Borut Mekina
-
20. 1. 2011 | Mladina 3
Dr. Gáspár Miklos Tamás: "Ja, sem razočaran in zagrenjen, tudi jaz."
Filozof Dr. G. M. Tamás, v komunizmu znan madžarski disident, kasneje ustanovitelj liberalne stranke, je sredi devetdesetih let politiko razočaran zapustil. Danes je na Madžarskem eden od intelektualcev, ki jih oblasti najbolj napadajo. Še vedno je član Madžarske akademije znanosti in umetnosti, saj je njegovo razrešitev začasno odložila peticija. Pogovor z njim smo opravili v Budimpešti, na dan demonstracij proti desni vladi Viktorja Orbána, ki je v zgolj osmih mesecih reformirala državo. Sedaj so na Madžarskem mediji pod državnim nadzorom, umetniki morajo spoštovati politične direktive, prejemniki socialne pomoči morajo živeti v urejenih razmerah, v javnih zgradbah pa visi razglas Orbánove stranke Fidesz, ki z dvotretjinsko večino uvaja, kot piše, “revolucijo”, utemeljeno na novem redu in disciplini.
-
Na zadnjem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje financiranje brezplačnikov, je Marjan Novak, bivši direktor podjetja Media Polis, prostodušno priznal, da so stranki SDS v času parlamentarne kampanje 2008 posodili denar; po poročanju Dela skupaj 120 tisoč evrov. A čeprav je Novak na odprtem delu zaslišanja trdil, »da ta politična stranka ni bila sposobna poravnati vseh stroškov v...
-
13. 1. 2011 | Mladina 2
Jelinčiču je hišo prenavljal SCT
Na novembrskem zaslišanju Ivana Zidarja pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s kartelnim dogovarjanjem gradbincev, je z vprašanji in pripombami izstopal poslanec SNS Zmago Jelinčič. Drugi so Zidarja spraševali o kartelnih dogovorih, o oškodovanju države ali o menedžerskem odkupu SCT-ja, Jelinčič pa je želel razpravljati o SCT-jevih konkurentih.
-
Namesto da se slovenska levica in desnica ob 20. obletnici plebiscita sprašujeta o tem, kako naprej po krizi in kako premagati politično razcepljenost v državi, bi se lahko v iskanju vizije zgledovali po Madžarski, ki je to vprašanje rešila hitro in učinkovito. Vse madžarske javne institucije so morale v zadnjih mesecih po sklepu vlade, ki sama sebe imenuje vlado »nacionalne enotnosti«, izobesiti prvo...
-
Kadar podjetja delavcem izplačujejo dodatne stimulacije, različne nagrade za resno ali izredno delovno uspešnost, 13. plače ali božičnice, je to seveda pohvalno ravnanje, vredno vsega spoštovanja. So pa občutki malce bolj mešani, če takšne nagrade izplačujejo direktorji v tujem imenu. Denimo šefi podjetij v državni lasti, ki jim uspešnost zagotavlja monopolni položaj, ali celo javni zavodi, ki se posredno ali...
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Bivši direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik je postal lokalni junak. Delavci v nekaterih drugih bližnjih podjetjih svoje nadrejene zaklepajo v pisarne in jih rišejo v ikonografiji Adolfa Hitlerja, zgodba o Rotniku pa je spominjala na čase socialističnega samoupravljanja, komun in barikad. Le kateri direktor pa se danes še lahko nadeja, da bodo za njegovo delovno mesto štrajkali zaposleni? Pa ne le zaposleni.
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Gledalcem, ki so spremljali desetminutni prispevek RTV Slovenija, vklop v živo izpred hiše Simone Dimic, o njeni kopalnici, bazenu in vhodnih vratih, je moralo biti takoj jasno, da gre za hudo svinjarijo. Konec koncev je vest o tem, da je nekdanji predsednik vlade Janez Janša obtožen korupcije, trajala malce več kot minuto. Afera Dimic pa je zasenčila vse še tako pomembne razprave o pokojninski in zdravstveni...
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Modreci slovenskega naroda France Bučar, Boris Pahor in Tine Hribar so združili svoje intelektualne moči in pred referendumom o arbitražnem sporazumu v anale slovenske psihoanalize dodali nekaj novih ugotovitev o stanju in razmerah tukaj in zdaj. Politično najodmevnejša je bila tista Hribarjeva, češ da je arbitražni sporazum »akt kolaboracije s sovražnikom«, s katerim je vsebinsko in tudi po formi...
