Stanka Prodnik
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Kultura | TV
V torek so tekmovalci resničnostnega šova Bar na Planet TV enotedensko zdolgočaseno prekladanje po stanovanju končno zamenjali za petmesečno delo v lokalu. Šov se je s tem tudi uradno začel. A že nekaj dni prej, takoj po vselitvi tekmovalcev, se je v šovu primeril incident, ki ne bi smel ostati neopažen. Eden od tekmovalcev, Žiga, je sotekmovalki Katarini rekel prasica. Ker je na žuru vzela njegovo vino. Tega gledalci sicer nismo videli in slišali, ker takrat še niso v živo prenašali prav vsega dogajanja, smo pa videli posnetke, kjer razburjena tekmovalka dogodek obnovi in večkrat pove, da je žalil ne bo nihče. Končalo se je tako, da je isti tekmovalec kričal, ona je planila v jok, on pa se je iz nje norčeval, kaj se joka.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Kultura | TV
Počitnic je konec in po kompletnem poletnem mrku domače TV-produkcije so se na ekrane najprej večinoma vrnile vsebine, ki od nas ne zahtevajo nikakršnega miselnega napora. Na Popu telenovela Reka ljubezni, na Planetu pa resničnostni šov Bar, v katerem nastopa tudi tekmovalka, ki so ji všeč temnopolti fantje. Ob valu nestrpnosti, ki smo mu priča zadnje čase, je bila njena odkritosrčnost prav osvežilna. Žarek upanja, da je na televiziji še mogoče videti ljudi, strpne do drugačnih.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Kultura | TV
V petek je v Odmevih pri Rosviti Pesek nastopil podjetnik, inventar studiev slovenskih televizij in prejemnik milijonskih državnih subvencij Ivo Boscarol, ki predvsem rad grozi s tem, da se bo izselil iz Slovenije, če bo moral plačevati davek na dobiček. Rosvita Pesek je bila živahna, dobro razpoložena in videti je bilo, da uživa v pogovoru z gurujem slovenskega podjetništva. Zdi se, da skoraj ne mine teden, ne da bi bil Pipistrel na televiziji, in srčno upamo, da mu bodo tudi v tujini tako širokogrudno namenjali denar in brezplačno reklamo. Sicer je Boscarol govoril o tem, kako z njegovim letalom ravnokar obkrožata svet Indijki, ki tako zbirata denar za izobraževanje indijskih žensk, ki želijo postati pilotke. Iz poant Rosvite Pesek je zvenelo, kakor bi šlo za pomemben feministični prispevek in kot da ženske v Indiji sicer še ne morejo leteti (?), Boscarol pa je poudaril, da njegovo podjetje gradi na »dobrodelnosti in sociali«. Nato je voditeljica zastavila še nekaj vprašanj o azijskem poslovnem okolju in z Boscarolom sta se muzala ob drobnih, mimobežnih rasizmih, za konec pa še udarila po nastajajoči vladi, ki bo ubogega Pipistrela dokončno prisilila, da odleti z domače grude.
-
17. 8. 2018 | Mladina 33 | Kultura | TV
Ko se novinar iz tistega, ki poroča, nenadoma spremeni v tistega, o katerem se poroča, to največkrat ne pomeni nič dobrega. Seveda so izjeme, včasih so novinarski prispevki tako pronicljivi, udarni, da skupaj z njimi odmeva tudi njihov avtor. Največkrat pa to, da novinar postane novica, pomeni le dvoje: a) da je delal slabo ali celo kršil profesionalna merila ali pa b) da se mu je zaradi opravljanja novinarskega dela pripetilo nekaj hudega.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Kultura | TV
Počitnice v Noriškem kraljestvu
V teh dneh je po družbenih omrežjih zaokrožila knjiga z naslovom The truth is our most powerful weapon (Resnica je naše najmočnejše orožje), kjer na naslovnici kraljuje Janez Janša, okoli njega pa so portreti političnih zapornikov, h katerim se rad prišteva tudi sam. Ob Nelsonu Mandeli, Martinu Luthru Kingu in Bertrandu Russllu nas je najbolj razveselil portret Antonia Gramscija, ustanovitelja in vodje italijanske komunistične partije ter enega najpomembnejših marksističnih mislecev 20. stoletja, ki je umrl po tem, ko mu je zdravje opešalo v fašističnem zaporu. Človek si ne more kaj, da se ne bi vprašal, ali se je v Janezu Janši ob prizoru sebe s Gramscijem prebudilo navdušenje mladostnega komunista. K sreči si nam s tem vprašanjem ni bilo treba predolgo razbijati glave, saj nas je kmalu razveselil njegov intervju na strankarski televiziji Nova24TV.
