Borut Mekina
-
4. 3. 2010 | Mladina 9
Najprej diskvalifikacija, potem likvidacija
»Opozicija,« piše Janša v svojem zadnjem blogu na spletni strani SDS, »je v tej shemi ponovno uvrščena na raven razrednega sovražnika. Proti temu pa so dovoljena vsa sredstva. Najprej diskvalifikacija, nato pa likvidacija, če je treba, tudi fizična. Včasih so oblastniki svoje dosegli že z dovolj grobim oblatenjem disidentov, za ostalo so poskrbeli naščuvani posamezniki ali skupine.
-
25. 2. 2010 | Mladina 8
Ni razlogov za dodatno zaposlovanje vojakov
> Že ko smo na vladi oblikovali skupni kadrovski načrt - spomnite se posnetka, ki je bil objavljen -, smo hoteli ustaviti rast zaposlovanja. Ministrstvo za obrambo je v svojem uniformiranem delu po programu predvidevalo celo dodatnih 900 zaposlitev glede na stanje zaposlenih v začetku leta 2009. Njihov argument je bil, da se v času visoke gospodarske rasti v zadnjih štirih letih vojaki, pa tudi policisti...
-
25. 2. 2010 | Mladina 8
Urnik povprečnega vojaka Slovenske vojske je seveda naporen in poln gibanja. Večinoma se ob tem omenjajo znoj, kri in solze. Zjutraj so vojaki pokonci že ob šestih, sledi telovadba, jutranji postroj, dvig zastave, zajtrk. V vmesnem času je na voljo še nekaj minut, da se vojaki uredijo in pospravijo posteljo, nato pogosto sledi odhod na teren. Vaje na terenu naj bi bile zares naporne.
-
18. 2. 2010 | Mladina 7
Primer Baričevič je spis, dolg približno pet fasciklov. Je trenutno najobsežnejši na ljubljanski veterinarski upravi in verjetno tudi eden najzanimivejših, kar pomnijo celo inšpektorji z najdaljšim stažem. Začel se je s sklepom ljubljanskega okrajnega sodišča; to je odločilo, da se nevarni psi, ki so pred tem napadli in hudo poškodovali mimoidočega Stanislava Megliča, ne smejo vrniti lastniku, ampak mora o njihovi...
-
Študijski center za narodno spravo, ki ima med slovenskimi raziskovalnimi ustanovami privilegirano mesto - preučeval naj bi predvsem povojno nasilje, ustanovila pa ga je bivša vlada - je nedavno, ob 50. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana, organiziral okroglo mizo na temo Rožmanovega delovanja med drugo svetovno vojno. Čeprav je okroglo mizo pripravil javni zavod v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, je...
-
Akademiki pokleknili pred politiko
Situacija je absurdna. Na eni strani imamo univerzo, ki zatrjuje, da minister France Križanič s tem, ko je poklical dekana ekonomske univerze Dušana Mramorja in mu predlagal umik profesorja Jožeta P. Damijana iz komisije za zagovor doktorske disertacije Katje Božič, direktorice direktorata za finančni sistem ministrstva, ni posegel v njeno avtonomnost.
-
Kari Rantama je drugi najpomembnejši policist na Finskem, strokovnjak za gospodarski kriminal, ki je za povrh vsega vpleten v primer Patria. Kot opisuje v intervjuju je pomagal pri težki vzpostaviti stikov med preiskovalnimi organi v obeh državah. Kasneje, ko se je zaupanje vzpostavilo, pa je pomagal slovenski policiji z nasveti pri vzpostavitvi nedavno odprtega Nacionalnega preiskovalnega urada, na katerega otvoritev je tudi prišel v Ljubljano.
-
Christian Wehrschutz, dopisnik avstrijske ORF z Balkana
Dejansko sem eden izmed redkih Avstrijcev, ki se intenzivno ukvarjajo s Slovenijo. To je dobro za Slovenijo, ne glede na to, od kod novinar prihaja in kaj počne. In drugič, Slovenija se seveda ne vidi kot balkanska država in je zato tudi izstopila iz zgodovine nekdanje Jugoslavije. Vendar pa je treba hkrati reči, da je Balkan zanjo zelo pomemben. Zato poskuša vedno igrati tudi v tej vlogi.
