Marcel Štefančič jr.
-
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Kultura | Film
Daniel (Pablo Pineda) je fant z Downovim sindromom. Kar pa ga ne ustavi: ne le da diplomira, ampak se tudi zaposli in zagleda v Lauro (Lola Dueñas), odločno, ekscentrično, neodvisno, promiskuitetno socialno delavko, ki se ne ozira nazaj, pa četudi ji od povsod - tudi iz libida - štrli preteklost, sočna in mučna. Med njima klikne, toda Daniel hoče več. Zakaj? »Ker se ob tebi počutim normalnega.
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Kultura | Film
Elite so prepričane, da so nad ostalimi ljudmi, nad ostalimi družbenimi sloji, nad družbo - zunaj družbe. Zato tudi hočejo živeti zunaj družbe, v svojem svetu, brez stika z ostalimi, »inferiornimi« ljudmi, v zaprtih skupnostih, na otokih. Okej, pa vam bom željo izpolnil, si je rekel Luis Buñuel in leta 1962 posnel Angela uničenja, v katerem prestižni aristokrat Nobile (Enrique Rambal), simbol...
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Kultura | Film
Ni ti treba spremeniti sveta, ampak je dovolj že to, da spremeniš sebe, če hočeš zmagati in neizmerno uspeti, kajti tvoje možnosti so v resnici brezmejne, in to dobesedno - brez meja, limitless: tako se glasi sporočilo Odklenjenega, alias Limit-less. Ni ti treba spremeniti sveta, da bi spremenil sebe - le sebe moraš spremeniti, sebe pa spremeniš tako, da se odločiš, da se boš spremenil. Le odločiti se moraš.
-
17. 3. 2011 | Mladina 11
Šestnajstega marca 1979 je v ameriške kinodvorane prišel Kitajski sindrom, film o hudi okvari, ki se zgodi v neki ameriški nuklearki - in to ravno v trenutku, ko si jo ogledujejo novinarji, med katerimi je tudi TV-reporterka (Jane Fonda). Nuklearka se nenadoma strese, vodstvo nuklearke sporoči, da ni nič hudega, da gre za povsem rutinsko zadevo in da je vse pod kontrolo, toda inženir Jack Godell (Jack Lemmon),...
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Družba
Predstavljajte si, da libijsko ljudstvo ujame Gadafija. Da ga zgrabi. Da ga potegne iz oklepnika ali pa letala, s katerim skuša zbežati v Čad, Savdsko Arabijo ali Severno Korejo. In predstavljajte si, da mu libijsko ljudstvo potem sodi. Gadafi bi gotovo vreščal, da tega sodišča ne prizna, da je vse, kar mu očitajo, le navadna laž in da ni streljal na svoje ljudstvo.
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Kultura | Film
Ženske sanje - zgodnji Bergman. Toda tu imate vse, kar je krasilo in slavilo poznega Bergmana: tesne, napete, somračne odnose, prešuštvo, tesnobo, poniževanje, sadizem, mazohizem in perverzije, ki si natikajo izraz odličnosti in elegantne kostume. Susanne (Eva Dahlbeck), lastnica prestižne modne agencije, ima razmerje s Henrikom (Ulf Palme), poročenim poslovnežem, medtem ko Doris (Harriet Andersson), njeno...
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Kultura | Film
Iranski auteur Abbas Kiarostami nam v prvem filmu, ki ga je posnel na Zahodu, pojasni, kaj je to Zahod. James Miller, elegantni, vzvišeni, teatralični, intelektualistični britanski pisatelj, ki ga igra britanski baritonist William Shimell, ima v malem toskanskem mestu predstavitev Overjene kopije, svoje nove esejistične knjige. Med publiko je tudi francoska galeristka (Juliette Binoche), prodajalka originalov in...
