zemljišče omejeno na 176 kvadratnih metrov, je sodišče na dražbi prodalo za kar 127.500 evrov!
-
V kakšni Evropi živimo? Še v Evropi, ki jo vodijo socialdemokratske vlade, krščansko-konservativni voditelji ali liberalnodemokratske stranke? Po izbruhu krize leta 2008 so tradicionalne evropske leve ali desne stranke prešle v defenzivo. Vse sprejemljivejša postajajo nekoč prezirana skrajna, desničarska, celo odkrito fašistična ali neonacistična gibanja. Hkrati pa postaja tudi javna govorica tradicionalnih, evropskih strank vse bolj nestrpna.
-
Kako ironično, da od tega dolgega, 20-letnega sklicevanja na človekove pravice nimajo koristi »tisti revčki, ki bi moral profitirati, ker govorimo o pravicah človeka«, je pred petimi leti, na enem od posvetov resignirano vzkliknil Boštjan M. Zupančič, slovenski sodnik na strasbourškem sodišču za človekove pravice, »ampak tiste barabe, ki so zato odlično plačale dobre advokate«. V Sloveniji, ki se je osamosvojila tudi s pomočjo znanega odbora za človekove pravice, pod vodstvom Igorja Bavčarja, poznejšega »tajkuna«, naj bi si nova elita sistem priredila, prevarala ljudi, pokradla bivšo državno lastnino in si skozi tranzicijo ustvarila vzporedni pravni sistem – svoja pravila za svoje privilegije. Novi, visoki pravni standardi naj bi koristili zgolj enim.
-
Slovenska vlada je konec minulega meseca javnost obvestila, da je na mednarodnem arbitražnem sodišču v Washingtonu izgubila spor s Hrvaško glede elektrike, ki ji je ni dobavila med julijem 2002 in aprilom 2003. Iz vlade so sporočili, da mora država Hrvaški plačati 20 milijonov evrov odškodnine z obrestmi, ki znašajo 13 milijonov evrov, poleg tega pa še hrvaške sodne stroške v višini 9,2 milijona evrov. Torej 42 milijonov. A to še ni vse. V tem znesku niso všteti sodni stroški, ki jih je imela Slovenija z britansko odvetniško pisarno Allen & Overy. Ti pa so, predvsem med letoma 2006 in 2009, kot so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, znašali več kot 8 milijonov. To pomeni, da je Slovenijo celotni spor stal več kot 52 milijonov evrov.
-
7. 1. 2016 | Politika
Finančni minister Dušan Mramor je pravkar sporočil, da bo vrnil »dodatek za stalno pripravljenost.« Iz inšpektorata za javni sektor so nedavno sporočili, da je devet od 11 fakultet, na katerih so izvedli nadzor, svojim uslužbencem nezakonito izplačevalo dodatek za stalno pripravljenost. Med letoma 2012 in 2014 so si predvsem visokošolski funkcionarji izplačali za 770 tisoč evrov preveč »nagrade.« Največ ekonomska fakulteta, ki jo je takrat vodil zdajšnji finančni minister Dušan Mramor.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Družba
Multinacionalka Heineken je letos kupila skupino Laško. No, multinacionalka Heineken v resnici ni kupila laškega piva in uniona, pivovarn ima po svetu že malo morje. V 70 državah vari pivo že v 165 tovarnah, in če bi potrebovala še dve pivovarni, bi si ju pač kje zgradila. Ne, multinacionalka Heineken je kupila predvsem vodne izvire, skupaj s koncesijami za izkoriščanje teh izvirov. Cena vode je na Nizozemskem, kjer ima Heineken sedež, pač za 230 odstotkov višja od cene vode v Sloveniji.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Družba
Juha, v kateri se na obrobju Evrope počasi kuhata Slovenija in Hrvaška, je enako vroča za obe državi. Vendar to politikov na obeh straneh meje tudi letos ni oviralo pri podžiganju še enega regionalnega spora.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Politika