-
Informacijska avtocesta, s katero je Slovenija povezana s svetom, bo kmalu deležna prave, državne cenzure. Parlament je pred kratkim potrdil spremembo zakona o igrah na srečo - zaradi veta državnega sveta bodo poslanci sicer morali o zakonu glasovati še enkrat -, s katero bo dostop do nekaterih spletnih strani blokiran. Natančneje, gre za dostop do spletnih stavnic, ki nimajo koncesije za poslovanje v Sloveniji,...
-
7. 1. 2010 | Mladina 1
Pod vodstvom Matjaža Hanžka je skupina, v kateri sodelujejo še Marta Gregorčič, Lučka Kajfež - Bogataj, Lev Kreft, Ana Murn, Dušan Plut, Tine Stanovnik, Jožef Školč in Jože Trontelj, konec decembra predstavila svoj programsko-strateški tekst z naslovom »Kam po krizi«, v katerem so poskušali začrtati drugačno strategijo razvoja Slovenije. Če smo zahtevali novo vizijo, tretjo pot, nov družbeni konsenz, kakorkoli že imenujemo vizijo, ki jo levica išče zadnjih 20 let, smo jo sedaj dobili. Ideja je dejansko avantgardistična, čeprav bi se verjetno z njo strinjale tudi konservativne sile v Vatikanu. Njihov slogan je: Opustimo BDP. Kako verjeten je scenarij, da to idejo posvoji tudi uradna politika?
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Družba
Dr. Robert Kroflič, teoretik vzgoje
Profesor dr. Robert Kroflič, predsednik slovenskega pedagoškega društva, je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaposlen na Katedri za pedagogiko in andragogiko, kjer se ukvarja z najosnovnejšimi vprašanji vzgoje: z avtoriteto, s cilji vzgoje in izobraževanja, z značilnostmi učenja, s kurikularno teorijo ... Vzgoja je sicer večno vprašanje, še posebej zanimivo pa je sedaj, ko v Sloveniji nastaja t. i. Lukšičeva Bela knjiga oziroma že četrti “ideološki” poskus reforme vzgoje in izobraževanja, ki očitno trpi zaradi krize smisla in avtoritete. Ravno to pa je Krofličevo “domače” področje. Ali naj otroke spet primemo malce trše?
-
17. 12. 2009 | Mladina 50
Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je nedavno v sporočilu za javnost zapisal, da zahaja zdravstvena blagajna v »resne likvidnostne težave«. Finančno zdravje slovenskega zdravstva se ne slabša zgolj zaradi krize, torej manjših vplačil v blagajno zaradi naraščanja števila brezposelnih, ampak predvsem zaradi plačne reforme Gregorja Viranta.
-
10. 12. 2009 | Mladina 49
Kaj se dogaja? In kaj naj si mislimo? Tako se je leta 2006 spraševal dr. Tomaž Mastnak v svojem zadnjem, slavnem eseju, ki ga je objavil v Sobotni prilogi Dela. Pisal je o drugi etapi tako imenovanih kadrovskih čistk, ali po njegovem, »o pohodu ljudi skozi institucije«. V prvem letu vlade Janeza Janše je koalicija zamenjala večino funkcionarjev.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48
Ulrich Beck je intelektualec svetovnega ugleda. Teden prej, preden smo ga obiskali v Münchnu, kjer vodi sociološko katedro, je bil na Harvardu, dan po našem obisku je odletel naprej, na London School of Econo- mics, pri vratih smo se zaleteli v novinarje francoskega Le Monda, ki so od Becka želeli nekaj ekološke teorije. Zaslovel je pred več kot 20 leti s svojim pojmom “družbe tveganja”, v Sloveniji pa smo nedavno dobili prevod njegove zadnje knjige, ki jo je izdal lani, “O zmožnostih religij za mir in njihovem potencialu za nasilje”. To seveda ni bil naš edini motiv za obisk. Navsezadnje je Beck predvsem vrhunski poznavalec globalizacije in vsa njegova dela so prežeta s podobnimi dilemami druge modernizacije. Te se je lotil celo v svoji študiji o ljubezni.