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Kultura | TV
Še vedno je poletje in še vedno smo brez vlade, pa tudi televizija ostaja letnemu času primerno suha. Osvežili smo se lahko le s Poletno sceno, nekakšnim poletnim nadomestkom kulturnih oddaj na TV Slovenija, kjer je vse malo mešano, malo veselo in predvsem zelo demokratično. To pomeni: odmerjenega je približno isto časa, pa če si režiser Ruben Östlund, ki je lani za film Kvadrat v Cannesu prejel zlato palmo, nato pa še nominacijo za oskarja, ali pa nova kavarna v Ormožu, kjer si upokojenci sami lahko spečejo pecivo. Uredništvo Poletne scene ne zna ali pa noče ločevati med bolj pomembnimi (zanimivimi, profesionalnimi) in manj pomembnimi dogodki in ljudmi, zato je vse skupaj kakofonija enakosti, pri čemer je razumevanje dejanske pomembnosti nekega dogodka odvisno le od izobrazbe gledalcev in kakovosti novinarja, ki svoje delo opravlja. Pri intervjuju z Östlundom smo se počutili intelektualno opeharjene ob puhlosti vprašanj, sploh pa nam je bilo žal, da mu niso posvetili celega, daljšega prispevka. Z drugimi besedami: pogrešali smo Osmi dan, morda edino oddajo na nacionalki, ki si prizadeva prebiti domačijskost in v slovenski kulturni prostor prinesti svetovljansko dimenzijo.
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Kultura | TV
Obstajajo ljudje, ki se jemljejo posebej resno. Mednje sodijo zgodovinarji, ki verjamejo v koncept ene same zveličavne resnice. Tak je Jože Dežman, Rugljev ozdravljenec, ki iz leta v leto bolj strastno razvija odvisnost od grobov in pri tem rad uporablja izraz »zdraviti z resnico«.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Kultura | TV
Čeprav ne moremo reči, da bi si želeli novih volitev, smo v njih – kljub številnim grožnjam, ki jih pomenijo – videli trohico upanja. Ta trohica je bila, da nacionalistična stranka SNS morda ne bi bila izvoljena. A televizija, na čelu z nacionalko, daje vse od sebe, da ne bi bilo tako, in frontmana stranke, Zmaga Jelinčiča, nenehno sprašuje za mnenje. Pri najboljši volji ne moremo razumeti, zakaj je v prispevku o koncu koalicijskih pogajanj za NSi v ponedeljkovih Odmevih nastopil prav on. Zakaj je bilo v Utripu več njegovih izjav, pa čeprav ni povedal ničesar pametnega? Zakaj se osrednji nacionalni medij pretvarja, da je Zmago Jelinčič čisto navaden, neomadeževan in dobrohoten politik – ter mu namenja več prostora kot vodjem drugih strank?
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Kultura | TV
Poletni čas je za nas, gledalke televizije, posebej mučen. Če ne gledamo nogometa (pardon) in če smo že naveličane sestavljanja vlade, nam ne ostane drugega, kakor da si ogledamo kakšno ponovitev. Drugega nam nacionalka niti ne ponudi. Tako smo si v torek ogledali skoraj deset let star dokumentarec o pisateljici Mimi Malenšek Slavka Hrena.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Kultura | TV
Za najtemnejši rezultat parlamentarnih volitev je poskrbel Zmago Jelinčič, ki se je z nacionalistično stranko SNS po sedmih letih premora vrnil v državni zbor. Na prvi pogled je zanimivo predvsem to, da stranka, katere volivce je njen predsednik na ustanovni seji državnega zbora označil za »ljudi z obrobja, z nižjimi stopnjami izobrazbe«, triumfira v času gospodarske rasti, v letih krize pa je ostala pred vrati parlamenta. To nekoliko poruši slavne teorije, da je čas krize tisti, ki volivce prisili v najslabše odločitve. Na hitro bi lahko ugibali, da se kriza za 35 tisoč volivcev, o katerih je govoril Jelinčič, ni končala, in da je Cerarjevi vladi učinke blagodejne gospodarske rasti spodletelo porazdeliti med vse prebivalce. Druga domneva, ki se ponuja, je, da so si ljudje ob koncu krize oddahnili in lahko spet volijo po srcu, za tistega, ki jih z rasističnimi norčijami spravlja v dobro voljo.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Kultura | TV
Proslava ob dnevu državnosti je vedno nekoliko komična. Topovske salve, predsednik, ki z resnim izrazom meri častno četo, poveljnik, ki kriči v predsednika, častna četa, ki vpije »za koga-za Slovenijo« – vse to spada k protokolu, ki je prenapihnjen in arhaičen (pa ne v dobrem smislu varovanja tradicije, bolj v smislu slabega posnemanja idej preteklosti, katerih odmev v sedanjosti nehote izpade kot parodija).