Milan Kučan je bil najpomembnejši in najpopularnejši politik v naši polpretekli zgodovini. Med letoma 1986 in 1990 je bil predsednik glavnega organa komunistične stranke, Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, nato pa leta 1990 na demokratičnih volitvah izvoljen za predsednika predsedstva in potem še enkrat leta 1992 in leta 1997 za predsednika republike. Dlje ko smo od socializma, bolj postaja Kučan za nekatere glavni krivec vseh tranzicijskih zablod. Z njim smo se pogovarjali v času, ko se je skupina ljudi, zbranih v Zvezi slovenskih domoljubov, odločila za zažig njegove nedavno izdane biografije, ki jo je napisal zgodovinar Božo Repe. Zažig knjige sta obsodila Oddelek za zgodovino na Filozofski fakulteti in Alternativna akademija. Aktualni politiki izjav o tem niso dajali.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Ekonomija
Ena izmed letošnjih najzabavnejših izjav, povezanih s privatizacijo, je bila tista, ki jo je na RTV izrekel direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl. Kakšen bi moral biti glavni argument za prodajo Telekoma, ga je vprašala voditeljica, on pa ji je postregel z retoričnim protivprašanjem: »Kdaj vam je nazadnje zazvonil fiksni telefon? Ali uporabljate vatsap? Ali uporabljate vajber?« Češ, kratka sporočila plačujemo, sporočila prek Vibra pa ne, zaradi česar se telekomi po vsem svetu potapljajo. Storitvi WhatsApp in Viber sta namenjeni neskončnemu pošiljanju sporočil prek spleta in nista, tako kot kratka sporočila, storitvi klasičnega mobilnega obrežja. Toda kot dobro vemo, Telekom danes ne zaračunava zgolj kratkih sporočil, ampak ponuja še številne druge storitve. In če res še plačujemo za kratka sporočila, plačujemo tudi za sporočila prek Vibra ali aplikacije WhatsApp, le da z mesečno naročnino za internet.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Politika
Pred hišo Milana Kučana v Murglah v Ljubljani je Zveza slovenskih domoljubov pripravila protestni sežig Kučanove biografije, ki jo je nedavno napisal zgodovinar dr. Božo Repe. Knjiga in Kučanovo življenje naj bi bila »debela laž«, so zapisali v napovedniku omenjenega združenja, posledice naj bi bile propadla in načrtno izropana prej družbena podjetja, odpuščeni, obubožani delavci, katerih družine so potisnjene čez rob preživetja. Skupni imenovalec tranzicijskega družbenega kriminala naj bi bil Kučan s svojimi partijskimi funkcionarji …
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Politika
Zoran Janković se je znova znašel v policijski preiskavi. Težko je že prešteti, kateri po vrsti. Proti županu Ljubljane še vedno poteka sodni postopek zaradi primera »Niš«, še iz časov, ko je vodil Mercator. Proti njemu še vedno poteka finančna preiskava o izvoru njegovega premoženja, sprožena na podlagi poročila protikorupcijske komisije. Proti njemu še vedno poteka postopek, zaradi katerega so ga kriminalisti na začetku leta 2014 pridržali zaradi »jemanja in dajanja podkupnine« – šlo je za vprašanje, ali so donacije mestni občini res le donacije ali podkupnine. Potem se je Janković znašel v finančni preiskavi zaradi financiranja gradnje športnega parka Stožice. In tukaj so še ovadbe zaradi suma fiktivne prodaje zemljišča podjetju Tritonis, utaje davka pri prodaji delnic Mercatorja, preplačila sanacije gramozne jame v Stožicah, nepravilnosti pri nakupu centralne hladilne naprave v Stožicah.
-
18. 12. 2015 | Mladina 51 | Politika
Filozofinja Renata Salecl, raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani, je razpeta med Slovenijo, Ameriko in Veliko Britanijo. Je gostujoča profesorica na London School of Economics, predava pa tudi na Benjamin N. Cardozo School of Law v New Yorku. V svojih analizah moderne družbe je poskušala iti do kraja, pisala o tiraniji izbire, o (per)verzijah ljubezni in sovraštva, o novem discipliniranju, o tesnobi, ki se ob tem poraja. Rdeča nit njenega opusa so nekako tudi ZDA kot avantgarda v razvoju modernega kapitalizma. Je to tudi svet, v smeri katerega gre Slovenija?