-
26. 11. 2009 | Mladina 47
Alojz Ihan je te dni ena izmed najbolj iskanih osebnosti. V njegovi pisarni, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, si novinarji podajajo kljuko. Je pač gripa. In javnost je lačna jasnih odgovorov. Ihanova teorija je, da morda celo preveč: od tod različne špekulacije in zgodbe o svetovni zaroti, ki so nazadnje kontraproduktivne. Gripa je predvsem - gripa.
-
19. 11. 2009 | Mladina 46
Usoda Pahorjevega arbitražnega sporazuma, v zvezi s katerim bomo v bližnji prihodnosti imeli enega, če ne kar dva referenduma, je sedaj skorajda izključno v rokah slovenske opozicije. Na Hrvaškem se je dejansko že odločilo; opozicija se je tam po nekaj nujno kritičnih izjavah uklonila predsednici vlade Jadranki Kosor in tudi referendumska pobuda Morje je kopno zaradi zakonskih ovir nima realnih možnosti za...
-
12. 11. 2009 | Mladina 45
Dr. Milan Brglez, predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede
Včasih se je po nasvet, kako naprej, dobro odpraviti k Milanu Brglezu. Ne zato, ker je Brglez predstojnik katedre za mednarodne odnose, politolog in nasploh širok poznavalec diplomacije in družboslovja, temveč zato (kot vedo povedati njegovi študentje), ker je Brglez prebral verjetno vse najtežje knjige na tem svetu, preden je napisal svoj znani doktorat o teoriji teorije. Zaradi tega danes Brglez še ob tako velikem problemu, kot je slovensko-hrvaški spor, ostaja hladen in zbran. V skladu s staro filozofsko resnico, po kateri je v teoriji največ prakse, pa postaja Brglez tudi največji mednarodnopolitični praktik. Kako naprej? Prihodnja zunanjepolitična strategija Slovenije bo nemara v bistvenem celo njegovo avtorsko delo.
-
5. 11. 2009 | Mladina 44
Ozrimo se malce naokrog, preko plota, v našo soseščino. Nekaj sto kilometrov proti jugu, v Bosni, se politične napetosti med tremi etnijami zaostrujejo. Zadnji poskus drugega »dajtonskega« posredovanja ni uspel in nedavni incident z ubitim navijačem, ko je postalo najpomembneje, katere nacionalnosti je bil policist, ki je streljal, je še enkrat razkril z nacionalizmom prežet bosanski vsakdan.
-
29. 10. 2009 | Mladina 43 | Politika
Slovenija je odprta država. Pri dostopu do državnih dokumentov je celo ena od najliberalnejših. A vendarle se ne more pohvaliti s posebej razvito tradicijo odprtosti ali s kulturo transparentnosti. Lep dokaz za to je afera Patria, ob kateri smo v Sloveniji presenečeno ugotovili, da je finski glavni policijski inšpektor ves čas dosegljiv po telefonu in da ima celotna uprava Patrie na spletu objavljene številke...
-
29. 10. 2009 | Mladina 43
Dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo
Obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič je eden izmed najbolj popularnih ljudi v vladi Boruta Pahorja. Presenetljivo, če vemo, da je bil nekoč obrambni resor znan kot grob slovenskih ministrov. Ljubica Jelušič, sicer profesorica obramboslovja na Fakulteti za družbene vede, je seveda drugačna. Ko govori o “naših fantih,” o “korenjakih tam doli” in ko skoraj po materinsko prenaša jokajoče pritožbe generalštaba, dviguje moralo veliko bolj, kot če bi obrambni resor vodil kak testosteronovec. Zna pa tudi z novinarji. Intervju je trajal štiri ure. Od tega smo se uro in pol poslavljali in skorajda še sami odšli v boj za našo svobodo tja dol - v bratski Afganistan.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42
Izjave in komentarje bivšega predsednika vlade Janeza Janše o njegovem zaslišanju v zvezi z afero Patria so spremljali tudi na Finskem. Glavni finski preiskovalec, inšpektor Kaj Erik Björkqvist, zadev ni mogel komentirati, ko je bil v Sloveniji, saj se je že pred časom tako dogovoril s slovenskim državnim tožilstvom. Je pa lahko zadeve komentiral iz Helsinkov, ko se je vrnil domov.