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Kultura | TV
Še vedno si nismo povsem opomogli od predvolilnega televizijskega programa, zato se te dni izogibamo vsem preštevanjem poslancev, oblikovanjem koalicij in na vsak način skušamo zamuditi vse prerokbe, ki jih iz rokava stresajo politični analitiki (skoraj dosledno moški). Po čistem naključju smo ujeli le Dimitrija Rupla, ki je na Studiu City povedal, da je »Janša v nekoliko prekarni, nezavidljivi situaciji in ni odveč, da se posvetuje z Orbánom«. To se nam je zdela pomembna izjava, ki jo z veseljem delimo z vsemi prekarnimi delavci v Sloveniji: zdaj veste, kam se obrniti po pomoč in zaščito, da se bodo stvari uredile.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Kultura | TV
Prvi tedni po volitvah, ko se pogovori na političnem prizorišču preselijo za zaprta vrata, znajo biti za TV-gledalce precej dolgočasni. Že res, da je to čas, ko lažje opazimo detajle, ki jih prej morda nismo, denimo to, da sta Rosvita Pesek in njena gostja v petkovih Odmevih, Romana Tomc iz SDS, videti kot zrcalna slika druga druge, pa vendar smo si te dni brez slabe vesti oddahnili od aktualnih tem in se raje posvetili oddajam, ki nam jih naši televizijci prodajajo kot paradno razvedrilo.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Kultura | TV
Na predvolilni petek so začeli popuščati živci, najočitneje Janezu Janši, ki je sredi soočenja odkorakal iz studia Radia Slovenija, in to v takem afektu, da je na stolu pustil obležati suknjič. Kampanja je naporna že sama po sebi, a še toliko bolj, če te duši maska prijaznega, povezovalnega in državniškega politika. Maska je nekoliko popustila, ko so bili znani izidi volitev. Štab SDS se je skrival za zidovi na Trstenjakovi in je pred zaprtimi vrati držal tudi novinarje. Govor relativnega zmagovalca volitev je bil medel, štab pa je na posnetkih, ki smo jih lahko videli, deloval ovit v primež tesnobe. V medijsko središče na Gospodarsko razstavišče stranka SDS ni prišla. Ker prezira vse medije razen svojih.
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Kultura | TV
Preživeli smo najbolj histerično politično soočenje sezone, ki ga je na Pop TV gostil Uroš Slak. Poleg predsednikov strank, ki jim javnomnenjske ankete kažejo najboljši rezultat, so bili v studiu tudi štirje (Joc Pečečnik, Igor Akrapovič, Ivo Boscarol, Janez Kodila) gospodarstveniki, ki bi po voditeljevem mnenju morali politikom povedati, kako narediti državo čim bolj prijazno gospodarstvu.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Kultura | TV
Videti je, kakor bi si nacionalka čedalje bolj prizadevala postati Pop TV, vsaj glede na senzacionalizem in pravičništvo, ki ga zganja. Ponedeljkov Dnevnik je ponudil prispevek, ki bi ga zlahka pripravili tudi na komercialni televiziji. Avtor prispevka z naslovom Poslancem plačujemo strokovno pomoč je bil Borut Janc in obrvi smo dvignili že prvo sekundo. Kdo smo mi? Novinarji RTV? Ljudje na splošno? In če ima kdo že ravno potrebo po tem, da izpostavi, kako plačujemo demokracijo, bi bilo dobro, da sam ne prejema plače, za katero prispevajo davkoplačevalci, in ni zaposlen na televiziji, ki je financirana iz RTV-prispevka.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Kultura | TV
Lahko bi obdelali prvo uradno predvolilno soočenje, ki nam ga je v ponedeljek ponudila nacionalka. Na njem so nastopili vsi predsedniki in ena predsednica vseh parlamentarnih in neparlamentarnih strank, tudi tistih, ki niso znale pravilno oddati kandidatnih list. Ker je bil format oddaje tak, da je imel vsak od nastopajočih manj kot minuto za odgovor, in ker je bila onemogočena sleherna debata, je razmislek o soočenju odveč, povemo lahko le, da sta se nam najbolj vtisnili v spomin misli Aleša Primca in Andreja Čuša. Prvi je dejal, da bi morali imeti volilno pravico že dojenčki in da bi do štirinajstega leta zanje volili starši, drugi pa je v suknjiču, ki ga je z vseh strani napenjalo, pripomnil, da za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu lahko poskrbi tudi vsak sam, denimo z bolj zdravim načinom življenja, sploh rekreacijo.
