Borut Mekina
-
10. 9. 2009 | Mladina 36 | Politika
Predstavljajte si življenje v Latviji. Zgodbe iz njihovega proračunskega vsakdana se že zapisujejo v anale aktualne svetovne krize kot ilustracija. Potem ko so zdravstveni proračun zaradi gospodarske krize skrčili za četrtino, so prejšnji mesec iz največje bolnišnice v Rigi, ki na leto sprejme okrog 16 tisoč pacientov, sporočili, da imajo do konca leta denarja le še za 10 urgentnih posegov na dan.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35
Stanje je dolgoročno nevzdržno
> Zanesljivo nisem preveč zgovoren človek za finančnega ministra. Niti nisem človek, ki bi kakorkoli preveč govoril, v smislu, da bi razkril nekaj, česar ne bi smel razkriti. V svojem dolgem profesionalnem obdobju sem bil med drugim direktor inštituta in predsednik strokovnega sveta za zavarovalni nadzor. Bil sem torej regulator zavarovalništva. In v tej karieri doslej nisem ničesar razkril.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35
Če bi osebnostno analizo Franceta Križaniča, ki jo je po njegovem zadnjem spodrsljaju pri dohodninski reformi predstavil predsednik vlade Borut Pahor, vzeli zares, bi morali ugotoviti, da državo vodi res zanimiva druščina. Nekakšna skrivna loža neiskrenih politikantov, v katero se Križanič ne more zares sproščeno vključiti. Prosto po Pahorju je namreč on » zelo pošten in odkrit človek, je zelo iskren...
-
13. 8. 2009 | Mladina 32 | Svet
Dr. Sandra Švaljek, direktorica zagrebškega Ekonomskega inštituta
Dr. Sandra Švaljek vodi ugledni zagrebški Ekonomski inštitut, je podpredsednica vladnega Ekonomskega sveta, zunanja sodelavka zagrebške Ekonomske fakultete in članica sveta Hrvaške narodne banke. Z drugimi besedami, dr. Sandra Švaljek je na Hrvaškem ekonomska avtoriteta, pooseblja pa tudi boj proti posledicam svetovne gospodarske krize, s katero se je zadnje leto v različnih funkcijah intenzivno ukvarjala. Svetovala je vladi, pisala protikrizni program, predlagala znižanje plač v javnem sektorju... A politika je ni upoštevala. Vse dokler tudi javnost na Hrvaškem ni začela govoriti o bankrotu države.
-
30. 7. 2009 | Mladina 30
Kdo je Pierpaolo Cerani? To so se v ponedeljek, torek in sredo spraševali v slovenskih gospodarskih in političnih krogih. Njegovo ozadje so poskušali razvozlati novinarji. Iz italijanskih poslovnih knjig smo lahko izbrskali, da 47-letni Pierpaolo Cerani, »upravitelj« podjetja »Splošna Iniciativa 96«, po italijansko »Iniziative Generali 96« s sedežem v Trstu, trenutno živi v...
-
30. 7. 2009 | Mladina 30
Šrot in Zorko na obisk k Lahovniku
> Možna sta dva scenarija. Pri prvem gre ponovno za nekega novega, slamnatega lastnika. Podobno, kar je bila na začetku Danijela Rakovič, le da je tokrat to nekdo z italijanskim potnim listom. Druga možnost pa je, da poskuša Šrot za svoj delež iztržiti največ, kolikor je to v sedanji situaciji, ko je znano, da je Infond Holding v precejšnjih težavah, sploh mogoče. Zame je ve...
-
23. 7. 2009 | Mladina 29
V pravni državi politiki ne pritiskajo na tožilce, meni Barbara Brezigar, vrhovna državna tožilka, ki ne dovoli, da bi ji kdo gledal pod prste. Še celo člani notranjepolitičnega parlamentarnega odbora, ki vsako leto delo tožilcev preverjajo ob sprejetju letnega poročila, ji ne smejo dihati za ovratnik. Poslansko vprašanje iz Zaresa, zakaj je tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo zoper finskega novinarja Magnusa...
-
16. 7. 2009 | Mladina 28
Leta 2008 je bila brezposelnost najnižja v zadnjih 15 letih. To je bil čas hiperbolične gospodarske rasti, ko so podjetja v Sloveniji že drugo leto zapored prikazovala ogromne dobičke. Čeprav bi lahko sklepali, da so bile razmere za zaposlene idealne, takšne, kot si jih danes lahko samo želimo, je sodeč po zadnjem poročilu varuhinje človekovih pravic ta teza zmotna.