-
8. 10. 2009 | Mladina 40
Na nekaterih področjih ženske niso več zgolj enakopravne, ampak so tudi boljše od moških. Na primer po izobraženosti. Živijo dlje, imajo varnejše službe. Njihov položaj se je v zadnjih desetletjih korenito izboljšal in tisto, čemur smo nekoč rekli prepad med spoloma, izginja. Vse več jih je na vodstvenih položajih v gospodarstvu in politiki. In tudi svet po gospodarski krizi naj bi pripadal predvsem njim, ženskam.
-
1. 10. 2009 | Mladina 39
Napačno bi bilo ugotoviti, da »vojna proti tajkunom« še vedno traja. Boško Šrot in Igor Bavčar, ki ju je policija tokrat prvič aretirala skupaj, po vseh definicijah, ki smo jih slišali v zadnjih letih, nista več tajkuna. Danes bi njuna zgodba v resnici bolj sodila v črno kroniko, kjer so ponavadi objavljene vesti o gospodarskem kriminalu.
-
24. 9. 2009 | Mladina 38
Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Tu in tam mu očitajo, da ima jahto, deset tisoč evrov plače ali vilo. Nima jih. Živi v 60 kvadratnih metrov velikem stanovanju ob Litostrojski, v Ljubljani. Čeprav je njegova plača trikrat ali štirikrat manjša od premierove in verjetno desetkrat od tistih menedžerjev, s katerimi se pogaja, je eden najvplivnejših akterjev v Sloveniji. Ob tem, ko se kriza zaostruje, je tudi njegov sindikat na preizkušnji.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37
Že na prvem, trakoščanskem srečanju med Jadranko in Borutom je bilo očitno, da je v zraku ljubezen. On z rdečo kravato - ljubezniv. Ona, ki jo doma kritizirajo, da je brez okusa za modo, v uporniško rdečem kostumu istega barvnega odtenka - ljubezniva. V Ljubljani je sledil še drug spektakel za javnost. On: črna kravata z belo srajco. Ona z belo obrobljenim ovratnikom na črnem kostumu.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37
Dokažimo se raje pri Italiji ali Avstriji
> Hrvaška, Madžarska in celo Avstrija so v evropskih merilih majhne države. Italija je edina res velika država, ki ima na voljo zelo široko paleto diplomatskih, političnih ali gospodarskih orodij v mednarodnih odnosih. Odnosi z njo so dodatno zapleteni zato, ker želi spremeniti dele nekaterih meddržavnih pogodb, ki jih je sklenila z nekdanjo Jugoslavijo in katerih nasledniki smo.
-
10. 9. 2009 | Mladina 36 | Politika
Predstavljajte si življenje v Latviji. Zgodbe iz njihovega proračunskega vsakdana se že zapisujejo v anale aktualne svetovne krize kot ilustracija. Potem ko so zdravstveni proračun zaradi gospodarske krize skrčili za četrtino, so prejšnji mesec iz največje bolnišnice v Rigi, ki na leto sprejme okrog 16 tisoč pacientov, sporočili, da imajo do konca leta denarja le še za 10 urgentnih posegov na dan.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35
Stanje je dolgoročno nevzdržno
> Zanesljivo nisem preveč zgovoren človek za finančnega ministra. Niti nisem človek, ki bi kakorkoli preveč govoril, v smislu, da bi razkril nekaj, česar ne bi smel razkriti. V svojem dolgem profesionalnem obdobju sem bil med drugim direktor inštituta in predsednik strokovnega sveta za zavarovalni nadzor. Bil sem torej regulator zavarovalništva. In v tej karieri doslej nisem ničesar razkril.