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Se prav piše Branka Zobec Hrastar ali Branka »Zlobec« Hrastar? Ta gospa, rojena leta 1962, je po eni od razlag resnično zla. Zla na kvadrat. Je nekakšna mešanica udbomafijskega osebnega maščevanja in državljanske vojne. Bivši predsednik vlade Janez Janša je na primer ugotovil, da je Hrastarjeva obtožni predlog v zadevi Patria proti njemu vložila iz maščevanja, ker je žena nekdanjega pripadnika Udbe, ki...
-
16. 12. 2010 | Mladina 50
Verjamete lokalni civilni iniciativi? Kdo stoji za njo? Verjamete odvetnikom, da zgolj branijo pravno državo? Kaj pa županom, ki najemajo svetovalna podjetja? Celo zunanje PR-službe? In državnim podjetjem, ki sklepajo nikoli dovolj pojasnjene pogodbe o izvajanju komunikacijskih aktivnosti? Verjamete sindikatom, ko protestirajo za svojega direktorja? Verjamete, da smo patrie kupili zaradi naših vojakov? In da je...
-
9. 12. 2010 | Mladina 49
Je v krizi Zares, ki je na slovensko politično prizorišče prišel s sloganom nove politike? Je v krizi koalicijska politika? So v prostem padu kar vse politične stranke, celo državne ustanove? Se je začel »reset« Slovenije? Delček te zgodbe se je v zadnjih dveh tednih zavrtel okrog usode bivše vodje poslanske skupine Zares Cvete Zalokar Oražem, ki se je odločila za drznejšo držo - kar ni ravno v navadi pri poslancih, katerih kariera je v Sloveniji v rokah strankarskega aparata. Zaradi razhajanj glede projekta TEŠ 6 in afere Ultra je konec novembra napovedala, da razmišlja celo o odhodu iz politike. No, po štirinajstdnevnih pogovorih je Oražmova sicer odstopila kot vodja poslanske skupine, ostaja pa poslanka. Kaj se je torej zgodilo v zakulisju?
-
2. 12. 2010 | Mladina 48 | Politika
Dr. Johann Podolsky: "Ko ukradeš 153 milijonov evrov in dobiš leto dni pogojno"
Če je letina dobra, se v nemški proračun na leto steče tudi do pol milijarde evrov, ki so bili prej last kriminalcev. Nemška mreža uradov za zaseg premoženja nezakonitega izvora je inovacija, ki se resnično splača. Strokovnjake s tega področja zaposlujejo v vseh zveznih deželah. Samo v Baden-Württembergu dela več kot sto finančnih strokovnjakov - konfiskatorjev. A ne gre le za denar. V prostorih kriminalistične policije v Stuttgartu si policisti pri preučevanju kaznivih dejanj pomagajo s skrajno sofisticiranim računalniškim sistemom.
-
2. 12. 2010 | Mladina 48
212 Vegradov, pa nobenega krivca
Poleg tega, da je Vegradovo vodstvo uničevalo dokumentacijo in zavajalo delavce in državo, naj bi bilo nekaj milijonov evrov poslalo tudi v evropsko davčno off-shore oazo v Liechtenstein. Seveda ne z navadnim nakazilom, kot to delamo državljani, ampak malce bolj zvito, s preprodajo podjetij prek daljne Paname, so nedavno objavili slovenski mediji.
-
2. 12. 2010 | Mladina 48 | Politika
Razlogov, zaradi katerih bi Slovenija morala sprejeti enega, dva, celo tri zapornike iz Guantanama, je veliko. In to utemeljenih in resnih razlogov. Vzemimo verjetno najpomembnejšega, sistemskega: Visoki komisariat OZN za begunce (UNHCR) naši državi že več let očita nesolidarnost z mednarodno skupnostjo, celo negostoljubnost. V UNHCR vsako leto izračunajo odstotek pozitivno rešenih azilnih vlog.
-
18. 11. 2010 | Mladina 46
Darja Radić: "Zadeve je treba postaviti v širši kontekst."