-
10. 3. 2011 | Mladina 10 | Kultura | Film
Kot veste, Američani v Afganistanu civilnih žrtev ne štejejo, še več, mrtvi Afganistanci so jim že ves čas le v napoto, zato je nekaj poetične ironije v tem, da so v filmu Brata, rimejku danskega filma, Američanom v napoto mrtvi ameriški vojaki. »Zakaj ne ostaneš mrtev,« sikne Grace (Natalie Portman) Samu (Tobey Maguire), svojemu možu, ki naj bi padel v Afganistanu.
-
10. 3. 2011 | Mladina 10 | Kultura | Film
Matt Damon je David Norris, new-yorški politik, ki kandidira za senat. Vse je pod kontrolo - v sondažah vodi, tako da je njegova zmaga zagotovljena. Toda v zadnjem trenutku pride za njim »otročja« preteklost - in volitve izgubi. Ko se ravno pripravlja na govor, s katerim bi ritualno priznal poraz, sreča plesalko (Emily Blunt), katere lucidni nasvet mu naelektri govor in reši politično prihodnost.
-
Lou Ford (Casey Affleck) je šerifov pomočnik, ki ne nosi pištole - v Central Cityju, teksaškem naftnem mestu, tipičnem ameriškem boomtownu, namreč ni kriminala. Edini, ki ubija, je prav Ford. Sem povedal preveč? Ne, to, da je gentlemanski Ford morilec, je tako samoumevno in tako splošno znano kot to, da Razkolnikov v Zločinu in kazni ubije ono starko.
-
Becca (Nicole Kidman) in Howie (Aaron Eckhart) sta solidno situirani, navidez idilični zakonski par, ki pa se obnaša čudno - nekaj med njima ne klikne več. Sta otopela, naveličana? Sta se ujela v šikane Krožne ceste? Je vsega konec? Sta pred ločitvijo? Ne, v resnici ju je razmontiralo nekaj drugega: avto, ki ga je šofiral najstnik, jima je zbil sina. Do smrti.
-
2pac, vodja ulične bande »Duhovi«, ki v haitskem Port-au-Princu jekleno kontrolira svoj del sluma po imenu Cité Soleil, je prišel s predsednikom Aristidom - in jasno je, da bo z njim tudi odšel. Ne le da je avtodestrukcija vpisana v njegov megalomanski zvezdniški gangsta nastop, ampak funkcionira tudi kot varuh statusa quo, kot izvrševalec slumovskega »nereda«, terorja in izrednega...
-
Ker smo že ravno pri filmu Unknown: pred petimi leti se je s tem naslovom ponašal triler, v katerem se pet oseb zbudi v praznem, osamljenem skladišču. Pojma nimajo, kako so tja prišle, pojma nimajo, kaj počnejo skupaj, in pojma nimajo, kdo so. Kot se izkaže, jim je spomin izbrisal toksični plin, ki se je sprostil med njihovim pretepom - na koncu se namreč izkaže, da sta dve osebi ugrabljenca, ostale tri pa njuni...
-
17. 2. 2011 | Mladina 7
Zahod je navdušen nad egiptovsko revolucijo, obenem pa ga skrbi za prihodnost Egipta. Kar je noro, celo absurdno, da ne rečem groteskno. Zahod je bil do egiptovske revolucije najprej skeptičen: le kaj se bo zgodilo? Kako se bo to končalo? Kaj bo iz tega? Kam to pelje? Se lahko v Egiptu ponovi Tunizija? Gre lahko Egipt po poti Tunizije? Mar ni Egipt prevelik za revolucijo? Ali lahko revolucija uspe v Egiptu? In...
-
Henry Hathaway je leta 1969 - v letu Divje bande, Golih v sedlu in kulturne revolucije - posnel komični vestern Pravi pogum, v katerem je John Wayne reševal čast razpadajočega vesterna, razklane Amerike in nedolžnega otroka, 14-letne Mattie Ross, ki pa ni tako nedolžna, kot se zdi na prvi pogled: punca namreč lastnoročno najame ostarelega, zalitega, zapitega, enookega šerifa Reubena J.