-
9. 7. 2009 | Mladina 27
Dr. Vesna Vuk Godina, socialna in kulturna antropologinja
Pravzaprav je pogovor z njo vedno terapevtski. Kot prava antropologinja zna namreč podreti zakoličene predstave o normalnosti. Če jo opišemo kar z njenimi lastnimi besedami: Pojav Vesne V. Godina je za »slovenčke« funkcionalno koristen. In zato bo škoda, če bo zares zapustila našo deželico.
-
2. 7. 2009 | Mladina 26
Domobranc88, Sturmfuhrer, UltraPatriot, SS Totenkopf, Svarog88, BornToBeWhite, Kamerad88/14. To so vzdevki nekaterih najaktivnejših slovenskih neonacistov. Številke ob njihovih imenih imajo ravno tako posebno sporočilno vrednost. 88 pomeni denimo Heil Hitler, 14, ki zaznamuje prvo in četrto črko abecede, pa Adolf Hitler. Kdo so ti zamaskirani »strahopetci«, kakor so jih ob zadnjih nasilnih izbruhih, od...
-
25. 6. 2009 | Mladina 25
»V prihodnje boste lahko sledili praksi, ki bo drugačna, to vam zagotavljam, ker je to stvar, na kateri stoji ali pade nova politika nove vlade, nova paradigma. Za njo stojim. Za njo stojijo tudi moje ministrice in ministri.« To so bile letos januarja besede Boruta Pahorja, s katerimi je po prvih težavah napovedal novo kadrovsko politiko.
-
18. 6. 2009 | Mladina 24
Ko so Socialni demokrati Gregorju Golobiču pred parlamentarnimi volitvami očitali, češ da jim jemlje glasove in »objektivno dela za Janšo«, jim je pojasnil, » da obstaja skupina volivcev, ki ne kupijo tega - ali Pahor ali Janša. Ne marajo Janše in jih ne navdušuje Pahor. Ti volivci pa so lahko odločilni«. Zamenjava Janeza Janše je sicer nujen pogoj, da v Sloveniji doživimo spremembe, ni...
-
4. 6. 2009 | Mladina 22
Janez Janša je pretekli teden zagrozil s kar tremi referendumi. Z referendumom o vinjetah, ker naj bi vlada popustila pritiskom Bruslja na škodo slovenskih voznikov. Z referendumom o jamstvenih shemah, ker naj bi vlada pod določenimi pogoji dovoljevala državno kreditiranje tajkunov. In z referendumom na temo zakona o policiji, zaradi političnega kadrovanja v policiji in domnevne širitve policijskih pooblastil.
-
28. 5. 2009 | Mladina 21
Uradnemu programu reševanja gospodarskih razmer se je pridružil še »konkurenčni« program SDS. S sloganom »Slovenija zmore več« SDS vlado obtožuje, da bo državo s prepočasnim delovanjem pahnila v razvojni zaostanek. Toda težava, ki jo ima SDS, je še vedno preteklost. Dejstvo je, da se je Slovenija v mandatu prejšnje vlade naglo zadolžila in sprejela nekatere ukrepe, ki so bili za čas...
-
14. 5. 2009 | Mladina 19
Žarko Puhovski, politični filozof
Dr. Žarko Puhovski je eden najuglednejših hrvaških intelektualcev, ki ima za seboj bogato akademsko kariero z vsem, kar sodi k njej. V zadnjih petnajstih letih polpretekle zgodovine je postal še najbolj znan kot vodja Helsinškega odbora, “Sorosevega združenja za demontažo države”, kot so ga poimenovali v domovinskem delu hrvaške politične sfere. V tem času se je s terensko metodo dela ukvarjal z vprašanjem nacionalizma in s popisom civilnih žrtev vojne. Nedavno je državo pred haaškim sodiščem obtožil celo etničnega čiščenja. Sedaj je profesor politične filozofije na filozofski fakulteti, ki smo jo obiskali sredi študentske blokade zaradi zahtev po brezplačnem študiju, ki traja že nekaj tednov.