Darja Radić je železna lady. Ne zato, ker prihaja z Jesenic, ampak zato, ker sedi na vrhu resorja, ki se ji podira pod nogami. Večino svoje kariere, potem ko je konec osemdesetih diplomirala iz ekonomije, je posvetila turizmu. Na vrh ministrstva za gospodarstvo pa se je povzpela po odhodu Mateja Lahovnika. Od tedaj nima pretirane sreče. Namesto dopusta se ji je poleti zgodil Prevent, nato Vegrad, zdaj energetika, kjer tudi znotraj stranke Zares, katere podpredsednica je, nima enotne podpore. Z Darjo Radić smo se pogovarjali dan za tem, ko je nadzorni svet šoštanjske termoelektrarne zamenjal direktorja TEŠ Uroša Rotnika.
-
18. 11. 2010 | Mladina 46
Slovenija naj bi leta 2015 dobila ogromen 600-megavatni blok številka 6, ki bo do leta 2054 pokuril ves lignit v Velenju. Morda celo tistega pod Šoštanjem. Sprva je bilo načrtovano, da bi gradili manjši, 400-megavatni blok za okrog 600 milijonov evrov. Ker so pogodbo podpisali ob najbolj nemogočem času in ker so tudi povečali razsežnosti bloka, se je cena dvignila na 1,2 milijarde evrov.
-
11. 11. 2010 | Mladina 45
Dr. Goran Klemenčič, novi šef protikorupcijske komisije
Leto in pol je bil državni sekretar na notranjem ministrstvu, pred tem predavatelj na Fakulteti za varnostne vede. Je strokovnjak za kazensko pravo in človekove pravice, lahko se pohvali s študijem na Harvardu in z bogatimi mednarodnimi svetovalnimi izkušnjami. Dr. Goran Klemenčič, novi šef protikorupcijske komisije, obljublja, da bo po novem komisija na čelu falange institucij, ki se borijo proti korupciji.
-
4. 11. 2010 | Mladina 44
Dr. Bojan Pretnar, varuh intelektualnih pravic
Ko gre za patente, za zaščito t. i. avtorskih, intelektualnih pravic, v Sloveniji verjetno ni večjega strokovnjaka od dr. Bojana Pretnarja. Svojo pot je začel v sedemdesetih, v Iskrinem razvojnem inštitutu, ko je to podjetje še zaposlovalo 30 tisoč ljudi. Nato je odšel za 10 let v Nairobi, kjer je bil predstavnik tedanje Ljubljanske banke. Po vrnitvi v Slovenijo je postavil na noge slovenski Urad za intelektualno lastnino in vodil pogajanja z EU na tem področju. Preden je odšel v WIPO, Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino, je za seboj pustil nekaj pomembnih »diplomatskih« zmag. Med drugim je zaščitil tudi lipicance.
-
4. 11. 2010 | Mladina 44 | Politika
Kako mirno spijo glavni akterji zaključnega dela slovenske tranzicije? Denimo Igor Bavčar, ki so mu kriminalisti na računu v NLB našli 2,4 milijona evrov depozita, kar je več od seštevka vseh njegovih bruto prejemkov med junijem 2002 in majem 2009, ko je vodil Istrabenz? Kako mirno spi Boško Šrot, ki je s svojimi potezami spravil na rob Pivovarno Laško? Pa Ivan Zidar, ki je privatiziral nekoč največje slovensko...
-
21. 10. 2010 | Mladina 42
Elektrotrg: Konkurenca dveh zarot
Ustaljena in v javnosti že kar dobro uveljavljena interpretacija slovenske elektroenergetske srenje si pomaga z delitvijo države na lobije in druge interesne klike, ki speljujejo vodo na svoj mlin. Obstajal naj bi šaleški lobi, posavski lobi, celo jedrski lobi in na drugi strani »lignitna konkurenca«, če ne že kakšen Klub 8 (podatke o tem klubu še zbiramo, op. a.), da vpliva t. i.
-
14. 10. 2010 | Mladina 41
Minutna rezerva, terciarna energija, trapezna in pasovna energija, teravati in megajouli na uro. Razmere v slovenski elektroenergetiki so bile slovenski javnosti vedno zakrite s tančico skrivnosti. Prekupčevanje s t. i. manjšinskimi deleži hidroelektrarn, polnjenje nekakšne certifikatne luknje in spet združevanje in razdruževanje stebrov smo praviloma spregledali.
-
14. 10. 2010 | Mladina 41 | Politika
> Ne.