-
18. 12. 2015 | Mladina 51 | Politika
Da je bila ustanovitev slabe banke (DUTB) rop stoletja, smo doslej zgolj sumili, ta teden pa je s hišnimi preiskavami pri bivšem, prvem vodji slabe banke, zdaj poslancu SDS Andreju Širclju, ta sum dobil tudi uradno naravo. Kriminalisti sumijo, da je Andrej Šircelj pomagal »oropati« državno premoženje prek Švedske. Preiskovalna sodnica Deša Cener v odredbi za preiskavo seveda ne piše o kraji, ampak o sumu »pridobitve velike premoženjske koristi«, ki naj bi jo naklepoma pomagal pridobiti prav Šircelj. Pogodbe, za katere je bil v slabi banki odgovoren Šircelj, piše sodnica, naj bi bile »zgolj kulise za izčrpavanje premoženja RS«, uradni dokumenti naj bi bili ponarejeni oziroma antidatirani, Šircljevo delovanje pa »konspirativno«. Ni se mogoče ogniti vtisu, da je bila tudi ustanovitev slabe banke podobna nekemu drugemu projektu te stranke, namreč Patrii: v igri je spet Skandinavija, spet so tukaj »fiktivne« pogodbe, »tajni sestanki« in neformalni dogovori ter hitenje v trenutku, ko je drugo vlado Janeza Janše zamenjala vlada Alenke Bratušek.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Politika
Filozofinja Alenka Zupančič Žerdin (1966) je poleg Slavoja Žižka in Mladena Dolarja ena od članov »trojice« slovenske lacanovske šole – tega danes verjetno najpomembnejšega intelektualnega izvoznega produkta naše države. Doktorirala je na Université Paris VIII pri Alainu Badiouju in pri Žižku na ljubljanski Filozofski fakulteti. Danes je zaposlena na ZRC SAZU, kjer se ukvarja z glavnim vprašanjem Lacanove ali Freudove psihoanalize: s seksualnostjo. Intervju je nastal na podlagi pogovornega večera, ki smo ga z Zupančičevo imeli v Pritličju v Ljubljani.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Ekonomija
Ko gre Slovenec v trgovino, bo zelo verjetno zavil v Spar. Ta ima pač tukaj največji tržni delež, okrog 29 odstotkov. Kot pojasnjuje agrarni ekonomist Aleš Kuhar, je »to podjetje z vidika finančnega inženiringa zelo napredno. Ostanimo zgolj pri tem,« pravi. Ko namreč Slovenec v Sparu kupi solato, kruh, mesne in mlečne izdelke, se dobički ne zlivajo h končnim lastnikom slovenskega Spara, to je v Avstrijo, k družinam Drexler, Maier, Staudinger, Fuchs, Poppmeier, Landgraf, Mild ali Reisch, ampak sprva v davčno oazo Švico. Tam v kantonu St. Gallen domuje podjetje Aspiag Management AG, prvi lastnik Sparovih trgovin v Sloveniji.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Politika
SDS prijateljuje z deželo burk
Savdska Arabija je ena najbolj fundamentalističnih držav na svetu. Je edina, v kateri je najbolj konservativna verzija islama, t. i. vahabizem, tudi uradno priznana in državno sponzorirana religija. V praksi to ne pomeni le, da je v določenih mestih te države, kjer po ulicah patruljira religiozna policija, obvezna nošnja burke in nikaba, ampak tudi, da v tej državi zagovarjanje ateizma kaznujejo z javnim kamenjanjem do smrti in sekanjem glav.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Ekonomija
Prodaja Adria Tehnike poljskemu holdingu Linetech naj bi bila izredno uspešna. Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Marko Jazbec jo je komentiral z »izjemnim zadovoljstvom«, saj naj bi družba dobila lastnika, ki bo zagotavljal nadaljnji razvoj »ter bo vzdrževal dobre odnose z vsemi deležniki družbe«. A zgolj štirinajst dni po izraženem veselju in teden dni po nakazilu kupnine so poljski lastniki preko svojega predstavnika v Sloveniji, odvetniške pisarne Ilić in Partnerji, že začeli izvajati pritisk na zaposlene.
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Politika
Damir Avdić je eden izmed najprodornejših umetnikov. V Mladini smo pred dvema mesecema, pri recenziji njegovega zadnjega albuma Manjina, o njem zapisali, da gre za »enega največjih pesnikov« v glasbi z območja nekdanje Jugoslavije. Avdić je v zadnjem desetletju izdal štiri samostojne albume, napisal je tri romane, pesniško zbirko, monodramo in glasbo za najrazličnejše predstave. Poleg tega leta 1964 v Tuzli rojen Avdić že več kot šest let živi in ustvarja v Sloveniji. Sem ga je pripeljala ljubezen. Leta 2009 je spoznal slovensko igralko in pedagoginjo Barbaro Krajnc, se z njo poročil in se preselil v Ljubljano, kjer ima zdaj z njo dva otroka.