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Kultura | TV
Ogledali smo si predvolilno Tarčo, ki nas je, vsaj v prvem delu, pustila precej hladne; govorili so o vsem in ničemer, čudili pa smo se predvsem temu, kako malo ima o vsem skupaj povedati Marjan Šarec, skorajšnji predsednik in po ugibanju mnogih morebitni mandatar, ter kolikokrat moramo Mateja Tonina še slišati, da je čas za »menjavo generacij«, kakor bi bil sam povsem nov politik z novo stranko. Nova Slovenija se je s preteklimi volitvami očitno naučila, da je najbolje, da vseskozi ponavljajo eno samo besedno zvezo in računajo, da si jo bodo volivci zapomnili; »menjava generacij« je postala tisto, kar je bil pred štirimi leti »najboljši gospodarski program«.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Kultura | TV
Kaj je edina stvar na svetu, ki je daljša od življenja Borisa Pahorja? Oddaja, ki jo o Borisu Pahorju posname Jože Možina.
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Kultura | TV
POP TV je v 24 ur zvečer nadaljevala sago o Slovenskih železnicah. Prepiri med vsemi sojenimi in nesojenimi sindikalisti, v prostem času privrženci stranke SDS, se nadaljujejo in Silvo Berdajs, znan po tem, da je svojemu sodelavcu nudil pregled mednožja, je odstopil z nadzornih funkcij v podjetju – a ostaja predsednik sindikata. Sprva so nam ponudili prispevek, v katerem je zamegljeni delavec SŽ povedal nekaj floskul o Berdajsu, češ, kako se ga boji, kar je delovalo precej neprepričljivo, a dovolj pompozno, da je Slak vse skupaj spremenil v spektakel in se odločil Dušanu Mesu, generalnemu direktorju SŽ, izprašiti hlače.
-
6. 4. 2018 | Mladina 14 | Kultura | TV
Ni vsak dan velika noč; zato smo vedeli, da nam bo Jože Možina na velikonočno nedeljo pripravil nekaj posebnega. O tem nas je prepričala že njegova napoved gosta, jezuitskega patra dr. Viljema Lovšeta, specialista za »področje moške duhovnosti«. Med drugim je Možina zapisal, da se Viljem Lovše ukvarja s »krepitvijo možatosti današnjih moških«, s sodelavci pa naj bi reševal zagato nove dobe, ki je »kronično pomanjkanje možatih moških, kar pogrešajo tudi ženske«. Že uvodoma je Možina tudi poudaril, da so »pomehkuženi moški« odgovor na »permisivno vzgojo«, za katero so, kot smo lahko razbrali, krive ženske. Priznamo, napovednik nas je tako vznemiril, da smo pričakovali nič manj kot vstajenje.
-
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Kultura | TV
Novinarka Sveta na Kanalu A, Tjaša Petrič, je bila pretekli petek ob javljanju iz Planice deležna seksizma, kakršnega ženske doživljajo iz dneva v dan. Prenesla ga je – kakor še mnoge druge ženske – z nasmehom. Iz njenega primera smo se lahko veliko naučili – ne le o delovanju televizij, marveč tudi o svetu.
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Kultura | TV
Bržkone je nočna mora slehernega voditelja ali voditeljice, pa tudi drugih ustvarjalcev informativnih oddaj, da bo premier odstopil sredi njegove ali njene oddaje. Ko se je prejšnjo sredo to zgodilo Rosviti Pesek v Odmevih, ji nismo prav nič zavidali, še toliko manj, ker je imela v studiu Vilija Kovačiča. In ker je bil ravno tam, je tam tudi ostal – za studijskim pultom se je prelevil v prvega analitika Cerarja in njegove vlade. Rosvita Pesek ga je spraševala, nam pa dvajset minut ni bilo jasno, kaj ta lik počne v studiu, če je vendar očitno, da ne zmore artikulirati niti enega samega stavka; in zakaj, za božjo voljo, ga nihče ne odslovi, če se več kot očitno strahotno napreza, da bi iztisnil kaj iz sebe – pa ne gre.