-
13. 5. 2009 | Mladina 18
V zakulisni diplomaciji je Slovenijo v zadnjih mesecih obiskalo več višjih državnih uradnikov, predstavnikov tako imenovanih think-tankov in najetih svetovalcev. Srečali so se s predstavniki civilne družbe, s slovenskimi profesorji ali raziskovalci, s parlamentarci in novinarji. Nekatere je najela Slovenija, druge morda Hrvaška, tretje kakšna evropska država, ki si je hotela razjasniti sliko.
-
23. 4. 2009 | Mladina 16
Kar je dobro za Mercator, je dobro za Slovenijo
> Mercator je gotovo družbeno odgovorno podjetje. Mi zelo veliko vlagamo v širše družbeno okolje. Lani smo podprli več kot 1800 različnih humanitarnih, športnih, kulturnih in znanstvenih projektov in se zavedamo, da moramo v okolje, s katerim sodelujemo, tudi vlagati. Tega ne počnemo le v Sloveniji, ampak v širši regiji, kjer smo prisotni.
-
23. 4. 2009 | Mladina 16
V napeti drami o podaljšanju 150-milijonskega kredita Pivovarni Laško za znani nakup Mercatorja je vlogo zaščitnika nacionalnega interesa zaigral predsednik uprave NLB Draško Veselinovič. » Kar je dobro za NLB, je dobro za Slovenijo,« je dejal, kot da je še vedno politik, izvoljeni predstavnik ljudstva, poslanec LDS. Dejanski politik Borut Pahor, ki je očitno Veselinoviča v dogovoru z LDS politično...
-
16. 4. 2009 | Mladina 15
Prvi osebni stečaj, ki ga je oktobra zaznala agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je bil uveden za Andreja Kanduča iz Dravograda. Kanduč, z minimalno plačo zaposlen v računovodskem servisu IKS iz Slovenj Gradca, nima ne premičnega ne nepremičnega premoženja, ki bi ga še bilo mogoče zaseči. Nato je prišel na vrsto brezposelni Franc Klančišar, ravno tako brez premoženja, katerega edini dohodek je...
-
9. 4. 2009 | Mladina 14
Zakaj je treba obdavčiti bogate? Iz enega samega razloga: ker pomenijo v času finančne krize, ko naj bi se država na debelo in na dolgo zadolževala, lep in jasno razviden vir nujno potrebnih javnih sredstev. So kot mokra krpa, ki jo moramo vzeti v roke. Se vam zdi ta argument preveč plehek ali naiven? Bi morali za ožetje njihovega premoženja najti kakšno bolj sofisticirano, morda celo teoretično razlago? Morda.
-
2. 4. 2009 | Mladina 13
Maribor 1993. V mestu, ki je nekoč slovelo kot drugo največje industrijsko središče v Jugoslaviji, se je skorajda čez noč brezposelnost dvignila na 20 odstotkov, ponekod, denimo v občini Lenart, pa je bila brezposelna celo večina občanov. Velika podjetja z nekaj tisoč zaposlenimi so propadala eno za drugim. TAM, Metalna, TVT Boris Kidrič. Recesija je iz mesta v nekaj letih po osamosvojitvi izbrisala vso tekstilno...
-
26. 3. 2009 | Mladina 12
Ameriško javnost je presenetila novica, da je njihova največja zavarovalnica AIG (American International Group) svojim menedžerjem izplačala visoke nagrade. Med drugim je denimo uprava porabila skoraj pol milijona dolarjev za savne, bankete in igranje golfa ter za drago lovsko avanturo (ta je stala 86 tisoč dolarjev). Javnost se ni toliko zgražala nad visokimi nagradami v trenutku globalne recesije kot nad tem, da...
-
19. 3. 2009 | Mladina 11
Hannes Swoboda, evropski poslanec, poročevalec za Hrvaško in mediator
Hannes Swoboda je član Evropskega parlamenta že od leta 1996, kar pomeni, da je proces širitve EU, tudi kot podpredsednik delegacije parlamenta za odnose z jugovzhodno Evropo, spremljal v živo. Zaradi tega je postal tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško. To pomeni, da je sam eden izmed tistih v aktualnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, ki lahko rešitev zaplete ali pa odplete. V Sloveniji, če beremo nekatere pobude nacionalističnih združenj, ga imajo za »hrvaškega lobista«. Tudi sam priznava, da je večina elektronske pošte iz Slovenije precej kritična. V intervjuju pojasnjuje, zakaj je takšen vtis napačen.