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Politika
Silva Mežnarić (1939) je verjetno ena izmed največjih poznavalk migracij z območja nekdanje Jugoslavije. V Sloveniji je že sredi osemdesetih let zaslovela z znamenito knjigo o »Bosancih«, ki je bila plod skoraj deset let trajajočih raziskav migracij, predvsem iz tedanje Bosne v Slovenijo. Mežanarićeva, sicer sociologinja, znanstvena svetnica iz zagrebškega Inštituta za migracije, se je v vseh teh letih selila med Zagrebom, Ljubljano, kjer je delala in živela 15 let, in ZDA, kjer je ravno tako predavala. Z njo smo se pogovarjali na srečanju ob 50-letnici Slovenskega sociološkega društva.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Ekonomija
Slovenski državni holding (SDH) je ta teden nepričakovano prodal Adrio Airways Tehniko. Podjetje s 55-letno tradicijo in z 205 zaposlenimi, ki se ukvarja s servisiranjem letal, je za približno dva milijona evrov kupila leta 2009 ustanovljena poljska družba Linetech holding. Iz SDH so sporočili, da je bil prodajni postopek »konkurenčen in transparenten« in da bo Adria Tehnika dobila »lastnika, ki bo podpiral njeno rast in nadaljnji razvoj ter ohranil njene ključne funkcije v Sloveniji«. Gre za standardne floskule, ki jih ob takšnih dogodkih SDH pogosto zapiše v sporočila za javnost. Ki pa predvsem v tem primeru še najmanj držijo.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Politika
Trije nemški ekonomisti, Manuel Funke, Moritz Schularick in Christoph Trebesch, so minuli teden objavili izsledke analize – vpliva finančnih kriz na vzpon skrajne desnice. Analizirali so več kot 100 večjih finančnih kriz in njihov učinek na več kot 800 volitev v 20 razvitih državah, od leta 1870 naprej. In seveda ugotovili, z veliko statistično verjetnostjo, da so finančne krize pravi agar za desničarske ideje.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Svet
Pred natanko tednom dni, 16. novembra, je bil ruski predsednik Vladimir Putin v Turčiji. Na zasedanju najmočnejših držav G20. Po vrhu, ki je potekal v luči terorističnega napada v Parizu, je Putin odgovarjal tudi na novinarska vprašanja o ruskem boju proti terorizmu. Povedal je nekaj, kar je nato prišlo na naslovne strani številnih časopisov: da se po ruskih informacijah Islamska država financira predvsem z nezakonitim trgovanjem z nafto in da denar k njim prihaja od skupaj 40 držav, tudi držav G20.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Politika
Na ministrstvu za javno upravo iščejo računalniško podjetje, ki naj bi prihodnja tri leta, predvidoma za okrog 11 milijonov evrov, vzdrževalo državno komunikacijsko infrastrukturo in uradnikom zagotavljajo prvo pomoč. To sicer ni nič posebnega – računalniška podjetja so uradnikom že doslej pomagala pri težavah z računalniki –, je pa tokrat zanimiv eksperimentalni način iskanja najboljšega ponudnika.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Politika
»Francija je v vojni,« je dejal francoski predsednik François Hollande, ki je teroristična dejanja v Parizu označil »za vojna dejanja«. ZDA so 11. septembra 2001 aktivirale 5. člen severnoatlantske pogodbe, Francija pa se je odločila za aktiviranje sedmega odstavka 42. člena pogodbe o EU o vzajemni obrambi, ki predvideva pomoč držav unije članici, ki je žrtev oboroženega napada. Člena sta si podobna, le da člen iz »ustave EU« omogoča širši nabor dejanj, ne zgolj vojaških, ampak recimo tudi ekonomskih.