-
7. 10. 2010 | Mladina 40
Minuli teden smo bili ob stečaju Vegrada priča prvi stopnji podjetniškega cinizma. Pred delavci, ki že pet mesecev niso dobili plače, je izginjala dokumentacija, izgubljali so se žigi, velenjsko sodišče pa si je vzelo skoraj ves zakonsko določen čas za odločitev o že tako ali tako prepoznem stečaju. A obstaja še druga stopnja podjetniškega cinizma, ko se menedžerji, ki sprva podjetje izčrpajo, ga pahnejo v stečaj,...
-
30. 9. 2010 | Mladina 39
Tudi cerkveni denar za brezplačnike SDS
Se še spomnite »ekskluzivnega« intervjuja s predsednikom vlade Janezom Janšo za pomursko televizijo TV Idea - Kanal 10, teden dni pred državnozborskimi volitvami leta 2008? Novinarka in odgovorna urednica te »Pomurske televizije s statusom posebnega pomena«, ki je za svoj program dobivala tudi državno pomoč, je tedaj Janši postavila nekaj simpatičnih vprašanj, sicer nevrednih novinarskega...
-
23. 9. 2010 | Mladina 38
Če je v Ljubljani favorit za župana Zoran Janković, je to v drugem največjem mestu Franc Kangler. Za seboj ima precej dinamičen mandat in verjetno se ga je tudi upravičeno prijel vzdevek, da je mariborski šerif. Konec koncev Kangler povsem odkrito priznava, da rad pomaga svojim prijateljem in se izogiba javnim razpisom. Zaradi očitkov se je znašel tudi v policijski preiskavi, pregled poslovanja občine pa zaradi množice pobud že kar precej časa pregleduje računsko sodišče. Epiloga še ni, toda Kangler tudi v tem intervjuju pojasnjuje, da so ga pri vseh odločitvah vodili višji cilji. Sam, pravi, ni obogatel, nima jahte, ampak gumenjaka s 150 konji, na počitnice pa hodi na Hrvaško v kamp, tako kot večina Mariborčanov.
-
16. 9. 2010 | Mladina 37
Zaradi spremenjenega zakona o gospodarskih družbah so morala podjetja letos prvič razkriti prejemke posameznih članov uprav. Mnoga med njimi so to zaradi transparentnega poslovanja počela že doslej, mnoga pa so podatke skrivala. V največjem gradbenem podjetju v državi, v SCT-ju denimo, doslej nikoli niso razkrili, kakšno plačo prejema njihov prvi človek, Ivan Zidar.
-
9. 9. 2010 | Mladina 36
Sodni epilog afere Patria je seveda pomemben za politično higieno v Sloveniji. A ravno tako je pomembna druga dimenzija korupcijske zgodbe, odgovor na vprašanje, ali so slovenski preiskovalni organi sposobni spoprijeti se s klientelizmom na najvišji državni ravni. V prvi oddaji Pogledi Slovenije se je med predsednikom protikorupcijske komisije Dragom Kosom in obtoženim Janezom Janšo glede tega razvila zanimiva...
-
2. 9. 2010 | Mladina 35
Po objavi dela izsledkov mednarodne preiskave so štirje od petih obtoženih zadnji teden zanikali vsakršno udeležbo pri t. i. aferi Patria. Tudi Janez Janša. Toda dokumenti iz preiskave v zadevi Patria, ki jih objavljamo v nadaljevanju, kažejo, da je Janša vseskozi spremljal lobiranja in dogovarjanja o neupravičenih darilih, vedel je za favoriziranje Patrie, bil je glavni strateg, operativno pa je projekt vodil...
-
26. 8. 2010 | Mladina 34
Prvega septembra 2005 proti večeru sta se Patrijin predstavnik za Slovenijo Reijo Niittynen in njegov avstrijski svetovalec Hans Wolfgang Riedl v avtu skupaj peljala proti Dunaju. Za njima je bil pomemben sestanek na sedežu Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) pri »dr. Z«-ju, Jožetu Zagožnu, tedaj vodji HSE, sicer pa vplivnem članu SDS.
-
19. 8. 2010 | Mladina 33
Dr. Klemen Grošelj, obramboslovec
Pretežno da. Vendar je Slovenija sedaj prvič v položaju, ko bi lahko njene enote sodelovale v operacijah, ki so bližje bojevanju ali vojskovanju kot pa stabilizacijskemu delovanju ali mirovni misiji. Tudi v zunanji politiki država še zmeraj sledi tem načelom, zapisanim v ustavi. Spomnimo se samo različnih razoroževalnih pobud, ki smo se jim pridružili, od prepovedi protipehotnih min do prepovedi kasetnega streliva.