-
12. 3. 2009 | Mladina 10
Smo ga rezali na debelo, bomo piskali bolj tanko
Ko je Borut Pahor konec novembra s parlamentarnega govorniškega odra ljudstvo prvič nagovoril v vlogi predsednika vlade, je, kot že tolikokrat v predvolilni kampanji, obljubil predvsem znoj, kri in solze. Poleg omenjanja zloveščih razmer, v katerih naj bi se zaradi poslabšanega makroekonomskega položaja znašla Slovenija, pa je Pahor tedaj razpravljal še o krivdi in odgovornosti.
-
5. 3. 2009 | Mladina 9
Kateri nacionalizem je primitivnejši, slovenski ali hrvaški? Žarko Puhovski, dolgoletni prvi vodja hrvaškega Helsinškega monitorja, sicer pa profesor politične filozofije na zagrebški filozofski fakulteti, ima o tem svojo teorijo. Hrvaški nacionalizem, tudi srbski ali bosanski, je bil na začetku seveda primitivnejši od slovenskega. » Hrvati so ubijali s puškami, enako Srbi in Bosanci.
-
5. 3. 2009 | Mladina 9
Slovenski vojaki so se nedavno z raketnimi sistemi Roland udeležili bojnega streljanja na vojaškem poligonu v Grčiji, na Kreti. Oktobra 2008 so se vaje zveze Nato poleg njih udeležili še pripadniki madžarske in nemške vojske. Slovenski vojaki so na »približno pet kilometrov oddaljene tarče s sistemom Roland izstrelili 15 raket in uspešno uničili devet ciljev,« smo prebrali v reviji Slovenska vojska.
-
19. 2. 2009 | Mladina 7
Lani je ostalo v Muri brez dela 300 ljudi, januarja jih je tovarno zapustilo še 50, letos pa naj bi se skupno število odpuščenih povečalo na kar 676 delavcev. Zgodba je znana. Problem ni omejen zgolj na eno podjetje, ampak kar na celotno regijo, ki s podjetjem »diha«. Manj znano pa je, da je mogoče na račun tako imenovanega nujnega prestrukturiranja, krčenja podjetja ali celo odpuščanja tudi odlično...
-
12. 2. 2009 | Mladina 6
» Poglej, kaj vse so mi dali,« potoži neki državni sekretar pred vhodom v ministrstvo. Ko je prišel prvi dan v službo, je s seboj prinesel svoj računalnik. Mislil je, da ga bo uporabljal, pa so mu dali novega. Tudi s svojim mobilnim telefonom je bil povsem zadovoljen. Pa so mu ga na ministrstvu zamenjali s tako imenovanim » ročnim računalnikom «.
-
5. 2. 2009 | Mladina 5
Dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega in pomorskega prava
Dr. Mirjam Škrk si je privoščila kratek oddih. Odkar je leta 1998 postala ustavna sodnica, se z že skoraj večnim vprašanjem morske meje med Slovenijo in Hrvaško ni ukvarjala. Pred tem pa je sodelovala pri skoraj vseh strokovnih forumih, ki so obstajali na to temo. Bila je članica pogajalske skupine, ki se je pogajala o nasledstvu nekdanje SFRJ, članica ekspertne skupine za pogajanja o državni meji med Slovenijo in Hrvaško, bila je arbiter Sodišča za spravo in arbitražo OVSE in (nadomestna) članica biroja tega sodišča, ki ga je ustanovil Robert Badinter. Škrkova, sicer predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, se zdaj vrača. Nedavno je spet sedla v klopi slovenskega dela slovensko-hrvaške mešane skupine strokovnjakov, katerih namen je bil ugotoviti, ali vprašanje lahko reši kdo drug, denimo haaško sodišče.
-
29. 1. 2009 | Mladina 4
Aktualni premierov svetovalec Dimitrij Rupel, eden od idejnih tvorcev slovenske blokade vstopanja Hrvaške v EU, je pred dvema letoma na RTVS precej ilustrativno opisal bistvo slovensko-hrvaškega antagonizma: » Hrvati črtijo Kacina enako, kot črtijo mene, gospoda Podobnika in našega predsednika vlade. Oni imajo neko hrvaško nacionalistično politiko in vsi Slovenci so za njih enaki.