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Politika
»TTIP« ali prostotrgovinski sporazumu o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, o katerem se evropska komisija pravkar pogaja z ZDA, je eden izmed najškodljivejših projektov za Slovenijo. Na ravni EU morda še obstajajo dileme, a prav nobenega dvoma ni več, da bo Sloveniji sporazum zgolj škodil. Pravzaprav je pri nas že težko najti uglednega strokovnjaka, od finančnikov do agrarnih ekonomistov, ki bi ga zagovarjal. Vse analize, tudi tista, ki jo je posebej za Slovenijo naročila vlada, so pokazale, da je sporazum za našo državo škodljiv.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Ekonomija
Preden potočimo solzo nad odstavljenim vodstvom Slovenskega državnega holdinga (SDH), nad Matejem Pircem in Matejem Runjakom, ki ju je minuli teden nadzorni svet domnevno tako grobo, nepričakovano, neargumentirano in nekorporativno zamenjal v trenutku, ko sta bila oba na dopustu in ko je bila pozornost slovenske javnosti usmerjena na Rigonce, se moramo spomniti, kako je bilo ob njunem prihodu. Ko sta prišla, bi moral njun šef postati dolgoletni vodja Slovenske odškodninske družbe (SOD) Tomaž Kuntarič. A ni. Kuntarič je zaradi nezadovoljstva odstopil. Ni bil edini. Malo prej so zaradi nezadovoljstva odstopili še člani akreditacijske komisije, strokovnjakinja za kadre dr. Alenka Stanič, vodja akreditacijske komisije iz časa Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), pa Arne Mislej in dr. Otmar Zorn, ki je bil pred tem predsednik nadzornega sveta SOD: »Odstopil sem zato, ker nisem hotel biti samo marioneta,« nam je dejal.
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Ekonomija
Izjava Finca Janneja Harjunpääja, projektnega menedžerja v slabi banki, ki za 80-odstotni delovni čas dobiva več kot 20 tisoč evrov na mesec, češ tega napora ne zmorem več, »najdite si svoje Che Guevare«, borce za svobodo – je ena izmed boljših ponazoritev vloge in položaja slabe banke v Sloveniji. Kdor misli, da je šlo za lapsus ali za neposrečeno primerjavo, morda izrečeno v trenutku duševne in telesne izčrpanosti, se hudo moti. Ne, Harjunpää je bil čisto trezen. Govoril je, kar govori tudi slovensko združenje Svetilnik, »društvo za promocijo svobode«, torej skupina slovenskih neoliberalcev, ki promovira lestvico »ekonomske svobode«. Govoril je, kar govorijo tudi številne izdatno financirane mednarodne organizacije, ki promovirajo sodobni liberalizem. Govoril je isti jezik, kot ga govorijo tisti, ki poudarjajo potrebo po »odpiranju« Slovenije v svet, ki poudarjajo potrebo po strpnejšem odnosu do (teh) tujcev, do mednarodnih tujih naložb in podobno.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Politika
Kdo so begunci? Najbolj znan odgovor na to vprašanje je dala Hannah Arendt. Filozofinja, Judinja in tudi sama begunka. Arendtovo je zanimalo, zakaj je bilo 20. stoletje čas, ko je zaradi človekovega nasilja umrlo največ ljudi v zgodovini. O tem je napisala tudi esej Mi, begunci. Tako pravi: »Za začetek, ne želimo, da bi nas imenovali begunci.« Želimo biti spet ljudje, in če je treba, smo lahko tudi 150-odstotni Nemci, 150-odstotni Francozi ali 150-odstotni Američani. Želimo ponovno zgraditi svoja življenja. Zato moramo biti močni in polni upanja. Zato kažemo optimizem, da bomo lahko nekje začeli spet znova. A v tem optimističnem, hvaležnem in ljubeznivem ozračju, v tem begunskem položaju ljudi, iztrganih iz svojega sveta, ostaja še nekaj drugega, dodatnega, nenavadnega, je opazila.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Politika
Minuli teden je v slovenskem prevodu izšla knjiga francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja Kapital v 21. stoletju. Piketty je v njej seveda pisal o naraščanju neenakosti v svetu, o tem, da je ta vse bolj nevzdržna, da postaja podedovano bogastvo vse pomembnejše, da postajajo uspehi posameznikov, torej lastno delo, vse manj vredno in vse bolj nesmiselno. Da tisto, kar učijo v šolah – uči se in uspelo ti bo – drži vse manj. To je sicer že dlje časa očitno, a Piketty je šel še korak naprej. V svoji študiji je pokazal, da novi »rentniki« ali nova elita danes niso več klasični kapitalisti, ki bogastvo dedujejo, ampak finančniki ter bančniki, predvsem izvršni direktorji, ki si znotraj svoje »družine« pomagajo tako kot nekoč klasični kapitalisti.