-
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Kultura | TV
O trajanju in pretečenih Rokih
V nedeljo se je na Planetu odvrtela prva sezona srbske nadaljevanke Sence nad Balkanom, ki je bila čisto malo tudi naša (enega glavnih zlikovcev je upodobil poavstrijčeni Sebastian Cavazza), in takoj je bilo jasno, da bo za njo ostala velika praznina. Kajti kadar v njej ravno niso letele glave in lili potoki krvi, je bila to povsem spodobna nadaljevanka o turbulentnem času Kraljevine SHS in bližajoči se drugi svetovni vojni. Svojo zgodbo je oprla na zgodovinska dejstva, likom nadela bogate kostume, dogajanje umestila na številna, tudi zelo razkošna prizorišča.
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Kultura | TV
Proti koncu ponedeljkovega Dnevnika se je nacionalka pridružila medijskemu poročanju o treh družinah, ki so se julija 2016, po neuspelem državnem udaru na režim turškega samodržca Erdogana, zatekle v Slovenijo, zdaj pa jim je ministrstvo za notranje zadeve prošnjo za mednarodno zaščito zavrnilo in jih želi poslati domov. Gre za še eno v nizu skrajno spornih odločitev tega ministrstva, ki zavrnilne odločbe beguncem piše kot po tekočem traku in kot da mu je popolnoma vseeno, kaj se bo z njimi zgodilo po odhodu. Da le ne bodo več naš problem. A tri turške družine so zbežale zaradi političnega pregona. Zapor ali celo smrt jim grozita zgolj zaradi drugačnih prepričanj od tistih, ki jih ima predsednik Erdogan.
-
V soboto zvečer smo nestrpno čakali na največji razvedrilni projekt nacionalke, finale Eme, in še bolj na vse bizarnosti, ki jih bo ta prinesel s seboj. A že pol ure pred začetkom prenosa smo naleteli na informativno oddajo Utrip. In že ob uvodnem stavku je bilo jasno, da tudi najslabše šale Eminega voditelja Vida Valiča Utripu in njegovi neprofesionalnosti ne bodo segle niti do kolen.
-
Ja, najlažje bi bilo pokritizirati polfinale Eme. Komadi se ponujajo kar sami, kostumi (pižama) in rekviziti (postelja, neonske kitare) prav tako, letošnjemu voditelju Vidu Valiču pa je sicer uspelo nekaj posrečenih šal (recimo ta, da ima enako pričesko kot Vili Resnik na Eurosongu leta 1998), a tudi ena šokantno groba: da bi podkrepil svojo tezo, da je Nuška Drašček v resnici Jan Plestenjak, je kar planil nanjo. Pevka je kričala. Ni bilo videti, da ji je prijetno.
-
Ko se na sporedu znajde nov dokumentarec Erika Valenčiča, je treba vse izpustiti iz rok in si ga ogledati. Novinar, ki zadnja leta ustvarja dokumentarne filme, je namreč eden naših najboljših poznavalcev Bližnjega vzhoda, tja se je nenehno vračal tudi, ko so bile razmere najnevarnejše. Spomnimo se samo posnetkov iz dokumentarca Fronte Kurdistana (2015), kjer so ga kurdski borci spustili tako blizu, kot bi bil eden od njih. Tudi na prvo bojno črto v mestu Kobane. Tam je kot edini novinar prisostvoval spopadom z militantnim okupatorjem, Islamsko državo.
-
TV Slovenija nas je 1. februarja presenetila z napovedjo, da bo imela poslej več posluha za znanost. Medtem ko svojih številnih kulturnih oddaj gledalcem niti pod razno ne želi pokazati pred pol enajsto zvečer (izjema so dnevi okrog kulturnega praznika, pa še takrat gre za z zakonom predpisani prenos državne proslave in spremljevalne prispevke), je prostor v svojem elitnem večernem terminu zdaj našla vsaj za tedensko oddajo o znanosti. Torej o še enem področju, ki je na televizijah odrinjeno na obrobje.
-
Pretekli teden sta nacionalka in Pop TV ponudili možnost, da v praksi vidimo, kako je videti dober televizijski prispevek in kako populizem. Šlo je za isto temo: revne ljudi, o katerih so govorili tako v četrtkovi Tarči kot v sobotnem 24ur Fokusu na Popu.
